Skip to main content

Full text of "MODEL AIRPLANES BY BOZO PETEK (FOREIGN LANGUAGE)"

See other formats


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



MODEL AIRPLANES 

b 7 


Bozo Petek 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





wmm 




04/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved F < f Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Bozo Petek 


Letalsko modelarstvo 


Jadralni modeli 


Z a I o 2 i I a Mladinska knjiga 

19 4 6 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8MM15R004700130001-4 


NATISNIL A MARIBORSKA TISKARNA 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8I-00415R004700130001-4 


Predgovor 

slovensko mIadi “ 

je bilo to nujno za tiste trait- tier ni iz n Sy na .P otlctia - Posebno 
b, ucil, in vodili delo v mod’elarskih delavr Tcah m £f aT J e ''- da 
tmiffa namenjena predvsem modeJarskin, , • . 0 Jc nasa 

jem-samoukom, ki nimaio nifab S , ljC “ m niodelaii 
ten, ,,, letecih modeiov. Knjig^a je vseskozi razu °, .. lzdelovan ju - 
povprecno solsko znanje, tako da se ie bn , , , lj,va 111 “posteva 
Ker sc cutii'o nri jzhbi 1 i ' lahko PO*lu«I vsakdo. 
vedno povojni casi obravnava “ 0t f ia 

kafere danes lahko naidemo Dovsnd jadraIne m °<kle, za 

n. imelo smisla obravnav™ ornib Za ‘° P» 

Sumo, katere danes ie na 

pnkazale rooinosti gradnje motornib abav ’ ath Br z ko se bodo 
dodali kot nadaljevanje knjigo o motornt ” umkmodekb k " jiifi 

modelarjev, ki so mno°- e stvari v nn J i ° razis ^ avan J slovenskih 
-lit peaksa je polrdifa pravilnoit n^hTstdkot™ iZP “ P °'- 

<.bdc,u-e j i t :?f m ^“: Si?r n s sW r ka knji ^ ki 

pnmemih slovenskih izrazov Pri s ? 'zbiranju m ustvarjanju 
tcm, koliko so ie raznMzrazi „ ? Jln '" s,n0 se ravnal, P» 
pravilno podajajo smiscl te^kar hn “ domacen v 1 . In predvsem, da 
fc -kaj izrazov iz Kalsfea zla s « ’-““t*'' D " s!c J ™ a ™ 
prevedeni iz tujih jezikov al'i ra t * J v’ k ‘ P a s0 ali slabo 
tezko razberemo pravilen* smisH v P°P ace ^’ tako > da iz njih 
kater, izrazi dobili vbodocnosti bol k „ r ^n,° r Je> * bodo ma ™- 
s,absi v toliko opravicuieio ker se t ° ’ I™™ mc nekateri 
« speejctesa. J 1 ’ n mo -? e! °P'rati na nicesar 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8«)0415R004700130001-4 


Letalsko modelarstvo je tesno povezano z razvojem letalstva. 
V vsej dolgi zgodovini clove§tva se je vedno pojavljala zelja za 
letenjem. Nasi pradedi so opazovali ptice in skusali posnemati 
njihove lastnosti. Gradili so pticam podobna krila, si jih navezo- 
vali na telo ter hoteli tako poleteti. Vendar so se taksni poizkusi 
skoraj vedno koncali s smrtjo ali vsaj s polomljenimi udi. 

Sele z razvojem obce znanosti so se polagoma zaceli kazati 
tu in tam uspehi, ki so koncno dokazali, da je let vendarle mogoc, 
seveda ne s popolnim posnemanjem ptic. Leteci model je pri teh 
poizkusih igral vazno vlogo in je pred priblizno sto leti resil 
problem dinamicnega letenja, ki je popolnoma drugacen od letenja 
zracnega balona. 2e 1. 1843. je Anglez William Samuel Henson 
napravil nacrt letece naprave, ki je imela vse bistvene dele danas- 
njega letala: krilo, trup, kolesa in dva vijaka, ki naj bi ju gnal 
parm stroj. Njegov rojak, Stringfellow, je izdelal 1. 1848. nekaj 
modelov, ki so bili podobni Hensonovemu »lete£emu stroj u«. Ene- 
ga izmed njih je opremil z majhnim parnim strojem, ki je gnal 
dva vijaka. Ves model je tehtal 3,9 kg. Najdaljsi polet, ki ga 
je z njim dosegel, je znasal 40 m. 



Rojstni dan pravega letecega modela, kakrsnega grade zacet- 
m i se danes, je 18. avgust 1871. Tega dne se je posrecii miademu 
r rancozu Alphonsu Penaudu polet z modelom v pravem pomenu 
besede. To je bil palicasti model, katerega je prvic gnal naviti 
gumijasti trak. Letel je vec ko 60 m ter je z njim dokazal, da je 
mozen let naprave, ki je tezja od zraka (si. 1.). 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8: 


1041 5R0047001 30001 -4 


B415R0047001 30001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83; 

Modelarski rekord prejsnjega stoletja pripada brez dvorna 
ameriskemu profesorju Langleyu. Njegov motorni model, tezak 
14 kg, ki'ga je gnal parni stroj, je preletel 16. maja 1896 reko ' 

rotomac ter pri tem dosegel Us I minuto 30 sekund in daliavo 
1 600 m. i 

Proti koncu 19. stoletja je Nemec Otto Lilienthal z modeli 
nakazal pravilno obliko preseka krila, s kate rim je koncno prak- j 

ticno reSil problem letenja (si. 2.). j 





Tudi Rusi so se ze zgodaj bavili z lete&mi modeli. Za pionirja 
ruskega modelarstva velja Zukovski. Ze 1. 1910. so priredili v 
Moskvi modelarski miting, na katerem je sodelovalo 35 modelar- 
jev s 30 letecimi modeli. 

Vsi uspesni poizkusi z letecimi modeli so brez dvoma vplivali 
na graditelje pravih letal, ki so proti koncu 19. stol. in na zacetku 
20. stol. koncno prakticno resili problem letenja. Vsi prvi leteci 
modeli so sluzili za proucavanje osnov letenja, izsledke pa so 
potem uporabili pri konstruiranju letal. 



Jadralni model mea poletom. 


Danasnje modelarstvo se je razvilo iz teh poskusnih modelov 
prejsnjega stoletja. Danes sicer model ne sluzi ve£ toliko temu 
namenu kakor prej. Vendar se posluzujemo gradnje modelov zato, 
da z njimi razlagamo mladini osnovne nauke o letenju in jo z 
modeli navdusujemo ter pripravljamo za pristop k letalstvu. 


I. Vrste jail rain ih modelov 


Razlikujemo dve vrsti modelov: modele pravih le- 
tal, ki jih imenujemo makete, in letece modele. 

Model letala ali maketa je tocen posnetek katerega koli pra- 
vcga letala. Gradimo ga navadno za okras in zelo redko za polete 



SI. 3. 


„ , . — . ua * ii j mu aosegamo cim boljse 

V ' . trajan J u “ poleta. Nasa knjiga je namenjena 

nauke 1 /(I ff .. m0<tel<>V ' k ' nudI -> 0 mIadini koristne osnovne 

1 .etece jadralne modele delimo v naslednje vrste: 

dell hv™ 1 ”' “ od , el : sL 4 '); J c obicajna vrsta j'adralnega mo- 
v s vncm trup - kni ° ia zada ' “ 


6 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8M0415R0047001 30001-4 




41 5R0047001 30001 -4 

II. Osnovni pojmi letalske fizike 

Vsak modelar se mora spoznati s fizikalnimi pojavi, ki nasta- 
jajo pri poletu modelov ali letala. Zlasti je to vazno za mladinca, 
ki bo sam konstruiral in gradil razne vrste jadralnih modelov. 
Model je letalo v malem: zato mu raorarao posvetiti mnogo paznje 
in izkustev, ki temelje slejkoprej na poznavanju osnovnih pojmov 
iz letalske fizike. 

1. Zracni upor 

Sredstvo, v katerem se giblje letalo, je zrak, ki obdaja zemelj- 
sko povrsino do priblizno 300 km visine. Zrak je sestavljen iz 
dusika, 21 c /c kisika ter manjse mnozine raznih drugih plinov: 
helija. neona, argona itd. Sloj zraka, ki pride v postev za letenje, 
sega priblizno 10 — 12 km visoko. 

Silo, ki nosi letalo ali model (t. j. premaguje tezo), imenujemo 
vzgon. Ta sila nastane tedaj, ce se giblje krilo proti obdajajocemu 
zraku z neko hitrostjo. Pri tern raste vzgon s kvadratom hitrosti; 
torcj nastane pri trikratni hitrosti tudi devetkraten vzgon. Do- 
gnanje je za dviganje tezkih letal ali modelov zelo vazno in tudi 
enostavno. Vendar nastane pri gibanju krila, ki proizvaja zaradi 
posebne oblike preseka nosilno silo, se druga sila, katero imenu- 
jemo zracni upor. 

Ucinkovanje zracnega upora je lahko vsakdo opazoval v vsak- 
danjem zivljenju. Kolesar, ki vozi proti vetru, se kmalu utrudi, 
ker mora poleg gonilne sile trositi tudi silo za premagovanje 
vctra. Ako drzimo v hitro vozecem avtomobilu roko skozi okno, 
tedaj cutimo na roki mocan pritisk zraka. Takih primerov lahko 
nastejemo nebroj. Opazimo tudi, da je popolnoma vseeno, ako 
vcje mocan veter v neko telo, ali pa ce se telo giblje skozi mirujoci 
zrak. V obeh primerih obcutimo zracni upor. 

Za letalstvo je zracni upor zelo skodljiv pojav, katerega ucinek 
hocemo cim bolj zmanjsati. Ako zelimo to doseci, moramo naj- 
prej ugotoviti, kateri cinitelji vplivajo na zracni upor: 

a) Zracni upor je odvisen od velikosti celne plo- 
skve telesa, kise zraku upira. Zracni upor se veca s celno 
ploskvijo. 

b) Zracni upor je odvisen tudi od hitrosti obkroza- 
j o c e g a zraka. Zracni upor raste namrec — kakor nosilna sila — 
s kvadratom hitrosti, to se pravi, da ima model pri podvojeni 
hitrosti tudi stirikraten upor. Iz tega spoznamo, zakaj je zracni 
upor tako nezazelen. 

c) Zracni upor je odvisen od gostote zraka. Razumljivo 
je, da je v visokih plasteh, kjer je zrak redkejsi, zracni upor 
manjsi kakor v nizjih. 

)41 5R0047001 30001 -4 H 






Cfl si ■ 


n 


o'“S 

CL so 

3 w 

on (T * 


, P 




, n> o 


a 

P 3 

f“ *- s p 


- - n, - N 

J 5 ?r 3 3 3 

jr ° g. 3‘ 

» 5" » o 
' ?rj Sfl. 
o P ^ c 

o 0 -. ^ o 

553 *. 


3' |3 3 5' o- s 

O L— P pr a ri< 

o V— £ O a 

•-o p M o 

3 D 




P-- P 

O p 

P < 

P on 


§ N 3 o 

i P n- n< 
3 ~~ 




P 




r. O T3 

CL, O 


cr p 


rP ?. 1? ^ 


N< P 


p < D «. 

-ri O S 

2.~to | 

N 2.» m 

PT 3 _. 

C fJ 


u> 

P 

P 


P 


< t 

3* 

o< 

2. 

pr 


rt r c 

on C 
PHh 

N'— • 3 c 

p <t> a 

e >o Wc: 
« S.'S* R 


2. rf 
pr cr n 
a ^ 
p o 


p o 

S-2 


P n 
O 


_ o 

C r, "O 

£< f? 


a.’g J £ ^ i 

.p 2. n> ?r o a 

-r • n N .« w 
2 pr 0 - on a 

2 c 2 •-« $. 5 

• » 2. pi a o 

ac .r ?r p 
o p 

>r- m* p 

2 FT w" 


g_ < n< 1 to ff < . 
R- 2^ OCX 


CT“ oni 

airc 


23 




_ [ ^ Cj n* 

5 g "si-o jr g‘ < 

• -■ n a ~ g. < 

N /— S 2. ° £-‘ i- 

3»‘ N R ST = 

■ cr?r 2 

- p ■<< £L a 
P- ™ ' “ 


^ ^ cf < 

•'— ‘ r-*- P "5 

• = iri 
g-° -.i 

cl q 

05 p 


. p ( 


!> 


o r. 


*■ cl 


■’ cl p 
~ a 


- a> 


o < C' o C 


is»^| 


P , 

• o 
' cr 9 - 


N •< P 

Cl a> 


PTT) E ' 

"*3.o 
^ 3 
O CL " 

If 

|g § 

FT 3 

n< ?r ^ 

3 m 3 < lv 

g- S ,2 " 'S 


- h!. P 

n> » n o 
^n, a H ‘ 


< 

3 P 

o cr 


p n> a ^ B § 
3 ■o'S. * 

3£.3 °Or^ 

5r_ O gv S $ 

° ^ 3 3 § 

n g-'g Q'n<a <=■ 

Cl, 3- CL 5 2 ^ *0 

a a* o ° 2. n p 

wL a p 3 « 

o< c 


^ ts' ^ 

P 1. a- a H "~X 

^:&s 

n g CC ^ o 
B ° 3 r^ 3 
E' B g- ^ 

, S. N 

< Cl t—. M 

a e^ s 

p n» 

3 0 3 . 2 
n " P'S N " _ 

^ "E. “ [» 2' § 

. o n’ 3 c 

LL C/J< P O K.> 

o n, p- 


3 a 

o o 

g 3 

p 


< 
p 

a 

• o<<_., 

° P a 

- — ^ cr (73 

n< « « 2 . g o 

g M ^2- " CL 

c o> p 


'c5 i 

' rt>' n> ; 

3 3 

1 sr o \ 


; H BL 


. — • r.< 


; X ; 


P 


• c pr c- 
q o c 

>5/0 

■ ?PC 


3 rt> 


>V X CO 

Xg 


p 


o“ R- 

^ p i 

g - *-* 1 ] 
• R' i 


0J 


P o 


" N 


o< a g 2 p < 

r '°-3 s »fiV< 


< 

a. o . 
P 


^ o 


3 5--1 


cr N t 
® 5 

-cacrq re 


on< 
►_* P 

p 4l _ 4 rt < 

^tcrq 

R- r o“ ^ 
< £ 5- p 


< ? sr o 3 
H ^ ?r o- _ „ 

£.S-&giSX 

o??o 3 S, 
B- c ( 


B CP CP i— J , 

^ •" ■• CJ V> 1 — !,__, '< 
on h- ^ n> CfO ^ 

g |s.< 

a> ^R.crq w< g < 


<53 S' 

- P p. 


P Cfq .. 

re n» 

-&VB. 

c -o ^ 


M: 


Fa S-o 

<3:5 2.? 


03 “ 

- w „ 2 L M 
| — • a . o 

LT . O on< O-j XO 

R- a ««. o< o ^ 

o n g - -• 3 a 
TO ^ ^ CL 3 
o ^.03 f” 3 

& ®.- ri ' P 3 ' 

. P (__3 , TO , p 

^ i= s. 

B ^ — s ftt! S- a ^ 
35 <? 2.2 B'cr- 


►x) 3 B ^ ox’s 

P 

2 . co 


2 3 


p n> j3 


cL^.o 


p 


• p ^a 

N< o 


acrqp2i3fr£-g 
^ 8 -o ?. 


J <5 


<t _ “ (T> 


n> o^o o 

N< 

i’X 


o P 


p 

w * PClJ/P 
pr o o 3 


“ a 


o ns 


po n 

pS-.JT 


. S 

3 o 
a^ 3 


p 


3 2 . 


o o < 


n> o 


a 

CL 

P* 

p o 

3 N 

p 

SLcrq 

a o 

N< N 
“• CL 

n n> 


* a 

g 3 § 

X § 

2. CL M 

pr n> s. 
o cr h 
cr f t R 


o Dig 

CL 

o o a 
"* cr 

CL ft N 

r^- FT 

Jj.'O 

Fb 


3 3 


R p r>< a_ p 


• r5* r>‘ o I'O n> 


Oc C3 

• 3 n' 

3 ? 

a. o. . 

■^x ! 

. © P Ox 

3 3*3 
.3 ?• 3 


M 3 C ’r- 

W p p p 

‘ q "O 

-, 3 l - 2 ' C 

p n **» o R o«a! 

EL £T C| 3 p 

o^<2 R giJKO N 

C Crt P N ' — ' P P R 
O — 3 

q- o p j ’i ~ 

Eoo- 5 g’jj. 

“ “ w Pu- 


t>r 


o X n 

S Il’S 


P 


R rt 

CL<- 


fl) c_, . 3 r^- l 
cn ai* p 
u c -■ 


: <h o pr 


a « 

h— l O 

a N 

2 n 
a p 
0 o< 
a a 
a 

N p 


£-»qj pop 

S n< 

a 

a g 

M - g 3 

o m ° 3 h o 

cr* O N rt- o 

^§-lp 

5*ra;. pr 

p ^ • - 


PT- 


. on 


3 ^ 
3 


3 r>‘ 

&! “' pj 

3 2 3 

w „ ° >6 “' % 8 3 
P“ M S’ cl P 

£< 3 r & - 3 

^ • a cl a 1 ^ w - 
° 3'^ CL 3 2," “ 

ss ^ 

■a i > ..° 3 £ 3 p 

§• N *-2 S' I N O 

P 


n> 


i 


w-p s 

a o< n> 

M P "1 


Cl p 
, n r>< 
v cr a 


pr 
• o 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 








Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8: 

lazje napravimo valj (a). Od svincnika odrezemo 35 mm dolg kos, 
z jekleno zico odstranimo grafit, zico pa pustimo v svincniku. Za 
polvalj (b) odzagamo 45 mm svincnika. V spodnji del vtaknemo 
igl°, v gornji del pa razpolovimo. Pri ravni ploskvi (c) nam sluzi 
svincnik kot dr2alo; napravimo mu navpicno zarezo, v katero 
vtaknemo descico iz vezanega lesa ali furnirja, ki mora imeti 
tocno sirino svincnikovega premera. Pri votlem polvalj u (d) na- 
pravimo iz plocevine ali trdega papirja zleb s sirino svincnikovega 
premera, katerega navezemo na svincnikova konca. Zadnje, v 
prerezu kapljicasto (aerodinamicno) oblikovano telo (e), pa izre- 
zemo iz lipovega lesa, seveda s celno ploskvijo kot zgoraj navedena 
poizkusna telesa. Vse igle napravimo v ustrezajoci dolzini. 

D. Merilo ali skalo izdelamo iz lesene letve tako, kakor kaze 
skica. Merilo nanesemo v cm. 

Pri nastavljanju poizkusnih teles na tehtnico morarao paziti, ' 
da jih zra£ni tok zadene v polno. Najprej zacnemo pihati nalahno, 
nato pa stopnjujemo pihanje do polne moci. Pri preskusanju, ozi- 
roma merjenju zracnega upora posamezno oblikovanih teles, 
moramo doseci s kazalcem najvecji mozni nihaj. Opazili bomo, 
da dosezemo pri istem telesu vedno isto velikost zracnega upora, 
katero odcitamo na merilu. Pred poizkusom mora kazalec miro- 
vati v vodoravni legi; skozi gumijasto cev naj piha vedno ista 
oseba. 

Na skali bomo videli, da doseze kazalec pri posameznih telesih 


priblizno naslednje mere: 

a) Nihajna razdalja pri votlem polvalju 37 cm 

b) „ „ „ ravni plosci 35 „ 

c) „ „ „ polvalju 19 

d ) .» „ valju 16 ” 

e ) » _ » „ aerodinamicno oblikovanem te- 
lesu z ostrim robom spredaj .11 



SI. 10. 


f) Nihajna razdalja pri aerodinamicno oblikovanem te- 
lesu v pravi legi 9 „ 

Razumljivo je, da bodo nekateri dobili nekoliko drugacne 
rezultate, vendar bodo razmerja skoraj enaka. 


I0415R0047001 30001-4 

Poglcjmo sedaj nekoliko natancneje, kako se giblje zrak, ozi- 
roina zracni delci okoli teles. Pri poizkusih smo opazili, da 
povzrocajo predmeti z enakimi celnimi ploskvami, toda razlicnimi 
prerczi (polvalj, valj itd.) razlicne upore. Kaj je temu vzrok? 

Zracni delci opisejo pri obkrozanju teles poti, ki jih imenu- 
juno t o k o v n i c e , gibanje zraka pa t o k (slika 10.). 

Vzemimo dopisnico ali razglednico ter pihnimo vanjo. Upogne 
sc nazaj. Ako zamahnemo z njo po zraku, se zgodi isto. Kaksna 
si la jc pr i tern nastopila? Na prednjo stran razglednice je zadel 
zracni tok, ki se je izmuznil ob straneh. Ker se prehod zracnih 
dclcev ob robovih zaradi nenadne spremembe smeri ni mogel 
izvrsiti z isto hitrostjo kot so se gibali delci, preden so naleteli 
na oviro (dopisnico), se zrak ustavlja. Pritisk, ki je nastal na 
sprcdnji strani predmeta, kjer so se delci zaustavili, imenujemo 
zastojni pritisk, mesto pa zastojno tocko. Silo, 
ki nastane zaradi povecanega pritiska na sprednji strani, imenu- 
jemo zastojno silo. 



Tako pona,zarjajo v aerodinamicnih Jaboratorijih zracni tok okrog 
kriinega profila. Ker ima krilni profil prevelik vpadni kot, se je zracni 
tok na zgornji strani odlepil; za^eli so se tvoriti vrtinci. 


ker je zrak neviden, ne moremo opazovati poteka tokovnic. 
Zato se posluzimo drugega sredstva, ki je vidno in v nekaterih 
lastnostih podobno zraku. To je voda. 

V vodi lahko opazujemo nastanek zastojnega pritiska. Za to 
uporabimo daljso, po moznosti stekleno posodo. Preden jo napol- 
mmo, polozimo na dno ern papir, nanj pa steklo. Temno dno 
nam pomaga, da se aluminijev prah (bronza), katerega potresemo 
po vodni gladini, lepse oefraza od dna. Posodo postavimo k oknu, 
proti kateremu se obrne tudi opazovalec, ki si poveca vidnost 
deicev zaradi odboja svetlobe. Iz lesa napravimo 4 — 5 cm siroko 


14 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8»0415R0047001 30001-4 


15 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP 

descico, katero pomocimo do polovice v napolnjeno posodo. Nato j 
pocasi pomaknemo descico po vodi. Na gladini opazimo, kako se j 
aluminijevi delci najprej zajeze na celni strani descice, nato pa 1 
smuknejo ob straneh na drugo stran. kjer se nam pokaze zanimiva j 
slika: na zadnji strani descice opazimo vrtince, ki se neprestano .j 
izmenjavajo (si. 10.). 

Isto se dogaja pri gibanju predmeta skozi zrak. Napravimo j 
poizkus, za katerega rabimo zopet isto deS£ico, kakor pri prvem 
poizkusu, ter sveco. Ko jo prizgemo. postavimo pred njo descico, 
v katero mocno pihnemo. Pri tem vidimo, da se je plamen zadaj 
stojece svece nagnil proti nam, torej v nasprotno smer zracnega 



SI. 11. 


toka (si. 11.). Ta navidezno izreden pojav so povzrocili zracni 
vrtinci, ki so nastali pravtako kakor pri prejsnjem poizkusu, le 
da smo zdaj zamenjali zrak z vodo. 

Tudi naslednji zanimiv poizkus nam pokaze nastanek vrtincev 
(si. 12.). 



■0041 5R0047001 30001 -4 

Na palico pritrdimo plosco in jo postavimo pred kade£o se 
ciL'arcto. katere dim se dviga navpicno. Ko pa premaknemo 
descico v smeri palice, se dim odkloni proti hrbtni strani descice. 
TlI( p 1 ta _ nekoliko presenetljiv pojav za zacetnika — je povzro- 

cilo vrtincene. . . . w . . , 

Pri zracnem uporu igrajo vrtinci zelo vazno vlogo; na telo 
proizvajajo nekaksen s r k , ki skusa zavirati gibanje telesa. 

Resnicnost srka v zvezi z vrtinci in njegov nastanek lahko 
nazorno dokazemo s sredobeznim strojem, ki ga sestavljata veliko 
ironilno koio in drugo manjse, na katerega pritrdimo valj (si. 13.). 



! Pri vrtenju privlaci valj k. sebi vse zracne deice, ki so v njegovi 
blizini, tako da nastane okoli njega umeten zracni vrtinec. Ako 
priblizamo vrtincu list papirja, opazimo, da ga privlaci. Pojav 
si razlozimo takole: Ko stroj miruje, \cii list papirja navpicno, 
kcr je zracni pritisk na obeh straneh lista enak. Ko se valj vrti, 
sc zacne gibati tudi okolni zrak. Pri tem se zracni pritisk med 
valjem in Iistom toliko zmanjsa, da ga zracni pritisk na drugi, 
zunanji strani lista, lahko premaga, kar ima za posledico odklon 
lista k valju. Vzrok tega pojava je v zmanjsanem zracnem pri- 
iisku med valjem in papirjem. Privlacno silo, ki se pojavi zaradi 
zmanjsanega pritiska, imenujemo srk. Srk nastane torej zato, 
kcr je pritisk na eni strani lista ostal nespremenjen, na drugi 
strani pa se je zmanjsal. 

Zracnega upora ne tvori torej samo zastojni pritisk, temvec 
tudi srk, ki ga tvori na zadnji strani nastopajoca sesalna sila 
vrtinca. 

Pozabiti ne smemo tudi na trenje zracnih delcev ob povrsini 
telesa. Gladke ploskve povzrocajo manjse trenje nego hrapave. 
Ycndar se zracni upor zaradi tega ne poveca toliko kakor z za- 
stojnim pritiskom in srkom. 

Zracni upor nekega telesa je torej sestavljen iz zastojne sile, 
srka in v manjsi meri od trenja. 

V aerodinamicnih tunelih ali vetrovnikih preizkusajo razlicno 
oblikovana telesa. da dobijo cim boljse aerodinamicno oblikovano 
telo, ki ima kolikor mogoce majhno zastojno silo in srk, t, j. vzbu- 
ja cim manj vrtincev. Ze pri prvem poizkusu smo dognali, da ima 
kijasta oblika najmanjsi zracni upor. 

Letalsko modelstvo 2 

0041 5R0047001 30001 -4 


16 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8 


H 


17 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8»0415R004700130001-4 



O O' 






II 

I 

\ ° 

O 

\y 

i 




Uporabimo se enkrat posodo, napolnjeno z vodo, na katere 
puvrsini plava aluminijev prah. Iz navadnega lesa izdelamo tri 
razlicno oblikovana telesa, toda z enakimi prerezi 3X4 cm 
(si. 14.). 

Z vsakim telesom potezamo po vodni gladini kakor pri prej- 
snjcm poizkusu. Pri tem bomo nazorno opazovali tok aluminija- 
stiii delcev okoli posameznih teles. Videli bomo, da ima plosca (a) 
najvecji upor in proizvaja tudi velike vrtince. Pri valju (b) se 
oba cinitelja ze zmanjsata. Aerodinamicno telo (c) pa vrtincev 
skoraj ne povzroca. Na sliki 14. je vsakemu telesu prilozena crta, 
ki graficno kaze velikost zracnega upora. Poizkus nam je zopet 
nazorno pokazal, kako razlicen upor imajo telesa z enako celno 
jiloskvijo. a razlifno oblikovana. 

Aerodinamicno oblikovano telo ima priblizno 25 krat manjsi 
zracni upor, kakor navadna plosca. Slika 15. nam kaze dve okrogli 
plosci a in b, ter aerodinamicno telo. Ako plosco b oblozimo spre- 
daj in zadaj z dvema oblogama I. in II., tedaj nudi plosfa b 
tnliko zracnega upora kot plosca a in sicer 25 krat mani kot 
prvotno. 




Videli smo, da je zracni upor zelo nezazelen in ga skusamo 
zaradi teg a cim bolj zmanjsati; povsem odpraviti ga ne moremo. 
Vendar ga tudi koristno izrabljamo. Nesteto letalcev si je z njim 
resilo zivljenje. Priprava, ki koristno izrablja zracni upor, je 
padalo, ki ima obliko votle polkrogle, o kateri smo dognali, da 
vzbuja najvecji zracni upor. 

Danes se ne ukvarja s problemom zmanjsanja zracnega upora 
samo letalstvo, temvec tudi druga prometna sredstva: Zeleznica, 
avtomobil, ladje itd., ki skusajo s pomanjsanjem zracnega upora 
doseci vedno vecje hitrosti. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDPM-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8: 
2. Vzgon 

Ako letalo ali model leti po zraku, tedaj nastaja na krilih sila, 
ki nosi letalo. To silo imenujemo vzgon. Kakor zracni upor, 
tako je tudi vzgon vsota raznih sil. Vzgonsko silo sestavljata 
pritisk in srk po vsej povrsini krila. 

Prerez krila letala ali modela v smeri leta imenujemo profit. 

Na njem locimo sprednji del ali nos in z a d n j i del (si. 16.). 
Razdaljo med nosom in zadnjim delom imenujemo g 1 o b i n o 
p r o f i 1 a in jo oznacujemo s crko t. Najvecjo mozno oddaljenost 
med zgornjo in spodno stranjo profila pa imenujemo d e b e 1 i n o 
p r o f i 1 a d. Premica, ki veze zadnji del profila z najnizjo tocko 
na spodnji strani, jeprofilna tetiva. 



SI. 16. 


Najenostavnejsi je profil ravne ploskve, kakrsnega imajo 
zmaji. Slicne prereze pri izdelavi krila ne uporabljamo, ker imajo 
majhen vzgon. Prvi jadralni letalec Otto Lilienthal (1848 — 1896) 
je prakticno dokazal, da proizvajajo uvite plosce v primeri z rav- 
nimi vec vzgona (si. 17.) in to pri vpadnem kotu zracnega toka, 



S!. 17. 


kjer ravna plosca ne izkazuje nobene nosece sile. V p a d n i 
k o t je namrec kot, ki ga tvori profilna tetiva z vpadajoco smerjo 
vetra (si. 18.). 


415R004700130001-4 

()d teira kota moramo lociti nastavni ali konstruk- 
, •, v n ; kot. katerega tvori profilna tetiva z vzdolzno osjo letala 



SI. 18. 


ali modela in ki je stalen (si. 19.). Z a modele je zelo primeren 
profil kot ga kaze si. 17. 



SI. 19. 


Da si bomo vzgon lahko predstavljali, si bomo sestavljajoce 
pritiske in vzroke njihovih nastankov ogledali nekoliko natanc- 

neje. 



SI. 20. 


20 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83M0415R004700130001-4 


21 





0415R004700130001-4 

nastano na zgornji strani. Zaradi svojega sesalnega ucinka jo 
imcnujemo srk. 

K xgoraj navedenim razmotrivanjem moramo pripomniti, da 
jc pri zmaja odlocujoc pritisk, med tern ko je pri obicajnih kril- 
nih profilih odlocilen srk. 

Lep poizkus za dokaz srka lahko napravimo z listom papirja, 
ki naj bo nekoliko trsi, da ga lahko upognemo in dobimo tako 
uvito p Iosco (si. 23.). Na sliki 23. a papir miruje. Ko pa pih- 



SI. 23. 


nemo preko roba, se papir dvigne (si. 23. b). Zaradi vecje hitrosti 
zracnih delcev se je pritisk na zgornji strani zmanjsal in ga je 
sedaj spodnji, povecani, premagal in dvignil list. Enako je tudi 
pri krilu. 

Zvezo med srkom in hitrostjo dokazemo lepo z razprsilcem 
(si. 24.). Skqzi vodoravno cev pihamo, navpicno pa pomocimo 
v vodo. Preden za^nemo pihati, je zracni pritisk v navpicni cevi 
enak zunanjemu zracnemu pritisku. Gladina vode v cevi je zaradi 
tega enaka gladini vode v posodi (si. 24. a). Ko pa zacnemo skozi 
vodoravno cev pihati, srka iz vodoravne cevi izstopajoci zrak 
onega, ki je v navpicni cevi. Posledica tega je zmanjsanje zrac- 



a b 

SI. 24. 


22 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP! 


-00415R0047001 30001 -4 


23 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8*)0415R004700130001-4 


nega pritiska v navpicni cevi. Zategadelj se zacne zaradi ucinka 
zunanjega zracnega pritiska na gladino vode v posodi, dvigati 
voda v cevki (si. 24. b), dokler jo vodoravni pi§ pri izstopu ne 
razpr§i. Posledica hitrosti zracnega toka je torej bilo sesanje. 

Iz doslej obdelane snovi smo videli, da je dvigajoca sila se- 
stavljena iz pritiska in srka. Vzgon in zracni upor sta torej enega 
in istega izvora. 

Na letalo ali model deluje v zraku sila P, ki je sestavljena iz 
vzgona in zracnega upora. Ako si predocimo velikost in smer 
ucinkovanja zracnega upora z daljico U, vidimo, da ima smer 
zracnega toka in u£inkuje zaviralno. Druga daljica V, katera 
nam pa ponazoruje velikost in smer ucinkovanja vzgona, je pravo- 
kotna na smer zracnega toka in nosi (si. 25.). Ker ucinkuje med 



poletom na letalo teza G, mora biti vzgon tezi enak ali vecji zato, 
da letalo v prvem primeru leti vodoravno, v drugem pa se dviga. 
Premagati moramo tudi zracni upor, kar dosezemo z vlecno silo S. 

Kako se porazdele vzgonske sile na krilu? 

Pri prejsnjih poizkusih smo videli. da je pritisk najmanjsi na 
tistem mestu, kjer ima zracni tok najvecjo hitrost. Pri potezanju 
krila po vodi smo lahko opazili. da je mesto najvecje hitrosti v 
prvi tretjini prednjega dela profila, oziroma krila. Iz tega lahko 
sklepamo, da mora biti na tern mestu najvecja vzgonska sila. To 
vidimo pri naslednjem poizkusu. Profilirano krilo, katero smo 
uporabljali ze pri prejsnjih poizkusih, ima sedaj vec odprtin na 
razlicnih mestih v smeri leta (si. 26.). Vanje namestimo cevke 
s premerom 3 mm, v katere zopet vlijemo nekaj kapljic vode. Ko 
pihamo v profil pod majhnim nastavnim kotom a vidimo, da se 
kapljice ne dvignejo h krilu vse enako visoko. Da je tudi pritisk 
na spodnji strani krila pravtako najvecji v prvi tretjini, nam je 


' isnu ce si predocimo, da je obkro£ajo£i zrak na zadnjem delu 
S m>dnje strani ze v glavnem usmerjen navzdol in zato ne more 
nneti na krilo nobenega vecjega vpliva. Velikost srka in pritiska 



SI. 26. 


si lahko predocimo s puscicami (si. 27.). Vse vzgonske sile si 
mislimo zdruzene v prvi tretjini krila. To to£ko imenujemo 1 1 a c- 
n o t o c k o. Ce zvezemo na krilu vse tlacne tocke, tedaj dobimo 
tlacno premico (si. 28.). Vpadni kot se lahko neprestano 



menja, kakor se pac menja smer zracnega toka. Vzemimo n. pr. 
veter, ki piha navzgor, ali veter, ki piha navzdol. V tem primeru 
tudi tlacna tocka, oziroma premica ne lezi vedno na istem mestu, 
temvec se vedno priblizuje najvisji le2eci to^ki profila (si. 29.). 


24 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8jl00415R004700130001-4 


25 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP! 



0041 5R0047001 30001-4 

Med letom nastane na spodnji strani krila jaeji pritisk (+), na 
zir<»in ji strani pa zmanjsani pritisk ( — ). Na konceh krila se 
s'kusa razlika v pritisku izenaciti. Zrak delno odteka od spodaj 
navzcor v vrtincih. Vendar tako oblikovanih vrtincev ni kot kaze 
slika°30. a. ker jih zracni tok med poletom odnasa nazaj, tako da 



Approved For Release 2004/06/23 : ClA-RDPf 



SI. 30. 

tvorijo nato vrtince v obliki zavojnice (spirale). To vrtincenje na 
konceh krila (si. 30. b) povzro£a seveda zracni upor, ki ga imenu- 
jemo inducirani upor. 

Marsikdo se bo zanimal in cudil, kako more vzgon nositi 
ogromno tezo sodobnih trideset- in ve£tonskih letal. saj srao pri 
nasih poskusih dobili razmeroma majhne vzgone. Upostevati mo- 



0041 5R0047001 30001 -4 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83B415R0047001 30001-4 


rarao, da smo narnrec merili pritisk in srk na zelo majhni ploskvi. 
Kdor ima doma na razpolago aparat za susenje las (fen), bo lahko 
naredd naslednji poizkus. Iz lesa napravimo majhno profilirano 
knlo, k. ima razpetino San in globino 3cm ter ga nataknemo 
na pisemsko tehtmeo (si. 31.). V krilce piharno z aparatom pod 
majhnnr. vpadnim kotorn. Kazalec za citanje teze bo pokazal pri- 
blizno 3 gr, katere nosi vzgon na nasem kriiu. Ce sedaj uposte- 
vamo, da ucmkuje zracni tok na kriiu. ki ima povrsino 9 cm*, nosi 
vsak cm tore) '/- gr ah vsak m* pribliznn 3 kg. Nas aparat pro- 
izvaja zracm tok s hitrostjo lOm/sek. Ce hitrost potrojimo bi 
bit vzgon devetkrat veeji, ker tudi vzgon narasca s kvadratom 
hitrosti. 1 m* krila bi tedaj lahko nosi! 27 kg. Rabun lepo dokaje 
kaksne velike sile nastopajo na krilih. Z dobrim profilom lahko 
vzgon se povecamo. Dober profil je tisti. pri kalercm je vzgon 
, 5 , ^ rat . ve CF kakor zracni upor. Ako se izpreminja vpadni 
Kot krila, se izpreminja tudi velikost zracnega upora. Naimanisi 
je upor profila med - 3° do 0°. Debeli profili imajo zelo velik 
upor, toda tudi velik vzgon. Letalo, opremljeno s takim profilom, 1 
ima majhno hitrost. toda nosi lahko veliko tezo. Tanki profili 
imajo majhen mini upor. toda dajejo tudi malu vzgona. Zato 
hdrost veeja. Tanke profile uporabljajo n. pr. lovska 
letala. Rotniska letala imajo navadno srednjc debel profil. ki 
dobro nosi, toda dovoljuje tudi veejo hitrost. 

3. Drsni kot 

Pod drsnim razmerjem si predstavljamo v letalstvu razmerje 
med izgubijeno vismo in vodoravno opravljeno potjo. Ako preleti 
n. pr. jadralni model 50 m in je pri 1cm zgubil .5 m visine. pra- 
vimo, da ima drsno razmerje i : 10. Model je po preletu 10 m 
izgubil 1 m vilme (si. 32.). Kot a, ki ga tvori jadralni model all 


modele, so lahko opazili, kako se prvi in drugi modeli razlikujejo 
med seboj v drsnem kotu. Vedno zelimo, da preleti nas model 
cim veejo daljavo, ne da bi pri tem izgubil mnogo visine. Zato 
sc borno seznanili nekoliko blize s cinitelji, ki vplivajo na izpre- 
ininjanje drsnega kota. Drsni kot je odvisen od: 

a) velikosti krila. Marsikdo, ki je ze izdeloval papirnate ja- 
dralne modelcke ali letece puscice, je lahko opazil, da lete zelo 
slabo. Zacetniski jadralni modeli, n. pr. konstrukeija »Cene«, 
imajo ze boljsi drsni kot. Najboljse pa lete modeli, ki imajo 
razpetino 1500 mm ali vet, torej, ki imajo tudi veejo povrsino 
krila. Dokaz za to so prava jadralna letala, ki dosezejo drsna 
razmerja 1 : 30 ali vec. Za nase modele se giblje dejanska vred- 
nust drsnega kota od 1 : 10 do 1 : 15. Vendar moramo pripomniti, 
da z velikostjo nosilne ploskve ne smemo pretiravati; biti mora 
v skiadu z dolzino trupa, povrsino repa in celotno tezo modela; 

b) teze modela. V splosnem bi lahko mislili, da postane drsni 
kot manjsi, cim la2ji je model. Toda poizkusi z izredno lahkimi 
modeli so dokazali, da to ni resni&no. Seveda gradimo s posebnim 
namenom tudi lahke modele, namrec za jadranje v termi£nih 
tokovih, ki lahke modele laze dvigajo in nosi jo s seboj. 

Pri letalih in modelih racunamo te2o glede na nosilno ploskev. 
Ce delimo skupno tezo modela (G) z velikostjo povrsine krilad (F), 
izrazeno v dm 2 , dobimo obtezbo krila (O) na vsak dm 2 njegove 
povrsine. 

° = T 

Primer: Povrsina krila nekega jadralnega modela znasa 5 dm 2 , 
celokupna teza pa 75 gr. Koliko znasa obtezba krila na vsak dm 2 ? 


letalo s svojo smerjo proti vodoravni ploskvi, na katero pristaja 
imenujemo drsni kot. Popolnoma razumljivo je, da pri kon- 
struiranju modelov, zlasti jadrainih, stremimo za tem, da razmerje 
l^ Ij - n k 0 m napravljeno potjo, cim bolj zmanjlamo, 

MhWpII beS v dara 1 1, 1 ‘ da kphkor mogoce zmanjsamo drsni kot a. 

Modelarji, ki so ze izdelovali zacetniske in visokozmozne jadralne 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP8fl00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 







Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


t iMimW— MB 


Oo 

K> 


i s 3 


c /3 < r 3 ti 


P 


f •• g-g 

frn (! .ON?r 0 3 Mrtw 

"o 8 Sp g « 

Ou cr -* j-; © er p S’ p 
§ c S < r- 3 8< £. p" £. 

^ 5 * 3 ^ S<B Er 


c G 


. td 


N<._ 


•“$ o rr- O 0 Q £ 

§ h s; s» 3 3 

' n S. If Q°r" S' O -t 

P- 5 o n ° N « 

£. g W Zt3 _ 3 3 

^° 3 ^pO j ggP 

55- q<^: o < £ » 

P ,£?. ^ o PT* g 3 s 

^ ., o a s ^ m 


P HH 


’ 3 , , 

p . P rt> 


o< 


l_ D 


O.o< g 
pr < 

S-° § 

Sr o p 
o dT ‘ 


^£ l 7 ‘ ° © S ^ 

-■ ?r oo 3 
< o - 9° p, P C 
d 3 P o 5 ^T 3 

. 3 O 


3 

p< o 


< u ^ii 

3 <Z-~ 

C • <T> E 

H 3 Si w 
"o Z O £T o 

^ '■ M " rt ■ 

. 3 (a n< n ,_j 

§ ,3 


o c 

O N< 


- £ _ P . ,p- I. 

p p 2 C 1 
P< N< - p 
-!Tm<D i — < - r • 
O o< so cd rp H 


p 


o< — 

FT 3 

O P 

3 


cr re N 
P <ji o 


p' Gt 

3 


2 p 3 
■ g 21 = 
jt 5“ g 


p j; O P 

™ ra o- <: O 


E 3 p- O' o 8 - E 50 


>-0 


^ 3 S< S' eL 5 

o 2 hD 33^33 

cr- 1 ?ppPOOP 


CO 

r+* 

§*-, 

H- 

P 

© 

93 


rZ 


oq sn- c s>r 

= 3.3 3; 

O P" 4 ?T 
*~1 '* N 

~S"3 

^ ^ o a’ 2. 

p.oq g 

0 6 

y p. K 

o d 

a p sr 


3 *T3 
P p 


pL P 

3 . 


S?r pj 

B B 


9- ?r 


3 

N W 


?N 

<; -• p 

■ p 1 

d ?r o- 
a- 2. 0 

3T ^ • CT) 


• a" . 


P „ ■ 

h: 3 

3 - o 

i 3 
55- =• 3 

3 

O < p 3 -j 
O- Crt _ <A 

P P 3 

■— * ?r p 
p o 0«5 

’ 3 3 ^ 

0 O ” «r 


o p 

3 

P P 

S-f 

tri p 


c 

*a 


2 


H O >» 2 
3 3 N< 3 

O 3 P P 






Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


-4i«BSIsa^SlSj8BBiSSI 


00 


C/}73 !lO 
cr o £L co cr 

Op'S 

* ffi S 1 

S3; jS 

| g"S 

g g q a. a' 

13 P - <Tt Crt 

3 5 ^ “"""* 

5“s » HV 

» 3 5 -° 

< F S *-g 

pO-O^rt- 
P -1 CO P 
cj a, 3 

£- E n> 

•"O O 


3 B 3 
o cr- 
c 


N Or* 

13 ^ 


S-cg? 


ft P 


•> a P-r 

ri 5 


5i ' (1> (T> ' <-*" n ' — ‘Sr- i P* B 

£> Jr. 21 5" S' S' s $ ^ 

B -*" oo< rvc'—* < q g ^ r- <2 3 CT* < 

b n< a p.° t^r^S m 3 £* p 

^P^Mcrp-o*-*^ 


" 5 n a 

< g p 

* n p. 

p- p 

gBryH; 

a- ft. T) a - C 

p „ ° g 
3 < S-T3 g 

«— *• W pj H w 

a o> £ 3- 
_ a <•*• On P- 
CP 5=5 P o o 

CTQ 


o n> 2 cl. 

£3 S' 

« < o s a 

fl < p ? 

o !4- £., <t> 

N O H a SJL 

7' F p © © 




p r 

^„-.£.g» S- p < 

§<" rs li s 3 s. 

w -g _ "■ t» o-^o o 
_. § o o? 8 3' § o< n 3 
as.p.rtfrP’S":? 
3 ^ w 

•crq < a o 


“e b 3 0 g-ri- Ef g ^Ca - =;< < C O 
o,5;n a £3 B B ag.» lg CB S_*“ rsi g.B.’g B.s 

S'^2 < B S/b '■p: N ST “ 5.2op“ N! p‘3?rS 


c fr-p itt cr— - 
w M P a^Oq 

■'O 3 3- a Q 3 



S o-S ' p 
ao " x-<! » » : 

M W pf* 1-1 t— . . N CJ P 

m ^<>-^0 r r rt^ET‘pD 


o O) 

< p 

S<3 
s o 

P 

- ^ 
'— 11 'I 

o ru 



oo i-o 


r>< 


„ b - " 

g I 5'i‘l'S ^|g 

H3 P 


^^<5 G-W^.S-p’k 

a oo<£GC-o aap-a 

o 3 p' 3 oit&'B S 


o O P^n, <0> w 

a -u£.§ C.3 ^ 
7 P^ CT. _ al n, « 

So- Bn" 

cj ^ n< o cr 
3 N ^ P-' 1 D 
S OT3 dtfi o 

0 ”9 2.C B 

P-<— .. 0 
f, o'3'~ 
o-O"" 

, . p o> S- „. 

P pp ai . 

a p ° o< o- 

g ' N 5 hP p 

§.r £> g a o 

gig. 3 B g CO 

P ? frrt'sr.n- 


D 

< < 

H) 2. 

?3 3 


Oo 

o< 



N P g 

p- K0 ° ^ D o 

<-. ft ^ N 



cc ^ 2 * 

3 3 
f 3 

» <. rf ',S's'S 
^ w< o H 3 2 n 

a- 5 * r>< o ^ 

3 0/5 £T b ^ i —^ 



< 30 cr^ 

- • <T> O O 

q ^ ® P-rc 
g 0> ■— • c 
? C3 3 

^§»d3“ 

P o n p n ( 

3 a g n 


o o 


J < 3 


a Cfq q, 
P P i 


o r*- _o -• cr ro 
• -• £p q- 3 o b 

L O n> a .i — 1 p 


p B 

BJ 

cr < 

0 n 

x o< a a p- 

13 P O P 

g^Za 1 

>a n b 

5 g-S" c« B 

• 3 ^ o o 

N ft S' 

GO © B £!| 

ftc ^ 

W_ O — . 05 

73 ft pr © 
a C 
PL D- m 
c/>< O *i 

b g: < s 

G-. N g 
a P. o _ 

1 rr 3 §- 

cx o 5 . 
3-SNW 
73 5* ^ 

O 7J 

?T < n> o 

rt- N 3 M ‘ 

P aC! P 

O f-i- rt 

0 3 (ft 3 
© • ?r B 

1 

>■• M a < 

N W ^ 

- m 

P B < , g 
i ©-TO 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


m mam mmmum 


03 

03 


o la 

s- a &* g 


£?< p 
P 3 
n> p 

o ® p 
E 2 . P < 

3 


a n cl !»r? 
©. p >r So 

g-g 


S- p 
O § 

"p p h a P-i 
p ^ o o 
n •< m cr 
o n h- 

■<<-)< $5 


- . a 

CD GO< f|> 

_ •■a n> 
n< <rt> ff 

3* g g-<a 

L-. © P 


p. p 


. p 


C >0 


W 


c 

-a 


O crq 


S- 3 

p 


P 2. o o 
»■ a < ET-s’ S" 

'? S S .3 

P ° 

cL Q H d p p 


p 

.N ?;N O 

5 j 'o n> 2 


© - crq q_ £S 

5?ff 3 

“ CAN 


£■. © _ 

P 


( 1 ) •< 
n < n < 

P Cfq w 

. P O « 
M 3 ^ 


5 o p 
s s<<5 g; er^ 


p7* G^'o 

w 8 p 


p 

o 

?r • 


2 . ^ © 
p S 
©r N< 

g O 3 

3 M »> 


*0 3 S 3 _. 

g s: ° 9 w n 

9 © ^ Crt 

£-» S.r-S p 
i— i C n a cr* 
n< p ^ o a: 
(j- n; *• g< a 
p 2 8 " S 

og»a" 

a. k ° _ o 
n n< r 1 ^ 
3 o ■* 2. 
o w 

S*B 


►o 

p 

jV 

P-* 

P 


JL g SL p 


" ° Kt- 1 
. i-J 'u 
o> O 


v^t»j£ 2 ip- 



*■* P < 

a cr P 


^ n' 


o' rT 9 P 

a 

p _£-3 
p n> 2- t— 1 
3 ^ © ^ 

3 2“ 3 ° 

o< s 


N < 


g,P 

£(£} 


P P 
2 L < >0 


s gig.; 

S 33 05 

S- &, ^ 

c g P 
i^T* <T> P 
o N< < 
P- © N 
CP 


n> 


rt> P 
.Cu 


• O p 


P-I 
FT p 


8 8 " ~ 

-| ^S'g-B n 

^ gS- s<s ? 

Cl a* n< n> *t 5 


P 


5 Cfq ’cr ° © 

?r p a 
*r% B 

o V o 


. p- p 


P o 
< N< 

p 2. 


P-ac «^<P- 
A 3 O 

© is< 


p-i- b 
2-« p 

p ° 
p 

N 3 CK} 
P P.O 


N 

P o 
p 9 ; ,, t 3 
3 n n 


rf* n 

M g 


. ^- o n< 





model v normalno lego (si. 49.). Seveda ne smemo pretiravati, 
kajti pretiravan ie ima lahko za posledico, da zmanjsamo ucinek 
smernega krmila. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 








Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



S3- HK'g g Sc-B- 

►i n<3 B- 3“ p 

«-— *§ R- S' — cr S-‘ [> 

ft n 1. s. I a g ~ £ 

ST. „w cr. » a 3 ° 
-e H-: a ° g g 

< „ 3 p ‘—’2 -o ™ 

C^Or-ta^.^cr 

^ y O B 2- 2 
►d O £L-o g^g B 3 

r/o « m P i— 

0 P C 

ul. r ^ B < C-^3 co 
^ P B 0^0 

h v o *-3* C" p . 
o< p *- «< c« <2 £ B? 

rt a o &■ 3 g s „ 

B- C « ^ < g g; g. 

pgS3"S»3 

| § grs's S" 1 3 

oSqa^c'gg 

-a <M“ w “ o ° s 

g. < a- o S' p o -P- 
“•R<o 2 - 

_ L_, Q < N * B? P-* ^ 
0-^ P 3 C • P 
© 3 3 0< , 3 

cr 2 . g o -3 H-a g 
3. £. B o' — £> o » 
£T O — ■ 3' T" 

g ° s <0 

QpC>MCOQ-My 

O' — r-,n n °n ft 

«3 g £g.o a § 

£.g Si 9 P^-a " 
zrg “•< o o g 0 

g* §; S' < S F § 

op-* « n< ^ 

3 cr 2 B_ £L p s»r o 

1 r o Fr* B7 i G. i 


3 g g'g-H^Cg- E 

o o ».» g. c 

S“6 o urS -c 3 Tli 

P g 3 2 P 

w “ £E i*p ° O B *c £P • 

3 _. *-s p_ B ° 

p ? b- 1 Bl 1 "© f* tn 2 S 

«>< 2 cT p o ^ w ’ 3 
n<23T' Cr-KBK'^ 

5 ° n 1 ecg< 

2 -§■ $<£. S3- o 3 < 3 

2 s'- go S o 

2.2 3 <;-p'"o b 

-£L° t g.0 | - 

3 „o.aS° a = 


3 -g-aS 0 3 ° 

3 ^£?-C3 ?r N 

c§ • a gL p §. g 

" r>S g ^S-»S. 

g " ? g a 

*3 ^ 3 " ■ 2 a 


"OX 3 3- O a 

c 2 f o 2 -. >i 

j- 3 2 - 2 o <« 5- 

- n « » <Vfi 

wrcr N s "■ 


SFST g *r g. s 

, pr,® a css ~7c o 

gtc^'-'S' 1 o,w tu 

» "c " a c B-'rj-'a 
° 2. 3 3 2? £E g » 


- 3,3 3| | 

sro 2-° o ■ ^*3. 

ct- 3 r^-F'Ers.^ 1 

Sr* <• |— 1 N 3 

“•li's^ol's- 

3 2 ,° go o 43 

2. -0.-23. ° h’o 

„w-2n-' r “>3g. 

Is:f§ s ? f§ 



- g ^ S 

t) 3 ni in 

° ° < < 
SI J M o 

• ^ o< S- 

o < ° 

p . l-t 

B r* ST 
p _ ^ 

3.21 r 

0< P 5.3 


p" ° o B 

5 J ° j s: p § 
< a .E- 

o Nig N 

^ pr K pp 


« 3 fT p 


ft* o< 

3 ^^B 
3 2.9 ? 
o a ^ 
crq B ^r* 

0 o f*r P> 

1 

HBtr i 


□ 

□ 

<i 

O 

l o 
o 


°3 rr o g- o 

£.^,2 s<! 3 

.■“ g. r fl 3 -o 

p* O p^ ^ N <5 

cr o- M b 2 

3 g g 3 " S 4 

S " ° ° 2 g- 

3 c *T o< b 

pp "d c p o 

►-.I P >X5 1/1 . 

< r> 3-^ 2 B 

°-S N^C = 

C J 33 ° P 

^g.S-0 ^ 23 

pj pB 

n p .. J ^ S 
a 5 pg<t:g:. s 

p B Bt py p 
C o C- i a '— ■* 

(r| H-g » 

ll&l* 

3 a. m 

2 ^ ° p 2 o 

3 B 1 M . r ,< ,p to 
C g a p “t;* ?c 
p P- q* J£ . ■< 

' ‘cp p. p 

s !.^s ^ 

g 0 "y °. 

Q< 2 Qi N 

rt g F <T CL. 

a y >-j i — ip 

es; g" S- S g 
«- 0 a 2 2 
n o ° g 3. 

o ^3 o o 


S- < 3 g N O- 7T 

p "3 C B 0c i o *■“ 
ET3®2-O0 n E3 

_ Cft<p pp BiP c 

3 p < B“ ! — ■ cr -i 
o B <—• p ft „ cr 
cop— ■ c 3 ?r 5 o 

S- "" o 2 n p- 

w— < ^ p> ,.p p . c 

oSS 2-^ F 2^ 

M lu Qj -~r- P' Q- 1 _ 

“_o-5' 

£.5 0 g, o <T p 
3 o SF a a a s' 


» S' S- 
a w-2.2r 
^■o yo 


° 0 P' S: 


cr „ r o ^ ^-g 

1 1 

° o a | S'glS 

^3 p< 3 P p 3“ 

p< ° -• 3 

p O co< p 

Bt 2- tr* 0” 3 ^ 

2^ ^ < cn P 

" =■ ?r ■= 

S » § 5. 

S-a * et- 

3i St- r r 

g-SS'° I “ 

P , ^_, rj tr 

C N < ^ 1 C 


g n < < 

f 3.0 I 







Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


tr 


cT 

CL 


3 N 
3 "i 
o 

_ 3 
73 p 

c& 

^ &. 

c CD 

3 3, 


< S 


CJ CL 

b *2. 


p 

3- 

5*r 


c 

3 

o o 

> <ZX 

nT ^ 
< V 

p 

r- p* 

Cl 

a 

P 



P 

3- CD< (-S 

SI cr ^ 

p.s. o 
3^ ^ o 
P n H 

o p 


jrB p 

a cr 

•1 a- 
4,1- 

xgd 

OOP) g 

n p 


w KJ: ~ 
*-S. O 2 

n> o| ® 


?r 

<5 P 


►— P 


t-< CO 


o 
o 
n o 

3 3 


g gs. 

fl\P 0- 

g s&s 

Sc B 

I* 

II p W 

Oi Tcj £ 7 - a- 3 


H CO 


CD . 
?r j 


73 . o p* 

,w ,s ' 5 <T < p 
CD p £L 

£7 5.~ 
g?fs 
3°«-n° 

•O o 

2 0. 3 “a 

3 n Ert 


cr 

5 


05 


P d* 

3 

Cl '-■ 

o - 


a, 

3 


Crq 

o 


g c S 

P 73 R. 
p cd 

h- . *-S 

° N era 
P 


X_ 

Oi P 

n . 


P 


3 

t— o 

©w 

073 

- Q n 

*3 cl 


2 2 tit; 
P CLo ^ 
P 5 P 


■< jr.73 


<. *“ idl'd n> o c 
^ p o Sr 


3 K g 
P C/q ^ 


3 P- | 
P O 


73 _ CD ^ c 


3 SG.cT 6 


^.7J 
0 C 




£.n < B5 

£ £«r- M 

3 g. o' N S 

3 Crq 


X P ■ 

_. Q_ 3. os< cd 

§ g q S- S' 

P 


3 e 
c *S 


, 3 0* 


3* 3 - 

- ^ 3 

P a ^ 3* a- g “I S 

gS | 1 S‘S?" 8<<'S:3 ° 

n 3 S H- i nirsrt *-. 
r? 3 3 3tH<-^rr3 o<td c« .-q 

2 o a p 3 <— • *-i *— • — 

^ crq -o c 3 ^ 

Cl. S® £^73 73 •*- 


O H3 

N< 5 


P ^3 

P 

P_ 3 
P C/3 P 


21 3 


• p 


B n 

w 


FT <- 
O 2 


< a C 
_ 5* N 3^73 

;s s^l 

-3 «3 pTp? 


3 O 


a> 3 


• o 

3' 

10 ^<S 


•— < p 


h0 


gg-: 


of] 

. P' H 
•'— • cL 3 
. _ p a o 

c^> — « a> P p^ <-i 3 

P 3 3~B-ff-3 

3 § 0 

o 3 gfft, 

3 P) 5 3 3 

S “g. ~ 3 

^ < .3 O 


^ -§ 
„ 3 


c«<-o 


' S, < 


, Crq t®. 

^ >3 3 
gg- 

O 


P 4 'cn“ ^ a 

O {^crq P- 
T" p P 

Og 3 


3 .??< 2 

o "3 


:• o Cu 3 "• < 

3 f5 P P 

3 M - c7 N 

• O P i O 7 ' 


ts< 5$ 3 

>-*• ftt 

d ?r n 

p p p 


p 

tr 

?r 




’3 7) P3 

3 O re P 

P 1 — 

,<. P Crq 3 '-V 

5 3 3- P 

3 a o ^<3 

O M CT“ 3 

3 3 * c*»- Ct> 

3 p 3 p» t-1 

P a> • • 

>3 S’ g N 

-i cr ■ -■ (u 

a.gj'r-’Sj 3 

|vQ O 


n 

3 ^ 

C 3 3 
C, 4' 

O 


3 2 o. o n> 

^ " JX'S’SX 


r s 


to 


Orq p 

o - 3 

a- c 


73 

o g 
p- 3 
w a> 
o g 


3 °“S 

3 3 3 

n> o o 

a 

n> 3 
“ P- p 
H,-P < 


r> 


Oa ; 


2 ,-c w ei 

p 3 3 n 2. 

!- 3 § - 5 - 
s rg.3 
;'I s e- 

3^ O 61 
27 o ° :Cf< q 
r 3 oiO 
N o <o S* 
- 
p 

Cl p ., 

•“* M 5^“' 

53- ox O 11 

P r+ tO 
n< ct crq oa 
n’S. »> o 
'g.-BS 

** P 3 

-n ?ri? 


^ Q , 


05 Kj-* 


X 

P-. 3 
P 3 


3 

. . Crq P 

~g-3 ST*- 
■« aCJx _ 
o p 2 5 p 

p- CD P p 

ET^.^.S'S 

•—• !—■ "* * Q. OJ 3 
p 3 «■*• s? ^ Si 

p O © PT* ^ 

^0 g 


5 d ^ 

: p- a JL 


P 


4J.3 


3 0*. 


2 Pl ! 


■ 3 p 

p cr. 


3 

9 ct- It o „ . 

- -.m» p , c 

cr o g- 3 N’S 


0-73 


• p O 


. ft 2 

; 3 § 


O.S"P -■ 

! “^r 

a 3 o 5 

i O £C\ C3 


>x<‘ 

3 g'g'rc" 

<-h <* <-t S J b' p 

II N O C! ft 

p o< n< cr a 

l s s' S w :: 

o 2 “ ^'73 _ 

o 3 <r— <~ r ~ o 3 

a O 0. P ' N o 

g 3 c-ts a 

a 3 n 05 2- CD 

3 P p o cr cr. r - 


■ CO 


p 


P P* n 

PO >— 

tr c> Ox 

S Z § 
9 >3 
° n3 

>*. 

^ 05 O 

3 £ 

oHo 

^>3 
-^S 
<-*■ 00 

5? 1-4 

o 3 O* 

45» H-» p H-* 

p Kg 4 g‘ 

4® 

l' e l 

3 O 
O C/q CL 

* P 


CT7? < 75 B H O 

H1 ^ ^ ^ 2 « n 




r o 


w . ^ CD P £ 

3 }*r~ * * 


c -i 

crq P 
o cr 


Oa ff Sf ^ ^ g 


£2 QO N< O 
rT “<i M 


JO 




Cl ' 

CD 1-0 

. p rT 3 

JO 


p < * 

tr w 
3- re 
£: cd 
cd a 

EL-° 
cr p 


C p 

3* 3 


5'0 

o 

& N< 
CD 
CD 

3 73 


W! 


g- V, g- Q gf I? < P 

m< o P • P crq «— 

?T CD j— i-t w CD 

q a r w a 

BwoKi^SgS 

‘ “ s^rsg < 


Pa rr m 


3 

2- n 
P 75 
^ 3. 

p y 


0 


p d 

Q£< ^ 

Or CD N 

,. o - a 

2? 3 CD CL' 
O » >4 rr 

M g.S 
9.PS 


P cl 

3* Si 

<§ B 

,CD «Cfl 
C«< 


CD 


CD 


S-<5. ° 


■S' 3^ 

n n< 2- ’■ 

&■ b cr. n 
S5b OS m 
X 5 o art . 
a ° — c a 

n 3 o-SS I 

g o S < 4 . tr 3 


a. 9 ' X5' 


w 

?r 

O 3* 

§ “ 
SI c 
^Crq 

a O 

S 

7< 3 


P O CD 
N ■< 


<5 ; 
p < 

tr ► 


:.7J 

■ o 


3 po p p 

n 33S?<So 
S “n g'B-' £•".« S 
e 1 BEO S"n''2 “ 


ft. 

•< 


o 

CL 



n <1 
n- ^ . 
g 5*r : 

CL S: 
i-O 3 t 

a c 
o ^ 

° N__ 

3‘ £ : 


tsi 
. p 

•§ 5^ 

CL -s 


a 

Crq 

o 


CD N 
CL 73 
3 %. 


•“* 3 
?? Crq 


Cl v 
CD f 

pV 


3 'r-" 
P 


w 


o 






Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


O-Crq 
a p 

Cfl 


"2 3 5 


£. 3 

p >-i 

2.3 o 
o-S.1 
o § 3. 

Cfl O H* 

^ 1 
££< n> s 
~ <5 p 

<£3 
a r-° 

P <*3 Cu 
jQ P P 

o crS 

3°S 
2 3 p 
B 5 S 
■g g-l 


3 2 a, 
c ^ S' 

“ 3 1 

r>< o 

3 *1 

ft w n 


n- rt> 

n> j3 


' o J> 

o- 


< p p a 

cr < p 


r> 


;o,*< 

' P* 


T3 


p r>< n> • , 

?r n> n< *d 
o ?r 23 o I ^ 

3 5'o- crq rf ° 

P-irt S'P3 


S e 

« 5 "O 

«.0TQ Q 

O !=J _ _ 

3 c ^ *— ' 

o ^ n> n> 

0-> O *rv a TJ 

<"5 i-j P *2: a 

irt p 
C r- cr 

O Co 

23 

s“ n 


"3»<crq 

-• p ■ 


n< 


3- : 


w g -u b 1 3, 

g n a w , m 


“•* *T3 


- a 5 — 

pr a - 5’ o 

* p g ft 

S g» a- » M ‘ 


v ^ ?r 


p 


~ • ” M M 

3 

o S b'3 ° 

- Crq ’-'o h 

H 81 - 


^■S-" 

111 ::b 

a a g 
s> . g- d 

Q* O .<— i 

S2- < p 
go c B 

s- a’ 3 

, S. p a 

Hi 


f*T* B 
P _ 
n< a 




rh ^ ’ 

£.o * 

"■o 3 


<" 5T 3 P 

t n y i~t !-*• «) 

, £L,n< g » n ** 

. O t o* <J£f 

3 . 

'^»o 2 £-cL 3 

£.£&<% £§ 1 

t i i p p 3 i 




S. a c: 3 
^g’f* o 

£hg- 

g s-b £ 

n rt- pi ,_ 

n> <2 i — ** £ 
<3 •< cr* 2 
P O a 
pr* a C- n 
R Pu.p 


V o o 

p jh: 

jy pr ?r ‘"d 
p- p o 





a -1 T3 p W5 o. 

liS+^3 a 

rv Cl O o 

2n gS N 3 £f 

o ^ a N ° 

2*5 n 4- 3 *>B ~ 
a: a T ?r S' £2 ^ 
< oo cr. ^ t2. a^ 
^ S3 s_3 <; crc? n> o 
P 5 “ 5.p» • 

<. p cr ^ W&- 
a o sc - o ft> o 
£5 >2. 3 ££-- S 
3 S o r ,# < * 
a S 5 n 











Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 










Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


u.> , 


Ot 

o 


ft 3 
P- CL P 
3 p 


Cl. 
3 O 

9 cr 


O a CD P 


P^ p t 

£8*5 

° a h 

'"d pc ' 

^ r ; 

s 2^ 

^ = ! 
O n c 

SLaJ s 
o 2.£ 
o-^o > 
a 2 < 


: f*r 

P 


3 • 
h 0 3 




: cr s>r 

at P 
■ 5 j r'— '• 
ft o 

+ S 
F“. R- 


fx. 

n ft 
-1 N 

n> _ 
g- o 
a “o 
7° 


r 3 
s £» 

P CD 

N<crq 
ft P 



CL <- 3 

p ft p 

g cp 

O sF o<3 

ft a ft ■ 

9 i 

^■5- 

O CL O B 

3 ft & 9. 

S' 9 ?r ■- 

5. n> P 3' 
ft 3-u_. P 
P _ ft P h 

“• 2.^3 a 
c/> o O P 

33?c 
n> 3 oq 
3 a o 
a nj a 

o P a- 
C - p 

ftT^} o'p" 

3/8 g-~ 

O | 

< 3 § <L 

ft CL 
w a 2? < 3"^ 
.9 5' c 

IT. P 00 


p p 


lO -» 


1= 39 , 

n S p 5 

fl) 3 ^,n 

rrit „ 2 

r-h m* N ft r i 

n> P ft 

< o CL o 3 

p o ?r 5 . 

3 t — m o 1 — 1 

3 ^ a ® 


03 

c* 

ffl 

O' 


N 

P 

n 

«ss 

so 

ST 

9 


3 ft 

Q © 

3 cn 

° 

5 « 


o 


OQ 


c» a 

„ ST ,2 s“ 

ft* 

a cn< P p 

3 g <9 
** a a a 

a o 


a 3. 


p 

*-P 

3 ^ 

d a 


o 2. 
_ £- 
c ° 
9tS? 

ri> 

<■*• a, 
p a 


o Q g’g ?2 3 Erg 

2.o 9. 9 a B“J2 ft » 

3 Sc — 3 p o 
o 3 ?T"'S., 

r. 3 W1 

£.3.3 8 72. 

3 ?TS 

a o 1 


c 

^ 5- ^ 
a ft o '-• 
a— o "* j. 
p ft "3 
35 at a. ^ 

tj a p 2. 

^ CO ^ 

S § 2- S 

c$3- 3 

* 3 »-: *r 


o w 

3u a 
P N o 
<3 “ 


3 

cx3 ° 

c S' » 

; 0_ p 


•— * rt- a 

P P CZ. 
ft 7 ? ft 
» 3 OC g 
. p cr 
=3 o o 
. cr 
3- c ft 
lUlS P 
bk a n 
. ft ft 

< TC p 


cr 


p 


<! < P 


, r 

cr o 

_ ft" os crq 
i ft o 
+ 2.3 
p-3 

0.0 7 ° 


o a. 
a. co 

. 3 3 

P g g 


u_i 

3 9. 


ft 


CO 


Oq ^3 
P 2 


S 3 


•■o 


a -■ t 

g 

hr- CL 

N ft 

3 2 - 
P 5 a 
w<Q 2 
w C ^ 
crq 

»— »T3 P 
00 *1 ■ 
^2 


I C rt. 

^_X3 • 

© O t-. 
« ft ■ 
CL p 

o cr^a 

■“ ft . re* j, 

« a, s " 
■g S ,!o ° s 

2 °CK) c 

S' 3 n 

P | p CO Q 


3 V ft «£ t 
r- ^ =r£. R- f 


§'§«§» 
7? "a: 

°3»*o 

— — *•£ ft 
td ft j-a p < , 
C 3 3 3 L 


‘ O GO 

cap 

co<u - . >7r* 

3,3 8 

ft* < * 1 
ft .73 

F :=! - 

O p_ 


p ft 
crq 

O p N pr g“ P 

5 ^ ^ 


2:3 


- * c 9 

tr' P 

cr 


'ft CO 

a a ®" 
ft* a" N 

0^ p < 

< 3*S 

ft O ft 


ft T3 - <; 

ftp ft3 

p p 

_ ar g B 9- 
K- o K P W- 9 


g 'd oa 

2 P 

P 2 
3 C 

W< ft g 

o- ET to: a 3 
£LH3 g-«<° 

30 O i < O ft < 


N 


O ft 

< P 

3 

CL'-a- 

0 3 

s:<j 

•— 1 co 

I? 

1 | 

p. 2. 








Lepo izdelan jadralni model. 



d n 3 a ’-s 

o p n p o p 

V) £>< < w 3 

n> « ^3 n_.r- o 

*>. FT 9 c 


c £*• 


c 


- 

p) o 


J o 

' ^ o n> 

■ ' * cr 3 . . ( ,* 

J£1 ft t — «« ft pj 

t3 < 3 pi h a 

g, g 1 

id j Z'o 3' 

~ S<-g Bd'o 
3 eL 

c 9 o t £J.‘9= : 


3 3 g ° 


?r 3 “ 

P C, 

5=“ M- 

o ^ 
^30 
c« fT 
Ef P 

g-g.*- 

§ g § 

CO 

§ « & 
-& 2 T 3 

: p cr a 
5. 3 
=? o p 
■ p 


• rt> 


• 5 < 


a- - 
o ,-. 
o< n> 


c ° .. 

r>« c/k 1 
P 3 ?r* a 
~ “ o 


ft 


• p 


*- p 

p p+. 
ft N 

2. P 


rt 


P Q- 
o s 2- 
< 3 p 
m 2 < 

cn< O p 

3 0 ,^ 


< 3 

gLe- 

O .— £. P 
CT2 o D* 


Ciq Oj p_ 
M O ft 


CP 


ft 


p 


p 


» 3 S 

?r p-- a. 


Ed <* S 
„ < " 
3 sl° 
o-a s 


C.O n „ 


rf 3 


-* S' &“ : 

■ *-93 £ i 


“ OdT : 

ft co< > 


N 

0 - 

© 

i— i 

§ 

SB 

sb 


sb 

BT 

© 

OQ 

P 

5 
© 
p- 

6 
p 


S E S 

> 1 5 O y, 

° o c Z 
a W 5- P 
2. ET. rt> “ 
^3 3 p 
o o < 
p cr 2. 

p w-, 

& 2 t? a 

ft p- 2. 

^3>o 1 

Q CO< 

■ ^ a £5’ 

Oil Pi ®4 

OO dd < ?f 
cr<_;. © 
p pt c ^ 

- N< 

f§ ° 


p 

a. 5 


p ^ 

< P 
3 *5* 


2 - ?r 
c ri 

co< P 
r>< ^ 

2 c 
T) o 

2 1-5 
O p 

HT 2 2 

03 

O: O 


i >-. <. 

3* £H 

o| 

oj FT 


3 ?r 5“ O 
% 2 ._q: 
o 

< P p ?r 

p 

3 < ?r 
£J ft o < 
3 2 ' : 
tr w £t dd 
P 1-5 ^ ^ 

CO h» . M Q) 

nm N p 

cn “ 5-: 3 

K) o 

• Em p 

o < « 

o p a 
cp ?r ?t 
c o 


g |s 

?r g & 

P rf O 

-» < ° 

pr £H E 
m. a '-■ 
a_. co 

o ?r 


. *- 
' c 


o s 


a o< 

q 3 

3 if, 


p P 3 
3 o a 
g ?r o 
g m Crq 


?r a ° 

p o D- 







Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



S-S $ 

s p o 

^ g 


2 O <-t- aq 

3 5 ‘ o o 

° P 

?r 
(/:< 
n< 
n> 


ES 3 ^3 cr cn< P*^ 

g 1 £ 3 -° 5 -5 
° s. 1 ? S’! . 5 


Sr-^ o < N 


ft- Li 
.O' 3 


O POP. 

^S‘S“ , 2 S' , S'?b 


p. P.XS 

;. H 

05 ^ r- 

■N 

O 

0 

p 

5^P 

P ^ 

P 

0 

« P 

3 

0 CK! ^5 

P 

c 

0 

r 



cr : 


J g. i“' 


I 35.3 

?rc ^ fti’ 

12 

^ ^ • • • 2^ N 

2- D 

>-* P 

•"2 < 

. n> 


p '3 

N 


<. P 
P 2 ^ CJ 

o"” S< 

£3 


■— . o< a 
n<~ uZ 
fc *-< c 

C«< ri ^ 

0 * Q n<^ 

o 8 <5. ® 

Pi o N 

o I 03 


Sr 

® a r 
CT3 W 
< — ;■ o a 

<T> <-i P 

c < 

p - 
p CL - 
p 


r -S.5 a 

2. ? o 


H u 3B 
B < o c 

r~ 2< cn< a 

g ° “ a 0 -« g 

!”•■» « NO P ^a- 
Oi CO'B 


£0 H> C I'O • 

o 2 - P-l 


r*t- P gr H ' Q) (i) W O 

Q-t 3 cv < n Q cr ?r h 9 - 

5 rp -- ft a n * o> 


P Q< a 
r> o p 
B *B er’-o £ 
o 00 . 0 ;^ 

|g-rs § 

P o I— r 
^ < < p ° 
00 a o p*r c 

>— < 1 — ■ 0< f P 


O- Cu 
nT < 


3 2 


P rT^- o 2. 

P CO< p hrt 0< 3 

'~x:P < » i-t 3 § 

P* fl> 

*-B < 


n> 


o_ P 
a *- 
p- £- 

9 o 


NK ^ 

p a p 

«S.&.3 

o p cr 
M dr: 
3 JT&. 

p j— 

*-• CL 

— p *- 

a at o 

o ^ *1 

n< 1—4 

p a P- 0 2 sc 

^ rs 1 a S- 

&) (— 1. 

<-— . <D 


• PT P <J CL P CL'' •• 
o w S rt g.t» 0**13 

b rs^sr* s-f a 

P 20 vi o I—- o P-* 

pn S* £> 

^3 P a p • <d ^ ►- • cr 

•-j 0 P P w C3 r- 

5* < <3 g ^ £■ 

ft 2 .P o a (>rn< a 

3 ‘s- n rs;g s. a o 

Cl, 3 v-.ft P m 

Fa 2 .? p o- 3 - 5 r 3 

JS. 

0 NP ^<«0 2 ^P 

__POl_. r S)--‘V5P _ 

P „ g- o o< a £ S £1 3 
?r‘ 3 CL.‘r: ,p0 ^“ d 
ca< p. cr n p >th p ~ ■ 
a n p> p 2 !Z 
p o M o< n S.p-3 
“ Pop rr ( —' P 

N n P Cf r tL p >5 
5, p -4 ^**0 N< 

“ 3 


9 ? N 

jP P CO 


N< 


oq 


T3 O 

K_4 ^ 

O p 


*■* O is K> 0 - . 0 o 

1 p crcj k> - '-rr r 2 


. o 


3 3“ 

S' ° cl a c S 

r- 3 w ? *o F 


aa 2. 

r — ■ 
o n 
Oq o 

S.N 
3 p 

3 r> 
'r' £L 
n o 
00 a 

CO 

p "' 
*p •— 
a* p 
« 23 . ?r 

O - 

3 *- 

4— ^ 


^ n> 

■_Laq 
o p 
o< 

§ ^ 

™ § 
aq 3 
p o 


p 

-£.6i 
f*r n> oq 
o«.° 
g- P - 


n> 


P 

aq 


p- 


CTT 3 

^OP;,-,,— 

P. co<^-- O 

r p < eg 

CD P O \P- 

° T3 ^5‘ 

CO O 0 

P ^ 

OH? 

o cr p 

£T 2- *- 

o V- P 

“S. S 

o 


r O 

9 PI-' 'P 

8- 2. ej- 

at o p 

n o 
O , s ^o 


p 


Orq 

P 


D 3 
G < o 

2. N« 

7 T " 


OK *1 

n< p 

> p' ^ 

P, 3.' 
sf o' 
?r n 


^ 3. 


JB -S 

r> 

n 


n> p 


-o § 

- HH N< 

TJ !“• 
n a n< 
p 

5*cg 

o 

< 2 . 

p’£ 

-. p 

o 


3 

o ■ 

3 o 
3‘ 3 

3 o- 

n p 

rt- 

p 

s 3 

3 - 0 

?r pl 


p p 

F31 

•* o 
< 
p 


3- 

p‘ 

N 

p 


o 

o 

a 







Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 






S' a^r.a ! 

a p 2. » cT f 

CT Q< Cfl< ► 

o< r* ° p 8 “ ; 

3 » g g 


N N 3 

o p ere* p 
cr g- N O 

h 3 2 . 3 3 o- 


*•1 § % 

•% g" 3, 

1-1 ‘ pj H 

cu ^ ?r'“ 

o < p <* 

sga.o 

8 1 ft S 
M B „ 

WOP 

3 a „ 

3 P- O p 
3 O CKj 
- O- ° y 

fLfrp 


a p 
cl 
a a 

a 

fb 
“ 0- 


£-2! 


M CL ^ p 

^,5 3 


21 

o * 

c 

o 
cr 
o 


D o 


03 <- 

?Fa £ 

n> o x 

^ 3 ° ■ 

a -IS* 


: rs 

S S T3 W 

o k o g 

a <i o 

O '— ■* l ~ J v 
Q N Nl< < 

o ^ . n> 


3 P 
P t -' 
3 


3 £T % 

S. s>r S' 

w s R 


3 31 

O {3 

si 

- p 


p p 

c a - o" 

or - H.. a 

s 

P o 


3 c 


m c cl a 

I'll- 1 1 

w g <£■ e 

JZ., O < 

-Eg 5 - 

o I 


, o 


ta SS 

p o 


N< C 

£ ^ 


V , V.< 

J- . n> l^* pi: 

o *p ^ 

p- c: J~ p 

os pr'TD 
d" p & 

' < 


hP P 
o a 
iX 5 5 


p- <j 


3 « 
° ^ 

1. B 

“ O 

p a 


c 


fcr* o 


tiz.zz ’ h p 


,» B 1 - 

■ B. § rx 


S_ o' 

«/J< 
rr- ?r 

a p 

p-/i 


p 

o I 

o> ^ 
<• o 

S 9- 

N 


r * q 

- * U-o ^ 
^ S - J“a 
p 3 . 
q. BL a 
&T S’! w P 

. p no 

- O Ki M 

o S c 

o Crt< P 

cr^d a cr* 

Pl o p 

g- 1 < n> 

- ' — < . ct- d N 

n o P- p 

BUSsr 

° -• ST'S. 

'to ^ 3 ^ 

.1 Is-g 

■ B s. 
o •-•►a 

:“>a& 

Oq csj 
< o P a> 


- < 
pp a 


1 


o< 

p 


„ S« !V g- 

^ jlo g 

ft 

N d «- 
^ O a 

p 2-g 

^rp.| 

01 p 

ET n f“ o | 
U ^ o S.“ 

° " ?Fj 

“I r- « 


2 N 

Jj p 

*t 3 m 
P_. 

. o’ 


a " 

p ^^ 

p 

a £r 
2- ° 
N< £p 

I- • p 

3 Z 

O (T, 

n £31 

o 

a a 

O pii 


2. a 


•s 

UeLa'S' 

i prt p i 


W 

p § 

P R 

^a 




^■3 « c tsiD-^ a 

- a m b«%3° 
g.S-N s 
S- # 3 o O < 9 - > w 


a o^ p 
a n ° fj* n 
CTQ CP JX'— • <-J- 


O 3 


5“T= 
o o ( 


F L a >§ 

FT P £ - 


. *r 


p- „ 

• o C 

ta a 


ai p . 
o cr n y |>5 

rl * ry 


Cfq 


< i— . 

n r& 
cp cr 
o 2, 


4 P o ° 


p S ®5 

S S- &> 

O ^_. 




p 3 o 


P ■< 
a > 


o w 3 
n> o o 

^ ^a a 

S-eSS 


PT ^ ^ P 

do C-. 

5 “ cp'a: a 

rt.:S s' 5 3 “ n 

g,a g g qq 3 


cr 3 p c 

o - 

o a “t t 
a H p : 
© P 


50 C 

a- ? 

3 i 


-.a g‘&\ 


o- p‘ ?r 

- a ^ o 


cr < «— 

o o o 


» 3 3,o 


" 2 3 ' ' 


CL 5 

3 c 


S 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 








Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Ivvt 





a *75* 3 ^ 

p P p 2 
i -r5 a- <-*- tv 

p p a - 
<. S' a* a r* 
a~ n> S 3 

^ : i 3 

gf" g 13 
P-ap o 
CL p <* 


N »- 
O- P 

n> ■ 


rf p 

r> < 

<T> P 


rg 4 * 


P 


3 CA? 
O p 


“ a 
<_'c' 

l/5< 

l-*- C/5 

|3 <1 


O, 


re 


P o 
Q- p- 


*“ 3 z.tzr n 3 


a 

p n> 


' a ■“! 
a. p 

- 

‘ 3 


g.8 

p g 
<-t- a 
■ o tv 

h-S 


N 


O C/5 


p a 
~rt p 
-r 1 n< 

Cl. 3* 
O 

Cl. -• 
P N 
• Cl, 


rx'rv 

3 P 
° a 

go a 

<rr. a 
o o 
Ctq 

a‘ ° 

a 

*0 © 

p Q< 

n a 


O- 

g s*r a 

P P P £_L 

*•* a 

cT ° p 2 p 
_.Crq Cc. * ^ 

n p =:^ rt 

a cr 3 ° J 

go< o p co a 

3 3 R< 3 -3 
no 3-0 ? 


S 


sr. < W£T 2 


►1 <5 

•sip g 

,5 1-0 


5-T ri 

O o> 


a^ 


n> 


*T3 

< a 


09 


N 

P- 

§ 

CO 


*"0 

’ o ^ 

O- 

§ n> ^ 

a-S-g 


a a c 
3 5 g. 
a- a a* 

D. CL c ^ 
o< p a 
p a !*r a 

'M f) L 

r '< 

C ° J5 

- *-» h3 


<J < 
o P 


p 


CL 


•n<£< "> 'Hi 
« rt> p a & 

*• 5^ 

&*■ 8<3 a. 

X < ^ p V,>-rt 

3 p V- ° a 

0 _ £ cr o « 

S ji: o< P 

a* p ^ cr. p p 

1 3 g 21 3 
ST. P T3 a ° 
cr “ J <-r- 

P O 3 

< rt O 'o 

g L « 3 

a 2< £- 1> p 2 
3 r* El rr 0 £r 
o cL, p o q- p 

a- o o-hQ p § 

p 2 o 


p 


p 


CL ~ a 
- cr 

c * w< - 


< 

O p 

3 5 

5-° 

S'^ 


^ 3-. 
o _ 
3 *2 


J trc J 
gH3 S 
“ a p a 



r.'i nrasi 

^^AvA.0. 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




A N 


«£.crq 

2- 3 

P Cu 

■si' 

11 
■g £ 

s g* 

o ° 

n - . < 

< 7 > 

a o 


g ^ c 

5 "-J >T3 

S- 2 -o ^ 
'g §. |£. 
“ g 

Sor> 

a <- t - 

P « H_r P 
rf- 3 

o <5 

<*? C 

JO Crt BJ 
p ^ f 

?r <; 

JO q ^ 

C P 

O- 3 

Hi rt- 
►c- M ^ 

Q O 


Cl w 

,o-3 


Crt >X3 

p P 
a ^ 
pr a 
n> n> 


3 < G< 


*?■§ 

pj CO 

c £ 

■ p £■ 


w a 
. a-’x5 


<'*73 

p 

a r> 
p p 


■Pi g 

Q-> a 


_ p- 

pr p 
p 


(T> 

g-9 

■ § a 

: c a 

O 3 

c/x p 

II. 


rt> 2". 

N< 

p 


P o< 

cr. a 

o 

5* a 


££ £2 

o o' 12 
r> . — . P 

asp 
» s S 
>rg J 
a £ rf 
n %c 
n g *a 

3 § s 
Er. 3 o' 
n» o "* 

* PU^CJ 

ca^ 

S' o 

S He N 

. y qj 


cap 

y- n> 


p a 

i 3ti 

n £L 
Sa a 
r-!-. a r> 
o 5 *p 

^L, p h . 

p a sr 

cr pr p 
o c 5; 

a 

< c« n> 


• 7 g. 

• h o 


° aq 

r-t- O 

c 

CL, N 
tc 1 . pj 

a ^ L - 

a o 

P u 


P_, N 

a S- 
5* sr 
2. £ 




" <T> 

J3.S- ° 
m 3 a 

. sr g- 3 

a c o 

2L ? a cr 

•— 2 N 

rc> P- p 

•"a JL p- 
. “ p a 


p 


• rc 


• o a- a 


1 I; 

g ■a ~ 


c "o 

X3 2 


< „ 

o> *t3 

Q- 2. 


r* 

p Orel 


e 

T3 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 






3 

la 55* c ‘3 
0 3 <= 
c a o >o 


S e-S.SL 

2*. <d rrt 
^ cr y o< 

3 s^!"' 

*S<§e. 

ps1§£ 

M B. s^a 

OQ <IS. £rtt' 
^ P o M 

c p h li 

o ~ 5» w 
^ < <2 < 
QJ fH W ►- 

s:S §■»■ 

3 3 o». 


!Z g< ■€ 45 
a> o< 5 ^ 

< p ° 3 
» -t 5L. 

0- <* ct» iT. 

a J* cr 3 
O ti- *i £ 
£2p O 

“j I £fa 

|3?l 

1- t Q- <T) N< 

3 -ioq :: 
O ft) pa O 



O 

00 







Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



< pr < 
o_ 5 j o > 

N< N V 

P ^ V c 
O ^ H 
rT o 2 sr 
jkt* P-> & 
N m O 

o c 

H- O g ,: V 

T3 nT "> c 

0 SftE 

o s 1, c „ 
a i-d-P s 
» 2. itt* ; 

P (-+. H “ r 

< » C 

« c ? 

o -S.£. ‘ 
£. g- p 5 

a N o* E 

p ft -i j 

£p n> > 

n‘2. %‘S 
ST s;'" < 
0 3,0 i 
H 3 g J 

o — , M c 

u w 

win; 

o 2 g- i 

rc. c ; 

2 ' w'r- : 
B O ^ : 

° 3 3‘i 
SS ^ 3. 

S a 5 •; 

th p o , 

P M M j 

2 S- 

2 tTo 1 
o D ni : 


U-i. ft H ^ rj ") 

n> N< N< “ kj O 

m ni ^ a o £ 2 . hs 


5 ,r ° ’v B. 5" 3T 


a n 3 3 C 

3 3 O B 3. 


3 . g S rf 5 < 

t-B ' tr" 

§ -• 2 . v W 

P n <! 3- n> 

cj c ; » nj 


. tsi< o< P 

, S «§ § f 

> Q ' s. 


~ Li a* d* HJ £L 3 ^ 2 " 

?0 » g.-"<S g 0 

i o [sj a >-* ■ a 

'o’'* p o p p J-* E3*. j- 
‘ fcr 1 .n _ P ^ 


‘ SPS p ?th § p Vff- 
- £ •“ 3 -2. 2 < v *v 


•< rr ►*• c_j . rp m vm _> ns w ]y 

. J p. p a- k* o a. g « g o< r* p 3 
9 J '* n p o 3 <»<° s 

& 3 Q-£pN< 00 > P©r$,_,P 


*■“ Qj 4 * ty Cs< OOXJOO^P 

3 ^ 2 o S a a-. S s < „ 3- s 

2 “ § 's- ^ S ?T § r ’ ft S- « p 

O p ^ H ^i-^o S C^-P o 

(looM l o^n O‘_n^ 

. S- a 3 Q p 2 c« ^ g P a 

“fFg-a g-S- S.^gT'Ss-sr i 

„ b S < 'o Bg '5 < i Jjwo'g- 
'£! S g g-5 c'K-^|"^ir 3 k> 
c g ac3'f , -3,,ii pi 3 3 3 

-P P< <T p PhhPT'p m p a 

P Ph-. 3 (-}< PT “ o ffn h 3 P 

P £."P. P^ooapS-pPo 


cr _ r> n 

3 ^ 

^g.- 3 

r- P p B 
"•‘ I pp P- 


. P P< n> p- M p ?r-* 
p c m 3 o<^?o !*r p, 
P g p P ° a p S 
‘■p: o o ^ . rts ^ '■i 


'a k: i ? °r CK i 


^ o n> £? 
a cr (W n 
p 3 p £r 
• a p p 


■• P P O M ' 
TTcrq o' ?r o ^ 


P‘ 0 *= a r>< 

P H+ ' ® P 3 " 3 

C „ P g 3 


— • n> w o ^ 2 : 

< 3 c a, 5. 8 

ns P ■— . a ^ 


O P i_ i £2 3- 3 ^4. 

p 5 : o 3 ' £,| p 


5“ bt'S' a 

O 1 * 1 


^ p* § • l 
p o’ o (*> 


«■§ - a 

3 0 a P 
P s^ P '■» 







Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




0 - CT 

B q HH 8 " 
CO 

s g 
»t 3 ^ 

P O B 

3„ % 

° ^ 3 

dgS. 

rt m C 

n< n> p 
• a p 

tsi’is S' 

W O 1 

rt- h-* rt> 
o 2. p 

a ' ~ 

p H3 

r~» p . *-< 

0 3 C 
° £ <5 
a ex 
<! P P 
00 


p 


— & 
C , 
N< ► 


S a 
“ a 


p. co 

*r a 
a JT a 
o c ° 

“ § s- 

£L O 

3’g ? 
° S £L 

-• O 


«-h3 

... 3-^ 

JT. £ 3 
P p 
crq • 

•n ^ pr 

£^B W* 

I'll 

g-s.g* 

n< C 

3 p a 
Q< g 
° P P< 

^ o 3 

q-ETg 

rt rt w 

8 *Uw- 
3 < S- 

“ rp ft 
JIT. *-t 
=— . a> 
X} n> crq 

Stj * 

g-a b 

p >1 o 

pi: o 3 

fL 8 ^ 

co <j W 

7 ? 9t 

OO^ rr 

1-1 P" CL 

c— ■ • < X ’ 

< a « 
S S S' 
p- 3 
a M 2 “ 
0^0 

Cu P- 

£ W.3 




C T3 c C p-x; P- 

■s i'^fs 

<t> w i- • H w <3 P - 


s » 9 s' 3 s' =: a 

^ po Pft h*„ cr 
55 ^ i-i n» ctq 0-> a 
™ XJ W p - P nn £L O 

a- D. r$ B " 2 

2 . CT £2 Q P- co 

^cLgP.^ Si 
< S- S N < B [2 
7 ? 


Sc c 


S 3 8 i-5 Z-Z. 
'S'^-og^a 

rt n 2 3 SI' n> 

P "N . P 

£< °cg 

° V ^ 5,1 Cu g- g 

Sc 3 -§ ? £- 

3 _ S 

3 -s = 

^ “ sr t» 
o co 2 
» Mg O- „ 

S' r q- r ^' § 

^ 

g-J? S.O CL CL*- 

<T. ‘“V H !l) h 


a 

n -i o 

pj 00 

g-S s. 

!e 

c' 

P 


o> 


_. P Pi 

T P fl) C 

c 1 9 

^ 7 T < 
g p P 

O * 


5 'M: b 

O p 

a-‘ p a 

Cl, p o< 
* ns 


E S <3 r g 
« rr; 

o 3 p ? 




s.r 


s rs s 

C 3 ? 2 . 
__ P- p 

S B 

N*: P 

?r > ^ q< 

°^5 

-•Op 

n o a «« 

B cr" o’ P 

3 < 

a a p Jzt 

O-’PJ O p 

g 

• « s« 

o Sa_ 

o<=c™ g 
S’osi 
3 o b ^ 

2 3^ 

M o o S 

n 3»L3 

a- o ^ g 

° P n> c 
p - P -1 1_ C! 
P- o ft o 

CO »-5 

c p_ *-» p 

° r> o S - 

g-^p 

^ h:^'o 

2. o- "T3 
P< Pi Q ^ . 
S° o 

< O p CO 
CO CO • — ■ p 

SL p “* *r 

F <3 

Q. p o cr 
_ P C/q Zt 

aSi’ ° ^ 

GO i i- • 


, jr| 


p CO t 

bc B f 

¥ g< f 

O- fc- 

5t ° ; 

P f 


a a. 

p n> 

■o 2 . 


3 “O 

§ 3. 

h 3_ Pt- 


7T 

a ? 


p 


S "2 « 

£i- P- 3 
p i -s a 


•- — ■• p 
Oo 2- p 

Cl 

o ti n 
Ui oo S. 
a S 1 3 

g^o 

CL g | 

Jc a. 




CL CT 7T 
p a p 

3 3 

i -° s 


g 3 


Cfq -' P 

3^0 

a 2 . ^ 
o agi, 
r® Z. 

p p* p-* 

^30 

g; 

n’M 1 


ScSbc 

Pi Pl O 

l» n‘ 3 
oo 3. cr 
►p p 
v-' p O 


waff 

. P tSJ< 

hr 

m ^ 

a w 
w 3 * a* 
X) M X5 


o w a- 
2 ^o 

O- O 1 — 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


■ 


KI 


O 


rF 3 


w a w cr 

£T p 05 -* 
> C 

O 


a 


» 3 S S3 5; 

t*r o < < ™ ~ 

5. £ S' ? 

3 p a CT 

o • w 5 
■o N E <3 3 2 
£■* o B-^? o » 

'c:: £. <; ct. 

<!«-*• Q tr ?r cr 

j-. <-D (T, J-J i-— i-“ 

_ o 


cr p p - p ■< 

<L ^ ^5 

o 1—4 3 O 

►a 2 ' r ' S 
Cl. o J. 5 — 2 - 

f» ?r :r o ° 

S " 2: 2: n 
3 w 52 

O —• - 1 ' 1 CS> ^ 
<T> O O 


*T3 


c/> 


. - ;ra o 

h, 3 ° o J; 

g & o- E 

n <3 a 2 L. o 
O- P o *T3 
fl> cl. a c^ 
ST* P ^ 2. p 
<30 0 " 
C:. (r. n 

w J*S ? o 

£-§ S- 
^S'S'g 3 



<3CT 


n <8 
3 P 

f 

o 

. <5 5“ 

P N< 
M< P 

a ^ - 
• p p 

, . w 


5 3 

Cl, n 


7? ^ 
. p r> 


c-. 3 _ 

<T> 0 > 0 - 


3 7T^? 


c- m 


P 


„ p n> 

n> n c 
a rt> 

• CO 

p 

3 p S 
o ?r 
<£L c 


> 


00 2 

^ 3 





r-T- CT - ° 

X N 
O o P 
cr<2 
N 9- rt> 
n< B* 1 

3-£. I 

‘a: a ^ 

S <5 2. 
pr° 

P- N* 

v => »i 
10° » 

O 3 < 

• 0< fM 

a 5 
n> <z. 
o 3 
b'HIo 

0 CP CO 

p-?Tp 

a n. cL 

g ■< P 5 

1 s 1 

p3 d p 

a fr- 3 

S-sTcs 

3 n» tn 

3 P 

« crq 

g - P < 

”p ’■o FT 

■r* o a 


o o 


, P o p P 


S P p 

§ g ;■ 


!*r* B 

e S' 




0 Sr *“ g 


i -S e-£, 3 
! a « o « 


£.■0 S$ «3 
"'g “,g_g ^ 
01 a* o c> & 


a pl 
p n> 


^g'S 3 gw . 3 


JT- 3 

P .* O ^ 

c S3 ^ 

i-s 0 c 

»• 2 " 

» C "2 

<5 ’P 2 . 


Pj 

. p 




p 


£*3 c 


a ^ O 3 . 2 . 

P ft M h) f" 

. CT» o p T? 


sr^.a 
3 S < 

O P 
a a . 
2 ft s <3 

p p m 

o o /5 


a n 

p 

| 3 
o< a 
a p 
0 a. 

T3 O 


rz P 


• n 


, p p a 

Mi — 1 P 


13 




r 3 ^ 
3 o 3. 
< a 3 

5 P n 


a o • m ^ . 

3< 04 g < p < a 

o - - 1 ” 

„ 2 " no o 5 ^ 

-3 7§;3 FS 

a ro M N< p P >73 
SjOq S D ? r " n 

3 w s. , - N ^' 

2b 0 a o g o 'fi' 

C . n> o ^ p 


CO o 

1 


3 S' 0 

a o 


p 

OQ 

P c 
O- . 
P » 

?r t 


* o- 

p 


a. 
o 
c r 


Cd Cu •■ 

^ a ?r 


p " 

P fu 

3'C 5 ' 
S » | 

3 «3 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



. CD 
N< 
a 






£ 


^ a S' O N< 

o p p eg 

< • h c- 3 

n o> p cd 0 

T 3 «> 3- 

2 3 wo 


c, tTo 

t- *“ • o * 

! ^ i 


r- a 3 3 

c 3 

S*g|l 

h o £L 

CP p 

n< <r ^ a 


P crq 


C 
- CP 


' P 3 O 3 
^ jr p os 

CL o a. "a £ 


-3 

O CP 


3 C 

fa CO 


p n> 
fa n 


■<S 3 ' | 

3- £J 

- tr o 

- C o 


pr o 

lr 5 ' 

"3 ' 

0< O 

3 ~ N r 

PJ COCTQ C 

^.cro o ^ 

S « gs:&g * 

n>'<— ■“ cl cr 3 
'* ™ tr fa o 
3 3 p co % £: 

3 rT 


fa 


a> 


SL cd , 


O cd 




-J 

O0 


h 3 cr'Crcj n *-t 

p 3 o 50 g 

a. S' tr. a 'o 
n a o o 

o 5 , 2 . c*. 

CO ^ p- 3 

(D *-1 - CD o 

<D O O 

CP Cr- £- 
0 « M m >=*- 


P 

r << 

p ^ 

o ,f 3 

CO < 


cl s 
a jj 

S’ 3 
Crq g 

P 

»T3 


S' £ ^ 

P -?-? 


zcg* 
< 8 ° 
P - H- 

2 - 22 
a >i o 
0 ( 1)0 
N 

I 0 ’ 1 


3’ O 
3 
O 

^ : 


o 

p 

CP CL 

o P 


<0 „ o l 3 O 
co P ■“! 

• LL • 63 

o-ST<T N 3 
T"w n < g 

„ rt- N ^ 

- 

r-g“° g 

CO - CD _ . 

^'csgg- 

^ S'S 


~.B 




"> Crq ►O 3 S' ^r 1 

a; cn 


< r 


a P 

S"c 


3 , O CD 

-p's o 

P 


o tr n‘ g. 

• P CL ~ 3* 
2 £L 3 ’ 3 i 
63 *73 P o 
<—>. m jr. p_ m 


p 


tr 3 
o o 


’ as 

O 


p < 

' < ^ 

-3»o 


CP 

S-* N .o 

3 3 c»’ 

O CD 


S' , / P H c 

s- X o- 2 - 

3 ’Do 
3 2. cr 
3 ^ E 

v CD P 

^3 *“ 

- c ’n - 

^2 CD . 
g CU 
?• 3 


< 

< ^ _. a co 

•S’B 3 ° 

tr n p co 

O'— 

< 


< 

O. J— o 
S£ ST a 


P Q< g 

►l" ►§ 5- CD 

g-S. c ^ 


g-P 3 


'— ■ 3 
P O 
a o 


o 

C/0~ 

gB 


o C 


r a 


i:S5 


p tr^?. 
2 . <5 
s- ^ 

O N< 
co ’ 3 

p CD pS«— • • 
g CL fD ££< 


P 


. a 
' o-i 
p 


CD 


P <_ 

3 TfD 

o a k 
► t g r 
p O r 

ls ? 


o 

p co 

< ^ 


CD 


co 


a cd 


§ g- 

N < 

P ° 

g 3 


hT o-> . 
p n 

3-g 

P 


NO 


< 

P > 

tr x 
o c 

N £ 

P c 


•3 g 
• CD 5 
r ™ 
2- crq 

pr p 

- O CP 

: n 


P 3 
tr p 

Ik 

p p 
g E 
3 g- 

O C 
O- 1 — j • 

2 L 

p - >-t 

-i p 


cr 







< 2 . 1 


T3 


o ^ 

CO pj 

— m 

„ CD T 

a. n O 

3 

eVk 

o" w a 

?f n ° 

« 3 C 

P- 3 * O 

^ 3 cp 
p- a o 
° *0 
g °.f» 
2 3 . o 
s 3 g 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


■ wesms&maiBm 



£ P^d d? cl 
o o | -s *-i p 

Pm- < <_. 
D Pr* o n 
° c t*r 




SftSlS £ 

?. a sr° 

CL n< § § 
p ^ p 
T3 V 5' < 

n> 2 5 r P 
2 . 0 o< 




’“l 


o 

- cr- 

7 ? N 

O CO 
* CL 

3 


3 * b r* H'tt 
p o 2 - V 3 2 

a. £ S. g 3 

2 n> G £ . . 


P3 << 
o ^ h*, 
P d<^ 

’-I <T> 

a> ctq 


‘Crq 


CO 


o 

' 3 o 


P 


pr 2 


2 <t> : 

™ Pr* 

cr c . 

P -. s 


ft p 


<d cr 4 -** 
q^i i— - rc P t 

‘ R 3 rt- 

&*. 

£2.§ 
a Pr < 

?r o < p 

co £- rt> n< 
j; d n ft 
ft 3 m n 

m cT c. 

>- • P ^ N 

P 

,£ 3 

Cl O 


W (£) 5 "li 0 
3 • - 

v£t 3 

n» P - - 

pr 

d O c 

_ “ s 

o 
c r 


p 


P - o< P g 

£ : g 

i J* *n>* * 

p X 

o-£< 


ft o ?r; 


. p 3 


o 
co cr 
i-p £T 

v °5 


pr 


o N 

§-s g 
'£■§£. 
B ! 3 0 

<q 525 p 
* < 

• o 


3 

O 


3 . cp pr 
3 cl K) r 
n -• 


c 3 


3 c 

S.xf 

mN W„ 
Hi 4 ? 

< q_ P 
Q_ O 3“ 
p n 0 Cl 

!. g « a 
3 I v I 

P >d X ~ 

o cT 


Oo ® 
3 
O 


X- n< g 

o o 3 . 

aq • 5- 

0 N &-8 

p m r 

£■►0 CF* 

3 X CD ivn 


- S=r P 






> < a, 

5 co pr 

n> o 

- w j-v 

2 T n> 

> C co 

Hd PT 

> p o 


N 


- P CO 

cr 00 


- n> 7 n 


O, 

.d r 


.r*s. 

- B o 

; -° d 

CL O 

■F-g 

. co 1 — ' 
O B 
^ O 
-d a 
• p 3 
Co p 

- § d 

-• o 

■ _. CO 

N fi 

< E 

. n cr 


3 < 

rt g 

o rc 



d-r-3 •— 

P P a 

» ^ 3 

§ ye r 

3 M c 

-:§ g<5. 

ft M 

g Sf? s g 

g o c a 

a'eri'q 

c 5 1 NO g 
r - m • Cl 
Cl d 


a> o < 

00 


3 H 3 '-*■ 

2 p § ^ 

3 pr 3 _ 

O O cj 

S'^'g 3 
3 w 3- 2 . 
N o ?T^ 
S' n -a 3 

g§ 

2.3 

d ^ _ 

3 CL^ 


< PT 


P 


(T) 


3 ci 
P 

cn< ^ 
CO Co 

o _ 

3 cr 


w ^ 
s t 3 < 

« =' n 
cr ^ n 

o p P 
— £: 3 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




o> 


2 n‘ 3 

. p 0-. n> 

» 

n, a* a* 

‘o Sj 
S < 

< cr 
CD M Jj- 
i p CD 

.cr ■ 3 
: " 

■a: 

- n ' 


L C 
*1 
3 




ta M o a son 

£->g £.a.“ 

m’S 3 >*? !?S"3 3 

C.HbO^t'OPCu 

cd 2 . a cl£ ^r; o -• 
3 £ o 3 cr 22' S - < 

“ n‘ S - ° O £L cd 

„ S ° ETo< 

* Crq 
, o 


a> s 

O- *-j 
o p 
cr n 


n n a ^3 

g^SSgrj o 
a (i . c 5*? 3 ? 
a ° £T §: gr-r- * 

0 < s : Ss-^> 2 -i- 

rt- B ^ p> P O rT 

S|3<*-EK'2 

c—. ^ 03 ° CD ?r 

co<_ ?n a C W 
ftJ a crq o 2 <M< rt> 

J 3 o aP£ S. 

«-q 

‘3- 2. p '3 

3 it' a 5T 3. CS)u5. 

ap ? 5 fa n 

i— P Cl, 2 o< 

o to ° CL 1 " 0 

■ fi» a a. a. 

g-g. 

§*-3^2 3 3. 

P^gS'E cr^ 

tu O O O O 

fJiiS 3 g 

N<s 3 3 § eg 

p K-g < *° 0 s 

** ° *3 rf’O *2. < 

P t— * p -1 n r/5 

s*“ »T a. 2 K 3 Eg 

0 sv n- '— : su S3 SL 

o r“ n a 

a m 5 a ©- © 

p p- a < <2 

1 W P3 N O <T> pi3 


D- a 

■ P p 


a 

P P O 

G< a a 
a o % 


to ■ 


a p. 


o a. 
p- 


t _ H H 


o< B 
a - 


! 55 - 3 a 

:. cd n- 

- N< O' 

. © p o 
pr _ >-i 

-i cr cd 

aj tr cr 

p N< -i 
CD p 


P 


. D. a 

crq 


S '-'h 

P 


a o 


Crq a 1 
O P 


?rt 


a 

w P CD 

3 3c 
2 .o a p 
^ ° ^ 

.-*. < -i a 

a £.£.<*? 

g- cr n> 

-°| I ' 

St S£5 w_! <T r4- 
cd ^ a 
CJ“ < W &- ^ 

p p- p 2. 


p 


<3 


p 


&•. p 




p a — 5 
r- o o < 

P CO I p 



“O » < 
>-j CD « 


to 


« a 

• ?r P- 


<T> 


S 3^ S m3 „ o 

-^^3 3 a 

. Good 

St r 2._ P- o _ „ 
cd a-^P a . =—. >-j o 
u-. cr P 3 o «— . n a a, 

-• P Crq cTcrq ST 


PC CD 

p- W £.*2. 


p 




p □. 


"” S* ^ J< 5* 


p-Nh 


T P 


^ r^3 

o p O 


CD tO 

rr, ^ 


< 


N< M >“t 

a p p 


3 as 

23'^- 


O < ' BJ 

w 3 “ < 

n , o Hi P-N<<. i?- m 

r? op ?r p a ^ '^ • 3 

cd Ca 9 - 'to; 3 r M 
Jq D- M< 


pr o " 

2. o- £ 


. da n> n 


w- P 

, 5t3 


N< p 


tg 


oo < 




«-Fs § 


P o * 


- p - 


• C3< P 

5' a 

a cd 

cr c& <j 

CD O CK N 
O p- g ■— 'CTCi 

o a o 0 
>- a ° c a 
,S o n<» 
H S .^ 3 3 K 

1 P-FS.c 

3 CL. O 3 


sr| 


CD OO 

*v t 

o 9 
J- • o o 

1 .as I 
? §'3<S 


r o 


a ^ 
p <-o 
, o 


<: crq p 


£>§ &- 
ato 2 


‘1 




O 

P4 

< t 

cr 

a 

p , 
o i 

Q- ! 


^f? to a a 

la- i < 

o a W 3 2 
*!§■!§ 
^ p a 


a ^ g cd 

. o c ^ n 
^t5.cr<? CD < 
H fu at 


o< ' 


CD ' 


?r 

H' p 

« £ o- 

CD t3 >— ■ 


• ?r 


jP o- 
Ho saa 


& S' I ^ 

o S J.- 
„ n 5 ^ S' t» 

° n ^jS 5 

b-S'3 ”; 
3 ?£•?» 


S -2 S< 


a a 
p o 


p o 

o B 


a 

tJ 

p 


3* B p 

° o _ 
< >-« pr 
p o 

™ - 3 5 


° ,3 
3 a- 
° ^ a 

05 C 0 < 

r p* n 


'. a p 

' <5 

3 § 


1 P.>T3 N iT' 

a p o. >-i 

s.n >.° s'c! 

g o C- i-i ^ p- , 
i-.*o g^fi “'S'g 5 *“ Oiti 
3 J ° S t) 5 a n « 

3 r if §- D- ^ 0 E. ° 3 p 

, — „ CD o< 2 o_. CD — i n: 1ST, 

“SiicD a t 3 CD p<CPp 

^ p a p ^ c a p o 
^ < § a' t; a r '3 Qi a 

^»^L^o»£ao 

raF&lUB-I^S -S 




cr. a 
o 
a oq 
P o 


V 

* h. a, 


~ p - - 

£ _ cL • a 

n c 2 . « 

p a p ^ 

p a < o 

o a S p o* 

' ?r 


. n> 


P M 'J i 

§'p <;« - 3 si 

<i i 

ptr 2 - 2 a o { 
2 o o p O.M ‘ 
g-Eg 3 


§ S-5' 


■ o o 


• ■- P t-T 

, cd 3 9 a a n 


CD 


cr p 

p'« 


n< a 
a a- : 
to 2 a 


• £-*- 


cr 


P <5 


w ‘a: 3) .o- ' 
*- ■<!£» 
p s. e Es 

r^- t-j CP — ' 

- cd p a a 


a B. a o o 


S a -° © a- 

© ►— ^ o 
» ° " 


o3»a"S 

2.0 c ° p £■ 
o N 2 O » 

< n P'S a 
» i p. 3 E 

8 S “■ a 2 

2 - g >-a p B 

a a -i o< p 


p 

O a Crq 

cr < *■ 

w p 

to " 

2 . p 


p 

cr 

o 

„ 3 
• o 


w t* 

cx B 


a < 


CD N< < O CD 

rn,- n< 
« G* p ©. a 


OoOfq 


ttf CJ3 
Crq 

p —.CD 

3 a a 
o a a; 


NOO 

g-» 3 

< cr. p 

t* g- 

J=r oj o 




< n <-*• 

CD ft P 
r>< at 0- 


3 o 


2 . ff'S. 

~b g 

CD <T> 3 

§r E 


crq 

cr p 

3 ‘ 


a> 


|fl?^S- 

° P P~ ?r 2 

2 L, Q- © 

cd r p , 

N< r « « o p 
p w x a 

t ,_» cia 
5 i-*, St © ?r 
g a a o 

P -1 05 o ©- 

a > n> t3 # « < 

^ : 3 a'^^t 

g 3 O CD CD 
3 o a &- * 

• Crq a 
o 


a cd 


Crq 


< a > P- p 

Cl £- 

b~<>b, 

oat: 


b : h 


<n a 

rj< CD< O 

c a- 
a°a o 
a ^ o o- 
« a cd 

1 P K 1 

a - 2. 

a 

o p 
Id- CD 

a 

• CD O 


-l ST < cu 

^•3 is | 

n’a >“ o - 
„ n t! 
W 2 S 3 - p 

^ S-e 5? ■»• 

CD c t5 

a-t;* o «> < 
a «jj. Mt n 
l-. o p a ac 
- ° cr ^ pr 


Crq 


: N a 


Ph 0 a a H , 

0.3 N g 3 

2- ^ a cS.ts 


cd b_: 


?r ^ p ^-o 
- j^_a cd o 


i — h-. — ts< n, 

'■cs-po; 

c 

«'■ g ? 2 . 

m ^ 0 CD^ O 

a © cd "*■' 


P 


♦ crq 


’ Q P- 
: a 3 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Kadar pa je trup mnogokoten ali elipticen, tedaj izrezemo iz 
trupa del, v katerega vgradimo krilo. Pri trdem pristanku se 
lahko krilo v sredini, kljub ojacenju prelomi. Zato napravimo 
nekako smucko, po kaleri pri mocnem sunku krilo zdrsne od 
trupa in ostane neposkodovano (si. 106 .). 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 






Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



3 o g- P 3 <J ** pT ^ o 5 ST g § 2 crq a rt> 
ft) 2^3'g p o< O- CL cL4i 5T ^ 

<S3 2. N wocr br:^ ts 2-3. shcr 5,? 5 ; 

m 3,, p h o2p3a3 r, ‘-rtS <— .. 2L *■ 

-•sx- £« §-£ * §.| a Us-g sv 

-• a g 5 h-nctq ?v^ 3 < « p-< ° r* < 


!.^ 3 3-g B* 

•a b & ►— n crq ^ £■ 

ft) 2". fu tr* P} £!“.*2 '" i 


s’S 3 < 

2 3 S.S 


N „ .“•USSoSF-SELJS.Sf'i 
a- ft ^ | Q ft g" 3 c^ETg 1 y g 5 *5 p, 

P8 g !,» F° ft^ g ^: ° ft St „ 3 < 

p a S <!"»'«. ° H » ? ■ S-.T3 Jn 3 f n 

ca-^ 1 i - ? m y o iJ ^ ^ i ^ m ^ 

5- a n ■ S H „ m co 3. g: pi g 
o H-&M N 5f) ftC-f, rr-Cuod- 


S FT ? PS 3 ‘ 3 g 8* "' | 
3 $ ^erl 


3. £-5 3 s p“ &» 3.3 g'FS F^sr 
& S F|>S i g-2^£ 1 


2-S pF • -3 o s 

o S- g s! cr d - gs 

9 p ft J" •— - cfl < 

<i ’ - ‘ ff. . a 


3 P ,-v Q 

o o 2 0 . 


< <2Tt h* £p {73 3 ftf 0 ^ a ^ nT ft) w "’«<- 

• a !? So § 3- «.<r: o E P J2. 3- ft) *-• n> , 

?.° s 0 2 g-^o* 3 o o. 25 o ck c c 

ogSgpoo^-jOS D g j 


' ^ O B3 a 


H> '-' o >-i 3_>-r) o P 

o K 21 n 'o n . "■ r ■ 


3 ST o, o< a 

3- ft E tr 2 o 1 

oSftFrb.eftiXft 


O S wfTl) N ” P-> <4 J 
5=L CL a* *3 a* ft* cl. ft) a 
“ c 7 =3jf.f| 
2. ^ o T3 a g a 

G. N E- B a HP «2. ft> c 
O (T) p a ^ M 
ct-o-c p ™ g 


a.&gS3S? 

F ° *- S' "■ F g 

S o p- 0 o 

w- a — 


p CLi 2L a 

" n p b g ^ 

o a p p. h 

-*• p w a o 

% ° H " Oq 

a O a ^ p 

O w rb p fr 1 

« aio* E- N 

B rt> B N 0 

p n p ft) is 


o a: S- B. § g‘! 

3 R p 1 g 

n) . p p o i 

S- 3 Wg ft g S 1 


„ ®3- ft o ft 5 
3 ft Fg ft- ; 
o o a ft S 


- 11 S £(l^ 3 tf< 1.0 | r( 

p— ^ rt p, m ■ "crT' n> n> i-* • p <■— ' o >-j 

S2.a-^ a r-™ P-y <. 0 ^ w a 


ai < •— ni « tn aj.QiMH 

o < a p £L >— 3 w o a £F. p n> 

- ere a w* Pa- o ^ 0- J2. S < P- 


CB oq r^- pr . *r;’ W r» 

Bck, 2 F ” 3 


- a a^ 3 oq 
•ba: p o ft) 



n< a o<a) 
o ,2 3* 2 
ft ^ ft ^ 


o< co n< n « 

g F £j F | 

wsrg"o S-^iB 

n.Fs - 3.0 < 


_ o a 2. §- S’* 3.0 < 

go »F FFs f 
® 3-gr-S 3-s £•£ Ig 3. 


X P P Q pj“ ft) Q- 3 - ^ 

»»5 FFftff^ 


^Fft.3 °- ; g “ 
Fa o » 0 11 5 

a^ o o E 1 , . <j < 


3 2.0 
<g 2.n P- 
n o £L 


a.hrt 3 < 75‘ o 

o^.a p 1 — 


g a c 

p E c 22 co 


1 — NC P < 

.’T3 v Sft cr S 


a. o J2 £ 'ft £- s.'ij 

3;&! 3 2. F 


S 3 - fK 3 F : 

SC o ». c ■ F F ft a 0 


«■. o <r. a 

1 ^3 J- 

P-V 
p 3; c F. 
FS S3 

N Vs. cr 

3 g g F 


O-l 1 — -• Q- 

2- 0 a ^ 

O P-. £f ST 

. — a: a 

o’ N p ts 

^ 3 ^ c 
2 o £L a 
a o< p 

O 1 1 1 


a.»o S o' 

5 - 3^3 ^ 

a cn 2- 
ft P*/2. ST o 

P- o t “' rt- 

5:3 3 ft F 

3 ft r^-p O 

a ft b " 

o o - . 

- p >-■ 3 a- 

o ^ y 

C ft crq 
^P-g;g ft) 

S 3 " SF 

^ 3 a 2- n 
w O ^ F P 
O ^3 T3 9l 
cr ^-<0 

o a *o 2 

o) o a 1-5 
0< P- B P- P 

O O O P N 
N • 1 l— S I 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




S S' O g Ti a |-h gc -c^cr 
S- 8 r> •?- 2 K, 2 -o p rSf 

n ° S =w S' | g^S 

» 3 1*13 S 2 r 18 1=^00 

-* r> P ° _ >~j, 


2.S a M o IZ^rt* S’ 0< p\i£ w 

?T 5^- D S crq aj W ^ o 3 U R 

■ O p H S- < ^ 3 n> £ 

3 o O 5*3 $-• O «< 3 

> j-v s p- a a £. r* 8 <% 

0 5^0 a - art; 

o o p a a o ;P 

— a » - a a a <_J. X. P 

rt»C«pjN<O n fi> 

^ -• p w ^<’‘U p<~- .P 

2 T ^ ?T 3 r+ 2 — n> D 


G-aE^^poEf* n> 

- ^' n ar M 3 -jt 

a. S"£. 2 S w S- 3' 

g-'g S 3 g 

3*3 o s.’s- 

S*" 0 ’? 2 . rt- 

o c ^ 01 * £T 

P 2 ^ §- n> ^H-c 


^ c ° 3 0 « 
^33t B S^ 
-■ o w <. pi t- CL 3 

a £T < 

^ 3 < 2. o PC 

D 5 ! - D 3 p-P' 

8*11 ItS ^ 0 | 

'“■° SB p‘5 S I 

Cnq -• ft P o /}< » 

p Scl. cn r<n a'_ 

n .pi 8 S. TJ 

3 pr - "^ 3 
° 3 § n< S- 3 «l 

POa 2 , -''r^O£f 
3 3 H ^ >-1 'I O 

3 «< &j 0 oq c a 

O (T) 1 P CJ 1 -er! P 


25 0 p *” }*r* 

n i_h . , C/J i-j 

Ej © ? ^ s 3' 

<— .. *“ n> p a 

0 S-0.2T3 3 

pi '-. g a-i_. o 

- n S»" 3 
13-d‘s-" I 

jg.3. a a £. 
° cr a S >£i 0 

E ^ I a. o 0 
a”H ^ EpT" 1 
2-3 2. pi cn ■o 

o ft* ,-, /- ® ,-3 

o hj 0 _ C >73 

<|ili^ 

ri-i^ 

g a. cyg, 

-S 0 T3 3 g~ 

? 'l i“'E 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 






Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




co 

C5 


o O 

g:3 w 
o 3 

a.o g- 
go* 1 
° cr n 
T3 

o P 3; 

^ i^ni 

cr Cfi p 

O r+CTC 

v G Z 

CL P 
< -• CL 

w a <5. 
?r p p 
o 

3 q 3 

c g a 

3 S 2. 

§:s a 

cd rt 

n CTX3 

l “* a o 

F O £ 


< T3 C N 3 CL 

p ’-i f, a 3 -• p 

3 o P rt- 

STS^gLrt’g 

3 ? *5^ O n £j 

£ £ © “ ^ » 

2 3C >C yC ° ^ 

^ CLcrq cL 


E^‘ o 

2 3 n 3 a 

3-S» p 5 

c 3; a -3 < 

»-r 1 3 c "*‘ * *T <— < 

<020 




5 o 


Be 3 ° 

° _as. 

^ C Hi 

- ' ~a 


s 

,*a 

1 p 

g 

rt 

n’ 

T3 

n< 

rt 

?r 

0 

3 

O 

<rq 

?r 

CA 

O 

3. 

?r 

O 

3 

O 

cr 

a 

p 

r ~” 


p 

ar 

jea 

p 

3 

n> 

a 

S 2 

0 " 

N* 

5V 

a 

a 

p 

p"" 

ft 

>-i 

ft 

o< 

3 

c 

0 ’ 

XD 

0 

a 

*X3 

"3 

0 

3 


rt> 

3 * — 3 - 

<* -J l 3 N< S- 
<T< ^ 3 <T 

n> p , Q- ca< 

p O o< O-'TJ 
cr cr P o rt 

rp 3J B CA CK 

3 w :: o<§ 2. 

af a"" 

n> P ro ?r p 
-• a. o » 

rt 3 O 
pr" n< 0- 
- 3 £L 

cr p 

2 5 « 

a ^3 < 
o 2.0 
?,- o 3 

_ ^ 3 3 ° 

jr- <» ° O CL ,_ 
o< ( ” r ' p 3 

p p g ^ ^ C. 

o" r^Lc'o ~ 

I rt CT I p 


SB 


rs 

ft 


s 

a 


O ^ rr'— 

p ~ CT> 

3 5 

a 2 ° ° 

n g 0 

ft jv 

P P >-s 


cl 


cr: £ 3 rr ^ T3 

S?< p ft p . p 
_ rt M ^ o “v_ 
©■* n< C/ p 3 3 >-{ 
cr? o • 


3-3 


co 


' 3 g 00 i 


o _ rt ► 

a. X3 ^ « 

o ! 2 o 3 c 

3 £. o< G- 

2 P c f 


*3 
cr p 
O T3 

a- 


•< ft 


5 ° n g-P S “o 


rt 


CA 


P 


P 


Q 


\*:g S' 

- m § ^ 


p P 


p » 


3 c 3 


p a , 

” . p ’■ 

^ a ?r 


n< ; 


o 

3 m 

a ■ ■ 

<T> 


K- 3 . 

rt. p p a 3 p«_^ fB 

o 3 a a co? 

“ S p ° & 


-. < o p 

p. ci, “ 
?r 3-* <Ti p 

rg 

o " 

*c3 P 


° j^rcrg 3 
‘Op 

-S.g tg 


• N 


o 13 - ° 

•• 13 

p 

*■5 ^ 


P N 

3 “ 


O O n 7 T ; 


' a 

3 2. a- ^ < < 

|^ 3 s g a 

a a “,s a .a 

' 3 ’o o ^ ° 

0 - w ^ 

<T) P 


P 


cr S ^ ■< „ *-j 

p p *-1 n> a _ 

-i ta.. pa Q- p ^3 

< - o a a 2 

p rT) r— ft 

2.^3 

- S- 3 

D-. rt> 


a ° 

P Cfl 1 -* 


a. ; 


p p 

3 

■ - c 


w p 

CA N 


V-§ 3 c g 
i, 3 S3 

o 3 _ 

^ O p 

a 


3 p 


a> 


^ P- <-» 

g ^ 3 

O ert <— 

3 c ° 

- cr • 


o 


5’^ 

p^ 

3 

p »T3 


f r>, 


° rt J 
^ CL I 


_ ™ o c o > 

£■ O J»r Q-C/q 

^3 P ?r o 

Pc 


p o rt p 

o’ —■ 3r<_2. . 
n< N O n> o 


•s: 0 ?? 

3 3 a 


3 3 3 
& ?r o 

i ft 

r crej 3 

p p 


p — f 
*- 3 - 

% 


2j~o 

?r o 


> Crq 


■ ft ' 
»t3 

^ P 

O 

as 

<T £j 

a^ 

< o? 

.0.3 

;<— • o 


l Crq 3 


p -a 
r $. o 
n--c 


-S\5 

CL p 



2. CA 

3 „ 

O 

< 

ft 

o< 

3 h- 

a ^ 

Tf 

* 1 p 

g -^2 

P 

0 

-• 

o< 

a 


‘ C P 

. 2" ?r 

uL. P. 

ft’ " 


Pc5.o^ 
3“ ft rt - 

j*r a o ^ n 
O o g £- 

>H d JT ^ » 
P Cl P rT 
_ a 


^3 

rp 

?r 


3 3 


: p P 
< -• ^ 

£ 

?r cr o 


'ers} 

a w 

ft ft 


£-; 2 _ ft 

a ^ crq 

8 p p 


g ag « Ooq a 


3 o >i3 s' d 

< ^--as o “ c-.s-^ 

P • a ft 3 -Crq P ^*”>^3 

as'B sc. 

- M rr 3 ?T a. p p ? 2T, n 

3 2 •— 3 F r] crq 

5 “ n - = a ^<r: p 

p— - P C 'T 
s2 p a a-gg 

a a “ » 3 . *> o a 

« Cf w ■ U-. X ft 3^ CL « P 

<£, „ » N a a a c Cl g 1 

s o s E-cp N a a • P < 3. 

„ : s. 3 b 'o a- 5 a r 

s a^°a.p 2^ aa 

3-52oog-?^aoo 
o CAt—.P 

W,1 ^ 5 ^ -3 h, 


o 

O c 2 3 
o p 
3 


2 2 

— • < 
P o 

Ear, 


P 3 

a p 

?*r p 


Cl. C” y p 


< p 

ft 


p t 


p 3 ^ 0 
a.o ag.:: 

- -• ca - p a 

5 Og 5 ^2:: 3 


• ft 


N-. ?T 

a p 


<‘ c CL ^ 
“* T3 O < ft 


P CL 


_. P 
?T o' 
P 

3 p 
o tr. 


2 3 c C r, , 

° 2 -O ^ q L 
<A< “ ^5 ’ < f 

n 2 <r • 

Ilf ° as a; 


rq c 
-•o p 

^ 33 

o' 2 . ^ > 

-! rr { 77 - 

fcTg. <; 0 
^ * ,T> o* 

M H"! fK 

;co <.2 
?r 3 
P &-«■ o 


- M JT ^ 

-OolT.iC-, 
•, N< - • P 
ft 3 

3 -S" 

^ O crq ^ 

p a a 


. O 3 


E w 2 . g 
n3?« 

-1 o XI 
W Q- <- O 
n T . ^ ca 


1 v p cr 
~ n> 
^ 3 3 

- ft M 

4 3- a n 
p ft 

■gaf 


ft 


p a.® g 


< < 


^ a 

330 

t 3* O Crq 


S-'S < 

(O. P 


“ 


o 

» 

B 

— 

*1 

" 

S5 

E 

fD 

S 

o 

a. 

CD 

P 


< p c o 

I s g 
1 

o - 3 o 
Q* 3 

2-£ s 

p ?r o 

: 3 §. s. 

a p w — • 

2 a-M.rc 

So - a 

w 3 n ^ 

cr r 2. ’ 

-• n p P 

Cl rT^3 o~ 
o ta 0 
cr C 0 

:P 

ft O ja 

*“Crq g 
P O 3 
0< 3 n 
O.c/q j 3 


Cl 

P 

3 

P 


N 


P 


Q-, n< a 
g-S.«rt‘ 
a Fft^j 
p o 
a o ^ 

t . Crq N ft 
O 7* “i 
P n 

3 rt yr a 
F. < c a 


CA ft 

p 3 a c 

3 ft P 'X 

- a » c 


>r » 


as 

i-i p 


*X 3 £5 ( 

2. 3 > 


Cl — • P 

o a 

N : 

3 ft) N 

p ?r cr ; 

|S 3*. 
< ^ s 
p <j a ! 

^ fT crq E 
O | -t O J 
^3 P CL ; 

p - a r 


N 


• ft 


w O Crq 
< 'XJ P 
P o' 
d ?,r! 

< rt‘ S P J 


a . 


p 3 a 

o< 

o 0.3 

£ ^ a 

p o 1 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Cu p 

o n> 


n> S 9 

) 12 N p. 

. ►o & 

p o 


o p n> 


o o 3 

2- p' 

a. p 

P < N 


B < 3 

Q N 2 
O i-j “! 

o-s 5 

2L, ?r 3 

o ‘ o 
3 P N 


o cr=i p c 
P P. 

r^- <1 ET. " 
P P “ 

5** 3 p, 

O <— ■ p 


o — P ■ 

trr , ^ 

?r H 2- . 

0 0=71 


p *1 p 
P"” 4 P 
p 

o P. 1 — “ 

CO 

^ 2 S 

O S < 

Q . O p 

"" S 3 

O- o o 
w a. 

2- < 
- < o< 


g 

i c 

Q-i 

rt> 




co g 
Co P 
ft 

c r fT 
o p 

< < ^ . 
1 a.9- 

o C/3 

Sp 2T- 

a p 

= ?T&r 

Jl. p 


* ;r cr < 3 

ii S'H 
: <T P-' p ?r 
o <? £. 
rt> o 

> a w i 

gs Jr'o. Sf 

£7 p ET n> 
*— • rt> Cfq 
p F3 D- P 

g £ a> ^ 
55 c f 

p p 2 
P N ^ j» 


?r 


i p 


cr cl 

< 23 o P 


P- 

p" 
^.Crq 


3 g-S 

-§ 

fD ‘ 


P 


: 3 3 

■ g o 
2 -o 
P . S< 

F p 

STS 

£- o 

2 p- 


p w 

„ _ e- g 

O “T P P 

^ u- P 

0 < a o’S 


Cl Co< 

.P Q T3 
‘ o' o 

C/3< 2 co< 

n< P !*•* 
►£' 2- o 
23 * » £ 

P. n 

S*-* N rt- 

o p £L 

< _ £ 


c r 3 
o o 

3 


S g<2. 

co O (-5 

g S ! g ^ 

n> -s 2? 

g e- a.£. 2. 

o B ^ " 


g 3 “ 1 S? 

= B Z < 3 

o - cr p 

P 3- -I "P 
t!Z. M w ft i 

3 Ej < <5 

P. p n> -• 

Ef ■ P 

p o ^ •— ■ • o 

p t g.. F N 

q — o<3 

P^o-pO- 

^ < g p: < 1. 

3 n< c p 2 

o n> — . P 

P ^ OO p- P 

o c a. P 

< n ^ < 

q p < 2 - p 

2 - ?r 2 - 2 o' 


p p 


^ g T> 

Ui n< P -5 

-• 3 ^S‘ p 
n> n> .. i 


P 


- p 


p . cL. 

o p. 3 
o“ 3 p. 
o< 3 o 
a o 

P -t P- 
o P < 

N 1 «■ 





W-»=»sv.^ 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



co 

o 


3 p < 3 

£L» P 3r- 

S f-D p, n 3 


o P "I 
S.xj «* a 
3 g 


3 H 'b» 

O 3“ is< P 3 


o cr. S *i 3 
3 r o n 


3 p ^ t --* ?r u o< n> o 

1. sf 3 

Q- '-s ^ <“t> 3 CfQ 3 Cr6 
nT n> 3 < £ Q- 3 1 3 

g- Q< rt rS P _ o g 

253 hr- ‘5 Pp^?° 
3 O P rj O t—* P — 

3 "o„P^?rS 


3 ^ a ■- ~ a. a - 

< r, p P 3 l >-s 

I 

g- < c 3 N -jfSp ^ 

-»S.f3 3 a-g_ 

Ig-g o -g 

| pi 3 g.2-3 

a.s»°n?rs'’ 

*3^ s* ^.g c £g 3 

3 p N , “'3 < g- 

0 P 3 £ 3 3 o ° 
m 3 oP op p 

1 £-1 £-1 | g - 3 ^ a 

I g*3 ia<§ f 2 

o o o' g 3. -L 3 £ ° 3 







Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



^ o 


o 


F 3 

o o 

p- <z> 
<-*- p 




£2 


$ 

*o 

B 

I 

P 


rt* >— *T3 <”*“ 

5 * n> ?£_. n> 

g w “iS<S 

0 ps -* o< 

g^g-ls- 

a " 9r 9 -o 
“ <5*-» 8 . 


H-l H-< rt 
n n i 
rt 

CL, rxon? 


^ a. w o 


. C. . P 

D pr j 


rt> 


■S' S-? 

S’-S’FfrS'fs 

B W 03 O 

e< §;• e 2 - £ I S 


P P ' 


n< h*« a 

£» {?. g T3 


W W 

— - P - 

3 P 5>^ 

?^o; 

- s 

a ts i 
<. c * ~ r 


g n> 


3 3 


- 3 < 
c £5 
• srB 

! g n S*** 

►H*X3 w |3 < 
£ 0*£* rT 


»-.Cu 


n< 


P 


3 < R 

fTs 3 

O- C n 3 

03 ’ < w 

'- M rt h- 

;* pa- p 


g- c 

P- ^ 


al 

P o-_ 

“ CL w ^ o 

p <3 a 

< ti ° cr 5 

a n rt o 

S. 2 k> a 

o ° fr* 


n< . 


P O 


3 o< 


c < 

<- T - rt 


rt s ?r 


3 3 


I 3 

Oo o 
O M 
p 


P 3 t- ‘ 
S- 2 « 


3 pr 


3 * 

rt p 

03 t-4 

c < 
a- rt 


Crq 

P 


rt<^ 

D 2 . 


P < 


< P 

si £ 

S g 

s*g. 

X* *r* 

hj rt 

. 3 O 


42 &- 

“ p 

B &- 


■93S 


P T 3 
rt p 


g 3 


o 

p- £. 

< ?r 


S- 3 * 

rt p 


£-£5^ cr p 


3gS 

O o PT- 

o-p rt* 

2 - £ 

M i ,. 

3 n 

O M 

<» 'O 

S g- 


^3 

03 O 

Jg 

_CfQ 

7“ p TD 


3 cC' 


3 

o o c • 

03 03< 

rt <2 rt< M- 
rt< c £ NO 

rt< ►_*’ 

T3 ^2: B D- 

0 3 0 0 

?T -• 3 _! 

o«33 
P- o ° S- 

rt 03< U-* *-t 
ȣ12 


?r 3 

o c 

a s 

g g. 
v Zf 

O 

rt 

>-. O 
3 B 
3 rt 
O N< 
< r- 

■§ 


rt 

) P ^ h-t 
p ^ ^ 

n < rt 

•xS rt 

o P 

N - 

5-! p 


■n 

» 8 
"C 

3 J > 

p ^3 
t_,. o 

P ^3 
5 rt 

W 03< 

ef 

3 £L 


p 

?r 


o- 

p 



C£3 

OO 




03 


l-o 

o 


og-^WS'W 


P-. 

3^ 

o 

-t Z 

2 rt 

3 Cfq 
§ ^ 

*d <’ 
2. P. 

S’ i?r 
3 o 
■p ^ 

N 

S 5* 

k t* 

P crq ; 

3 P 1 
o ?r 
o~ £ 
rt 3 


9-3 


p: p . 

g Wj[ 

Po-c 


>T* 

O 


P 

Pa K* 


.. « 


z 

- p 
P3 


P 
. N 
P 


g'^-S 

S o p- 

B < 3 
2 B 

<5.0 ° 
o p 
a K 4 rt 

p P S^* 


rt g 


?r 

c 

» 

3. 

F 


rt p 
3 pr* 
o ° s ( 


P P 

£ o 

X5 

gL.N 

;T3 

- p 

O P 

'"O 03< 

5‘ p 

p 3 

rt o 


p 

N « 

! h o 
5. ° 
a-* 3 
3 ^ 

? r 


c 

aq 

o 


P 

p 

F 

p - 

p 

o 





miL 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


life 


10 

4* 


a P 
3 


< Cr* n 3 a 
1 E. P P P 
El n< 

■ ET *' 0 w a • h 
° o o 3 p 
n o w 

\3 r ' S w © 

*T3: ~ § 1-0 P 
3 O C Oq 

3 C /5 £< O 

t/i <■& D< 

- 3 re p 

3 . _ . 

. 3 3 

*2 . p *o - 

cr < . 3. 


C/3 


-3 e ! 
p“3 ; 

br-* O t. 

-s e-* 


* o< 

- _ p 
■ cl ca 

_ p - 

Vi O- 

< 3 p 


3 

P 

V)< 

J 3 

o 

cl 

<T> 


0 . g 

3 I 


p 

o 

ET 

cr 

pv 

o 

T3 ' 
O 

c 

N< 

a 

re’ 

o' 

o 


CL pr cr 
fK CT 3 O 
^ - < < 
“ [1 J 

p P ^ 
2 . 

M £ 

p o 
^3 re 

n> o 


a <3 o 
p a • 


<T> £ 


go" 

frit 

» ~ o 

:g ? 


f- 

W 

OS 

r< 

M* 2 

N £3 

3| 

w 2 

® 3 

B S 
n a 

12 
2 -c— * 
F7 

S # N 

3 » 

rt-’fl 

<s d 

>"J 93< 

S’ 

O 85 

B£ 

•^5 (p 

3 

o 

e- 

© 


fv < £* < a 1 
a •-• re p p 

3 §“,-.3.*- 

5 T-° n “ c; 
- i^c < o 
J t> 2 :“ » 
b t*r* ra £- 3 

r» o PC 

O < c (S< B 

a. S < n a 
“ ■ N< £ n 3 
• a P in w 


o 


o «5 ;• & sr 

n c ^ era 

> a*. p 

3 ^ E a • 

O Hg O ^ 
cl cl ca 52 . p 

O w rS i-- 

ffq © 5r- S- W 

S' SL 3. IT * 

s;g'^ 'g 
j-5 t o “ 


3 P 

re o p p 

5 V c© Cl <_ 

Lf |B £<" 

f" I §rs: 

o S p 

B S-c 

2 P CL a a 
cr o p a- p 

3 CL< cl£ < 

• re © c 9 t ^ 

3 N § 

?r ^ hn O- 

M-sf-s 


C Crq 


ni 


o n> 
oq 




r Si . 

.05 „ 

3 IV.. S' 


n < < 


Br ar < aq 3 

3-S ‘S' 


“• 3. ^ hH 

O )-, t_, H M a 

p o> p 50 aj t 

_ CKt c " 

s srEL»' r 

1 = t 3 


n< 

a 


Q o 

D 

p 

o 


cr O ' 


^ *?r p o 


n> cr 


^3 3 3 < 


P 0 , 
3 3 S.o' 
p O O 
in 0 < c 

| § ftg 

M >— P 
©. W P P 
n ar<— . . 

rr— CA< 

o <-t- g P 
r-r- a ° D 

5 ;^ § n 

s*t-. 21 c 

S p 2 ' 

^ a 5 ^ 

•Sfp- 5 - 


*y3 

Tf ; 


p 


• n> _, 

N O 
P P 

8 S- 

5 O 


a 3 

S b'% 

p o 


OOP 


3 5r 

w cn o 

cr o 


a, 


S' ? g o' 

L- D 


N< 


3 5. 


ag* 

p *" 


'.— o 3 3 ' N 
S' 3 fLg | 
3 o-s 3 ^ 

n> a. Qj c 
CL ST. ^ O £ 

O p pi 

^ C 3< C? • 
a g- p c »o 
^3. v ,_ g 

er&s-s § 

3 r.< 

~ 2 2 . " B 
o P ^ N< ^ 

3 pP § c 


vr 


CL I 
0 


n> *r 

P © 
r-t" 


o< 3 
n> a> 


^>3 

p- c:. o 
< crq a 

-•a p 


C3 N ° 
P CfQ c/:< 


^ re 

£Tn ^ 

□ . p - 
cr ?r 


P o 
CL cl, 


3 c 


n' 2 


s 3 

n> O 

O CL 


P 


►a 

■§ 5 

cr-o 

e_. a 
p p 
T3 


- p 

*3 3 

re P 

B.F- 

S‘ El 
o - ‘ 

CO 1^3 

9 p 

<T i-rt 

-j '-a 

3 2 . 
o 1 


C* CL ^ 

2.^0 a 


O H{ O 
3 P M H 

2 3 © 

0 3 p 

v> 0 *-C 
rt- p 

3^ ^ 

a o o 

3 a -C; 

• p 

1 I 

p r- ' 

P H-l 


C 

P 


0q 
P , 


cr g 
re £ 
nc 
. 

2 w 

o n. 
w- < 

a re 
3 : 3 « 

p - 
rl 

P '"“ 

rc 

< 

CD 


i ? 

re CL 

3 0 
0 "s - 

£fN 

3 S. 

CL o 
o w 
. p 


Oq P. 


< 

N 

a 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





p- o- g g* n c 3 
5. 5. g 8 Ed 

on) on) EL c/j |nr tr ■ 

a • 21 n P 30 

£ , p 3 

2 ■ H n 2 ^ a 

5- su >-i S ^ Q- -• 

a. £L S-:^: ^ ~ 
o ^ 1 3 

P 


* 3 3 


— a >? 


p 


o 

!.ck} 


N 


i P 


° re ^ S' r S. ? 

2- 3 < < p £T 

• o a. o _ a-. 

w n< a < ^ 

TT O — . 3 ly ,. 

p o aq O . j*t 

K>=— • jy . *“ ’ 

n> GO rn- jlM w 
P o 




• P a- 
P- J=- 


[i-- 3 a jr fi) 

E-. pT'JZ.'TZ rt o-.. 
?r br- pj o o oq o 

^ a *-<*? — p 
^.2 $ S « o 

Co q p ^ Crq 
5' ^ o ** £ o 
3 o" o 3 SToq 
E^O S‘ ° 

w <^<--- ° 3* n> * ST 
° a ^ g-crP 

f 1 5' p tr?o 

"O o< f—i-7-i ST" ^ l ~" ! 

~o ° o- n a 
^ - a 3- a ^ • 

o< p n> a , 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 3000-M 


zaradi nizkc temperature zopet ohladi. Zacnejo se tvoriti veliki 
kopasti oblaki-kumulusi, ki so najboljsi znaniici termicnih tokov 
pod seboj. V poletrdh soncnih dneh lahko opazujemo nad travniki 
migotanje, ki ni nif dr||ega kakor vidno premikanje toplega 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


feu ,• v 


o s 


I 73 w 

> O p 


. 3 3 

p P 


7T OS 3 W < s. 

3 x o- " < g 

3 0= | »> *- | 

■ g a o*s- 

° 3 3.-0 


to 


ft n< 

N a' 


oS-s 


§ *■ 

c 


ft *3 
Oq m 

: C < 

Cfq ft . 
C ft< 


2 p El p* 

0 < 3 


o- ; 

P ! 


o ^ n a 


3 


C 

p- 

o ft 
3 ^ 
’“■'TJ 

5 5- 

C>< 2^ 

5 M - 


& o- 
3 < 
O O 


t^p 


3 £• d 3 ^- 

ST ^ < p 

3 T 3 fn rT < 

£L o 3 o 3 pr 

?:&o §.§ c M 

p «, »> 
< 

?r £ > S' 


CD 3 

So <=> p 

‘III z. 

00 00 4*. Q_, 

o o o S7 


3 3 


pr , 


3-0 


£;X* ft 
° -p 3. O 

~ ! p ; s 

cf 3 ft 
a* 3 


‘ o 3 ' 
3 

p 


..C t 
3 "5 


2 


o 3 




' >*d ‘ 


^ o< ® „ 
- ra ft 77 ( 


77 Crq 
ft p 

crq 

p a 


a crq 

I 


. 3 


9- o< i-o 
° o o 

^33 

03 ^ ^ 


^ rs ^ 

gs jjL S' C 

c !*< <-*- a 
3 C •-» P 

p p 


. . p 
S 3 g: 
3 

O 


a 


op 

a 

o 


• 3 
rc o 
a 

. P N< 


ft 


a a 

O P 


< < 
5. FT 

2 P 


el <. 

o< n 
a ft 


o> a 
at p 

?r < 

n> a 

3 l 


p 3 < 


3 3 


f 5 


P o 5-0 
o — • 3 

CK N< 

p a -o 

5 o a 
3 n> 

O v>< co 
- ET. ft 
p . *1 77 

p 7- i» 


CTT3 

3 2 


►— < 
O 3 
O ft 


--•3 


; 0-3 
“op 

2 oT 2* 

- 0.3 


^ o a 
o p . P 

a- p 3 

£.30 
<u ft 

• w< ho 
ft< ft 


m- p 
P 3 


P- " - 
o 3 
cr p 


< <3 a 

3 SL CL p oq E - 
p cl. co o <_ . < 

*-• ^-c < c 4 
^ - ft O O 7T 3 . 

„ „ ' »;S 5 3 o » < 

0 0 g a >0 r ? n< S’ 

5 " 3 a TS » mOn' P- 

» -< 2 S-O O ~ 

p^'5. 

< 0 "■ =-. 0 N t- - =“ ; 

S- o = v 3 £-1 

a o. 3 3 p> ti ^ ; 
o ^ p o-F c' ; 

“33 9 ~r.r l' 


cr ft ft 3 

r- p a p- p 

8L ft < 
< cr-.-. S- p 
0^0 p p- 

a n> - crq 3 
3 a 3 o o 
ftpo-.- 

^ - ft a 5 
p- ^2 


pu 

o 
• cr 

ft 


- < p 


at ^ 

N< 2 

3 


a -a 
p ft 

rT 3 
&- -• 
5.g 

n o 
§-JL 


P 

P- 1 
3 

ft 

a 

p 


^3 


■73 

$ I 

Crq 3 


P 


“ o 3 


ft 


c E - a 
a p ci. 

; ft 


ft ft 

33 ^ 
F ^ 3 

ttB ® 

O ° P 
" Pt! 


n 3 
^ £ 


£ » 
3t p 
^ 3 


p 


C crq 


Cl- 3 -"*• 3 73 
p 5 0< 0 p N TJ 

< a 3 N , 3 a. t“ 

Q-W<^3<'^° o 
3 g H3 c “-lT: 3 g 0 jt — 

rSi c i s 1 3 Pn<3cS 
a 


cr -• 

3-' p- 


p ^ 2“ < 

2. ft c 

cr 3 ft JT 

Bt 3 “ 
p-f S 

C Q P 


O p 


7T a- P ‘ft’ 


< p 


< 3 r- 


O p 


P 


P 


2 o 


3* N P 
d S^ cr 3 
CO crq ft 3 
rt 9) TO 


(-H p 

p ar 

- 7T y. 

0 “ o g 

3 ^ < - s 
ft I? S *§ 
ft- ft c o 
a a- 1 > 


O-u 

o < 
cr < 
o 


o p a cT 3 : 

5 O-Oq O -^ft 

3 o 5 - 2Bt 

ft ft< S ^ d 
cr ft 3 2. n P 


< 


9 VI ft ft 

73 ft P 
n< Z £ 21 
P CA< p “' 

ft 


: cr 

•5 

< o 


• -•'* o'p^o3^ c ‘d 
.3 O-W- ^^-p-O S< C 3. 
- p < 2->n Tr S3 ?r 

P W5 . . 
ft" ft P 


< Z 2*73 
■ & ^ ^ 2 


P 


T3 


O - 


a ft ~‘ < 31 a ' " 

w,. 3 . ST n vi a 3 < 

• © ft r2 a q o Ci 

“* PS • 3 H 3 S 

3 “ 0 c 5: 


■ ft 


ft 


5ft N< 

O 01 


P c 2 
a n< 3 

ft ft p 


< ft 
^ O w 

D. o" p 

-S S 3 


p- - 


p 


p 


a < 
- a 
^3 


P- Q- ! 
O ^ > 


00 


• TT 


r 3 - 

P 3- S. d O a 
3. 3 Q ft ^-3 
ft <' *-0rq <1 P 

3 3 M - P- ^ 
^ P " £ < - 


ft 


o« 


, r -crq 

sg ^ 

-■-g C N, ? 0 

^ ft n <- c td, 

< P- p -• w o 

ft S- P- S • 3 

a <_•■=■ JT N'—' 

>' »-3 5 | CL 

- ^ W3 O 

ft- ft< ft- -_ 

N N p p ^ w 

fi 5 c B 

ND-^oncr 
-p » g !; p 

« a <•> P 3 - 

rr° «“ 

ft 3 - 


CO 

O 

E 


» 

►4 


--. ft 





IX -v S 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Pravtlna drza jadralnega modela pri spuscanju z visokim startom! 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




3 3 t S’ ^ 3H 

o o fxr 1 ^ t 
• a- a. o cr? 3 t 

. n> a> do 3 ^ ► 


l h o 0 - 
_ m 2 . 
d 0 crq 

- < p 


-N Jjj- 


^MryO- 

H ft it. 

p Q-< “ 

- £ ^ 3 

3 _ S'S- 

O 


o cd < 


■ P 


5 '^ r 
'- c < s^i 


P 

< < 


n cr? 

3 O 

: |s- 

hL. 3 
O 3 

3 'cd' 


P ^ ° n n . < 


3 

p 


P 5 V > 

‘ o 


e 5 ‘ ?r w 
( rr.o 


n> 3 Crq 1 

s c ? & 
9 3->3 


" --■ 

W ?T d. d. 
,Zl n<o m 

r> *- 
^ < 


~f“ O ,, 

2- q- - ^ 

N S 3 & 
o o o cd 

s:n %3 

T 7 T 2 . c 


;?c 

- ,f 6 


O CD £< 


cd co 

Cu < 3 

p p p 



3 r P p' O' O Q-> 

g ^ CT. o< CD 

g o „ - « ~ 

e 3 g ts < 


It'S 


- ? CD 


?r -cd 
- 7T 


CD 


% < 3 3 <5 3 t~'% 

N —2 0.0 P 

P* 3 £: g 3 

ft ft ^ ^ fa jj 

o. r °*~ c~r o ^ ^ 

p O P N -i 3 n< 

- S,° 13 3 

CD ^ P“ P /tT CD <* CD rS- 

3 "g _ p* v < °?- ( v *- S' < 

° 

P p r; “• ^ 

* £ -C C/Q >"J ^ 


3 2 » =- 

P “C a> P 9$ — ' 
JZ. 3 aq o ?r 
=c p c 0^ o 
§ p 3 §" 3 
g p 5-= 9 

sr § .--2 o-S 

; 5. 3 


O 3 P 

• p 3 


P crq 


P 


P S: ' 

?r r - 


Jg.^’ 

K) 3 P 




N era 


!. 3 


< 

o 1 — 

o. P 


h; 


p 3d _ * 

< FB 


< ^ •-» > V . - - 

S.o -3 S? 

'Coq p "5 o" P C< 3 
P ' ' - “ ^ 

< 

3 

3 <-t-<— • p i—. o 
rT P 2 o 3 3“r-+ 

cre 3 D“ n P ct „ 

-• cr * ^ cl 3 - 

® "“ N -p Q ^ 

p CT<_ . 3 1 Ptoq o ^ 

~ 3 ° » I'o p?" 

«< • -d ^ 0 3 ^ 2 

" D 2 . » 3 - ° 8 ‘ - 

O-H ^ - 2 

2 -<£ S. ^ 3 - 

p'dc >” 3 *K : 

o 3 O CD rt 

a, / N 3 -1 3 g 

^ s & * 3 3 

«—#2. 3 CD 

CD C«< CD i 


p Cl. 3“ 

- CD O' 

?r p cd 


CD 


— . >-P c 

CD • 

*v 

N< ►-. 

CD 


3 3 

S 3 M ° c _. 

3- 3 

° -■ 3. S_ ^-o 

h, CD CD 3. - 


P 


N -O P < 


■ D< 
P 


Cc 

5 o- 7 


5' & S- a 
p . is /! 


S' ffS 3 
3-^3 


-o 


P-^ 
‘ 7 T 


?T 

O 

3 


p , 


3 






Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




startom . . 
Visoki start 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



o 


a N <-*. rt- 

n crq — n> 

-t n> crq 

g a o< <j p 


(B 

3 9 


a p si 


s*r* n g o CL 3 
c , o crq 2 — ^ 
a <• 05 o < 


S-gr'g 3 3 

c 3 " " 


£T° c** 


P-3 2C* 


s<p a 

" < p 


<*? S - 01 a- 1 


5'S o 

«®< pL £ 


-S3 gt"S » 

< ’g pr o 

‘ <! 


< $ tr rn 

O >-C 

Cl C h 

s g o g 
°M° 

crS- o’ St 

° *'a? 

K°S. 

o 


* cl . 

rt 


"■ P ( 
CL ! 


n s P 

o <5 ^ 

cr © 


a. a 


r ' Q- ^ ^ PT* ^ 

!?£'%' 3 £ p §<“ 

73 “ S'£ ^ “ - 

C 


"Sz 

3 

o v o 

a. n at 


IN 


■ a c 


< £2 
B p 
a 

. rs 




*8 


< 

— a 
a p a 
- “ a o 

£--§ s: ~ T 

. . £L o r> o 

=■ a o go ». f 2 

3 H 1 j ~ M T 


o’ < 


o< 


- < r-r 

-5 _ P 0> 

3 ^'2 c 'i 

$ ? BO p S 
— ■ n> l_. cl a 
n ^ a a 
©t M* 5S. m 


o 2. M cr 

a •— 3 rt 

O 3 g, 

pu 2 p m 

< ! tr s 

§ 3 

CL O 
P 


P 


3 

o 

^ § 5 

fi'&S p 

3 S S 
« KS-„ 

£.3 g 

<^a> ^ n 

£ ►c 3 

g^S o o 

■ P-o a. 

o^n< o '§' 
cr £L 

n'.° §.“• 

^3 


P 


. P 


* rt p r- 
crq 2.^ 
ro rf T3 


p< w n 
j-. rt a 

3 <1 ' 


a o 


CL 


3 a 


- a Cl 

3 

. n< w 1 


3£t: 

o n> * 

p . 

rt N C 
P- on P a 

a - /*>< 

<£■.% - 

N , < 

P <1 £U O 

SrffFSF 


g O “o (*! 2? n " h s“??H^goi 

i 1-1 "i ft) w n m n. o 

^a-2 m o"t3 - ■ a - 
P 2 . 3 2 . P 


- n> c <• 

KuC. erq ■" 

1 -• -• n .j 


j- < 


T3 T3 C. 2 '— . p 

g 2.2,3^" £ 

s i ^ is;: 

sssllll 


1 F» . 


Lt, 3 ^ 

‘’I'o 3 
SS < y, g .^.0 

^ p' 3 o." a. 

C ^ "O 3 P 
w<< PT3 S 


s & 


Lg.8- 


c <’ o 

p» 

H.3' 


g g 


K O, 

O - 


pw 
CA *x) 

3 S 
2 


|dx<n° “ gg-tz* 

5 1 M N n < CL^P^W 0l _ 


n) T U N r! ^ ^ 

— • 3 . o o “ 4 


|"o 


C "=5 P 
p o m 


. 3 

o 

o. 


3 2 


f“ n £. 


a- 3 
1| 
3 - 


to <0 i£) ® (£| (O 00 00 06 00 05 M O) Ot (Ji O' O' +■- -t* -fc. -li. 00 Oa 00 0 ? K) I'll I'O 1 - — I— ■ 

00 4 » 05 N 3 NS l'O (b O) Oo^*i- , ocO'J'Lt» O Oa O O 00 OtKIO 00 >t‘O H " J 1 O (O 05 00 * 


W 

Co 

N 

Co 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


WINGS FOR THE YOUNG 

lay translated from Czech 
by Fran Bradac 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




lease 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Iz JSeldine precede! 
FRAN BRADAC 


Naslovno stran opremil 
RUDOLF GORJUP 


& 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



i 


fit. 

K 2949 

V 

Zaloiila in izdala Ljudska iefanika Slovenes t Ljubljani 

I- '• 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


&ecfet/ 

> # 

POJ'DITE Z MENOJ V SVET LETAL! 
TO JE SVET POLN CUDEZEV! 
VODNIK VAM BOM. 


Letalstvo caka na mlade ljudi, samo njiibovo je. 

V duhu boste spremljiali Ietalce v oblakih: prometne, 
sportme in jadralne. Ogledali si boste vse stroje in poleteli 
z njimi. 

iKdo izmed vas bi me hotel leteti! 

Seznanili sc boste z ureditviijo in opronio totalise ter spo- 
znali osnove letalske sliiztoc. 

Slisali boste nekoliko topili povestic :iz letalskcga sveta. 

Postali boste letalci. Spozmali veliko tradiosti. 

Za zdaj steer samo v svoji predstavii, toda nekoc... Saj 
veste, da so Kolumb in vsi slavni pomorscaki tudi v deskih 
letih sanjali o svojih bodocih poteh in hrepenece zrli na morje, 
preden so namj odpluli. 

Tudi vas obdiaja morje. Najvecji ocean sveta, morje zraka. 
Vedno ste na njegoviih bregovih. Mar me slisite, kako trka 
pomoei vetcr na okno vase sobe in vas Mice? Ali ne slisite 
klica daij'av, kadar gledate s hriba ? Viase morje vas klice! 

Da, nekoc, to vem zanesljivo: Ko dobijo vasi se otroski 
oimazi moske poteze, boste gotovo sedeli na krovih total kot 
njih kapitami. In pod vami bo vesoljmo prostnani svet, zemlja 
in morje, mesta in pustinjc, vi pa boste vseirnu temu’ vladali. 
Kralji zraka boste in ves svet vain bo tozal pod nogami! 

ZAGN1TE 2E ZDAJ! 

PRIPRAVITE SE! 

POJDITE Z MENOJ ! 


3 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


PROMETNO LETALSTVO 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Pomislite . samo, da vas letalo lahko prepelje od nas v 
Leningrad v piclih sestih urali ! V tern casu veiikokrat lie 
pridete niti z enega konca Prage na drugega. IVotnetno letalo 
drvi s hitroistjo 300 km na uro, pa tudi vec. 

Zracna prometna ladja je trikrat hitrejsa, kakor a-vto na 
najboljsi cesti, stiirikrat hitrejsa ko brzovlak in sestkrat hitrejsa 
kakor morsfoa ladja. Razen tega leti maravnost, brez ovinikov, 
nikamor ne zaide. ‘ 

Zato so obleteli ze ameriski letalci zemeijsko 1 oblo v treh 
dneh, devetnajstih urah in osemnajstih minutah. Dobro veste, 
da je to prej trajalo z jadnnioo tri leta. Letalo je spremenilo 
ieta v nckaj dm. 

Ti letalci so preleteli progo 23.500 km s povprcc.no hitrostjo 
330 km na if to. Leteli so mad tremi deli sveta in nad dvema 
oceanorna, preplavali so sedern velikih drzav, kakor da bi bile 
to vasi. 

Taksrro delo vendar znate oceniti. 

Ogled ali si homo prometna letala od blizu. Pojdite z menoj 
na letalisce! 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-p0415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Leningrad a. 
smeri proti 


V pristaniscu je zasidrana ladja . . . 

Siroko in prostrano je letalisce Prage, velik zelen travnik 
z belo be ton skit cesto za vzlet letal. Na njegovem robu so 
letalske lope. Nad njimi veselo vihra vetrna vreca. To je znak 
letalskcga pristanisoa. Kaze srner vetra. Letalo mora prista- 
jati in vzletati vedno proti vetru. 

Ravno je pristalo letalo, to je priletelo 
Kmalu zopet vzleti in se izigublja v obla'kih 
jugii, proti Susaku. Potniki, 
k i j i b v ozi, so pozajtr- 
kovali na bregovih enega 
morja in bo do obedoviali ob 
drugem. To je sila kril. 

Da. tu smo v pristaeiscu, 
na bregovih najvecjega sve- 
tovnega morja, ki se razliva 
po vsej zenieljski obli. Pred 
naini stoje zracne 1 ad je, pri- 
pravljene na pot. 

Izberemo si enegia plica 
iz te jate, lesketajoei kovin- 




ski enok'ril'nik z dvema motorjerna, vsajenima v knilik na vsaki 
strand trupd. Rekli mu homo „Galeb“; ta beseda je vendar 
tako ljubka. 

. Siroko razpeta, stoji fu pnometna, zracn-a ladja. Vsak njen 
motor ima tisoc konjskih sil. Pomislite trsoc koujskih sill 

Kolesa podvozja nam segajo do raimen, mamjsi deaki jib. 
kornaj dosezejo. Med poletom se kolesa skrijejo za motor v 
krito, da bi z zraenim uporom ne zavirala hitrosti, kd znasa 
priblizno 350 km na uro. Ptici tudi stisnejo noge k trupii, kadar 
lete. ■ 

Stroj se vara vcndarle zdi velik, kajne? Saj telita 150 
centov! Iin danes lepo 1 eta jo strop, ki so tezki 500 cento v. 
Salpnskd vozovi letajo v oblakih! 

Ali bomo pogledali malo noter? 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




V ikabmi nasega „Galeba“ je prostora za 21 potnikov. 
Kazan tega vozi stroj se dva letalca, pilota, radiotelegrafista, 
stewardko, kopico paste in prtljage. Kabitia je podobna salomi 
z vrsto naslanjacev. 

Ima vse udobje salona v luksuzneni ekspresnem vlaku. 
Enakomerno je topla: Zrak, ki ga elektriono ogrevajo, jo 
greje. Prej ko v minuti se izmenja zrak v kabini. ne da hi 
mi cutili prepih. Nikoli ni v kabdni sopaimo ali hladno. Treba 
je le z roko zganiti, pa nastane iz naslanjada blazinjak (zoia). 
Ce hoeemo, da nas oveva ostrejsi zrak, odpremo same za- 
klopko nad naslanjacem. 

Tudi kadar delujeta niotorja z vso silo, se njun ropot ne 
sMSi v kabdmo in ne moti pogovora. Stene so namrec oblo- 
zene z izolirno snovjo iz morske trave, ki zadusi vsak hrup. 
Niti tresenje t iso ekoni skill motorjev se sem ne prenasa, oba 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

sedita v krilu. Modemi stroji nimajo ■motorja vcc v trupu. Bo- 
g-lejte skozi okno! V krilo se upiira sonce, a vendar se ne sveti 
Tudi za to je poskrbljeno, da b'i barva kril ne slepila ooi pot- 
ntkov. 

Grenio tudi n>a krov. Tia je v nosu letala, .prav v zaeetku 
trupa. Tu je pilotova kabina s fcrasnim razgledoni, vsa ogra- 
jena s stekkxm. Tu sta dve krmifai napravi m spredaj n a krovni 
deskii vse polno merrlnili apariatov. Sptoh je tu veliko reii, 
ki so vredne, da si jib oglcdamo. 

Vsa cuda sveta 

Brzkone so imeli ljudje vehko deka in skrbi, ko so postav- 
ljaM aparate na krovni deski. Saj jih niti ne moremo vseh 
takoj spoznati. 

Tu so aparati za upravljanje in usmcrjanje stroja, razw 
sklonomeri, brzinomeri in navigtaeijski aparati. Potern 'tudi 
aparati, ki so v zvezi z motor ji, toplomeri in tlakomeri. 



9 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


v'evcda sta tukaj tudi radio-'oddujnik in sprejemnik za 
Morzejevo abecedo in telefonski pojtovor. Pa to se ni vse 
Imamo tudi radioaparat, ki z njim lahko kjer koli v zraku takoj 
ngotovmio, nad katerim krajera nad zemljo sroo. A to ni se 
nic. u je tudi radiok-oanpas, ki vodi pilota tna radiovalu od 
letahsca do le tolls oa, naravinost prod cilju. Pri tem mu niti ni 
treba pogledati na zemljo. In se to . . . Ali me gledate kakor 
carovnika, ki vlece iz klobaika najcudovitejse predmete? Da, 

tu je se vecje cud©, letalski robot, ki vodi letalo namesto 
pilota! 

Pilot-robot 

In je umetni, kovinski pilot, Zivi pilot samo starta, usmeri 
stroj, nato pa pozene nobota, da on dela. Le-ta vodi odslej stroj 
sam. Mtslite si, da hi bil takle: 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Ne vcrjamete? To je sveta resnica. Tu v tej skrinjici, po- 
dobni .radii u, kakrsnega imate doma, je aparat, ki upravlja in 
vodi letalo. Ce vam povem, da vodi bolj zanesljivo kakor 
clovek, se boste se bolj cudili. To je narnrec take: .robot je 
zvezan s sklonometri. Takoj opazi vsako nagnjenje letala in 
potegne za doloceno krmilo, 'da bi sfroj naravnal. To stori 
brez premisljanja, medtem ko se miora zivi pilot najprej zave- 
dati, da se je stroj nagnil, potem sele potegne za krmik). Robot 
vodi vso pot. Zanesljivo dela celo v viharju, ko 1 so vetrovni 
suniki zelo mooni. Celo smcr drzi, kajti zvezan je z radio- 
kompasem. Zivi pilot se medtem lepo ©dpocije in potem lahko 
■odpocit pristane. 

Ce je tako, poletimo! In sicer takoj. Ta stnoj leti proti 
Baltiskemu morju, v Leningrad. Leti brez prestanka sest ur; 
•otbedovali bomp torej ob morju. Nimate predjuznika s seboj? 
Ni-c ne de, v Ietalu je jedilnica (bife) z jedaco in pijaco. Ste- 
ward'ka tudi ni tukaj za to, da bi scipala listke kakor spre- 
vodnik na zeleznici. Stewardka streze potnikom. Postreze 
jim z dobro jedjo in dobrim svetam. 

Posadka letala se shaja. Motorja brnita. Poletimo. 

Leti mo v Leningrad 

1) vign Hi smo se s praskega letalisca in mir.no plovemo 
k obzorju. Letal© je ze potegnilo podvozje v krilo, da bi ne 
zaviralo hitrosti letala. Brzinomer kaze -hitrost 320 km na uro. 
Letimo v visinl 2000 metrov. Bred nami so makopieeni obliaki, 
ki jih zgoraj osvetljuje sonce. Podobni so mogoenemu gorovju. 

Kako simo srecni! Tako nam je dobro, kakor smo eitali v 
pustoilovskih povestih: — Ladja je usmerila prednji del na 
globoko miorje. — Zdaj smo to zazeleno morsko- ladjo zamenjali 
z let atom. Tako smo brez dvoma na boljsem. Letalo plove 
nad vodo in nad kopnim. Razburjeni pnioakuljemo nove kraje, 
klicejo nas daljine, in mi letimo za njiho'vkn glasom. 

Dalje in dalje. Pofcrajiua pod nami lezi kakor na dlani. 
Letimo nad veliko skledo, ki je najglobija pod nami in se dviga 
k obzorju. O'bzor okrog in okrog je z nami meprenehoma v 
isti ravnini. Kakor se dviga stroj, tako se dviga tudi obzor, 
globina pod nami je cedalfje vecja. Udobno sedimo v naslanjaoih 

11 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



in uzivaino vse, kar ( uzivajo bribolazci na gorskih vrhovih - — 
po naporni hoji. Pricakov-ali smo nevarnost, masli srn-o lepoto. 

Zdaj pride morda vendarle troll a inevamostii. l J red nami 
je okop oblakov, iz ikaterih dezuje. 

Po oknih kabine dero potoki vode. Dvigamo se v oblakih. 
Letimo skozi gosto meglo. Dez je ponelial, Ie mracna inegla 
se podi cez krilo, da ne vidimo ojegovega konca. V kabini 
zari luc. Plovemo v oblakih in se nenehoma dvigamo, kazalec 
visitiornera, ki je potni-kom v zabavo n-amesceii v kabini, je 
prelezel stevnlko 3000 metrov. 

Nenadno se je zasvetilo krilo v soncu, somoni sij je zalil 
kabino. Nad nami je jasno modiro nebo, polrno svetlobe. Morje 
dezevnih oblakov je pod nami. Pod temi -oblaki gotovo b rede jo 
ljudje po blatu, mi pa letimo nad njimi v suhem. Kdo bi mislil, 
da so dezevni oblaki od zgoraj tako razveseljivi? 

Letimo dalje nad oblaki. V kabini je prijetno toplo. Smeh- 
ljajoca se stewardka (sprevodnica letala) je rekla, da je zunaj 
pet stopinj mraza. Pninesla na-m je toplo kav-o. 

..Ala im-ate morda rajsi cokolado ? Hocete? 1 ' Letal-o plove 
velicastno in mirno. Oblaki pod nami so kakor kopice smega. 
Na osojni strani je na injih senca. Senca maSega stroja Sine 
neslisno cez oblake, 5ez bela polja in -dalje cez temne globeM 
in strmme, in potem dez bele valove, podobnc zamrzlemu 
morjn. V kabini je toplo in prijetno. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Mo'rjc oblakov je neskoncno. Hoce se nam spati, vcasih 
2 C ,ka,r dremljemo. Zmerni ropot motoriev nas uspava. 

Slednjic! Odprtina V oblakih . Globoko pod nami je belo 

obrezje, obrabijeino s peno rnorske pMme. Dosegli smo Baltisko 
morje. 

■V zraku smo dve in pol ure. AU je mogoce, da smo pre- 
leteli ze osem sto kikwnetrov? Pireleteli smo ze Pomorjansko, 
staro sloivansko dezelo, ki bo zopet slovariska. Smo na brego- 
vih zelenega Baltika. 



Nedalec od nas se je pojavilo nekaksno letalo. Motorje 
ima nad trupom, pod krilom ima plovce. To je letajoci coin, 
stroj za odprto morje. Na smemem krmilu ima sovjetsko 
zvezdo. To je sovjetsko prometno letalo, ki leti na zapad, 
brzkone v Anglijo. 

Rusko letalo. Letalo prijateljskega naroda, naroda, ki nam 
je tako blizu. Tu je ruska zemlj'a. Zemlja, ki sega <od tod vse do 
Tihega oceana, tisoce kilometrov na vzhod. 

13 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Nasa letalca sta si nadeia slusalke in govoriia v radiofon. 
Govorita s piloti drugega stroja. Vzajenino si voseijo sreono 
pot, in liidroplan se zgublja v daljavo, nad zelenimi vodami 
morja! Kako cudno je to, pogovarjati sc s so'Sednim letalom, 
visoko v zraku. 

Zremo za liidroplanom in'zdajci se zavern o, da smo prisli 
v drug svet, kakor je nas. To mi svet polja in gozdov, to je 
— morje. Resnicno, globoko morje, neizmer.no vodovje, ki se 
na zapadu dviga do obzorja. Nad morjern smo! 

Pod mami so novi oblaki, ki so zakrili zelene valove 
Baltika. Decki, ali se vas loteva bojazem? Zdi se, da se ze 
kesate, da ste sli takoj prvic na tako dolgo po't, ki se koncoje 
pr; morju? Ali se bojite, da bomo zablodiM nad razburkanirn 
vodovjem? Izstopiiti ne moremo vec. Krivdo zvracate name, 
to veni. Zbirate vse dvome, ki ste jib kdaj slisali o letalih, 
in ze se name usiplje: 

„Ali ne bosta odpovedala motorja?“ 

„Ne. Letalski miotorji so najboljsi stroji nasega casa. Imamo 
dva. Tudi ce bi eden odpovedal, bomo z drugirn mirno leteli 
in lahko se se celo dvigamo. Ko bi odpovedala oba, kar se ne 
bo zgodilo', boano pristali v drsnem letu. Saj ste vendor slisali, 
da leta jadralno letalo docela brez motorja. Le nie strahu!“ 
,,.le li letalo dovolj trdno? Tu gori n>i tramov.“ 

„So, so trainovi, pa se zelo trdni. Ko bi vi videli jekleni 
nosilec krila, bi priznali, dia bi zadostoval za most cez reko. 
Ne zaupate materialu? Zakaj ne? Saj se nikoti ne obotavljate, 
ee mo rate iti p<> mostu cez reko. Tarn ni nikdar tako dobro 
jeklo, kakor je v nasem krilu. Pa se to vam povem, da je krilo 
sedemkrat bolj moeno, kakor bi bilo treba. Lahko mirno za- 
d remate." 

Ali se se razgledujete po oiblakih? Se bojite, da zablodimo? 
Kaj hitro ste pozabiM na obcudovanje, s katerim ste si ogledo- 
vali krovne aparate. Mar ne veste, da nas veze z zemljo radio? 
Pojdemo torej na krov. 

Pilota sploh tiimata vodila v rokah. Prekrizala sta roke. 
in stroj mirno leti. niti ne zaziblje se — vodi ga robot. Pilot 
na levem sedezu se nam je nasme'hnil, in vase ’nezaupamae 
gine. To je kapitan stroja. Drugi pilot, radiotelegrafist. ima 
slusalki na usesih in govori z letaliscem. Varno bomo pristali, 
tudi ce hi bila megla in tema kakor v rogii. 


14 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 
Pustolovscina je miuila 

Puatolovscine ne docakamo vee. Letalska pasta l.etu pra- 
vilno in toono, kakor vozijo vlaki. Zaman bi iskali v promet- 
nem letalu padalo. iNi ga treba. Tu je vse vamo. In tocno. Po 
letalski pos-ti si ljudje spodaj uravnavajO' svoje ure. 

Pilot jc odvzel pirn ter prijel za vodilo. Lahko smo se 
potopili v oblake, visinomer kaze, da padamo. Padarn© v 
mehkem somraku, motor ja je fcornaj slisati. Visinomer kaze 
ze dve sto metnov. Mar so oblaki prav do zemlje? Hipoma se 
je posvetilo v ikabini. 

Bod nami je pristanisce z velikiimi letali. 

Padli smo iz oblakov prav prod Leniingradom. Tam na 
le'vi je Kronstadt, trdniava, kjer so mornarji dvignili prvi pra- 
por revoJutije, v viharnih dneh jeseni 1917, revoluciije za osvo- 
boditev dela in vseh narodov. Na desni se svetbo bele bise iz 
temnega zclenja; to je Leningrad. 

To mesto je ustanovil veliki vladar, Peter Veliki, da bi 
Rusdji odprl ©kino v zahodni svet! Saj pozniate, prijatelji, Puski- 
novo pesem: Na bregu dtvjega valovja s.tal je on — Tod so 
si krcili Rusi pot 'k morju ter se tu nastanili trdno, 11 a veone 
ease. Tu so izgradili pristanisce, ki je pod nami. 

V pristaniscu lezijo na vodi velike ladje prod skladisci, 
h katcrim drzljo zclezniski tiri. Vidirno ze tudi zeleno ploskev 
letalisca in siaroki Irak ceste. Vse je torej tuikiaj. Letalisce, prista- 
misde, zelezniska pO'Staja in cesta. To je zivljenje, t©' je moc! 

Za seboj imam© komaj sest ur letenja. Preleteli smo dva 
tisoc kilometrov. Odpocili smo se. Pilota kajpada tudi, delal 
je za nju pilot-robot. Zato se smehljata. 

Kar zavriskali bi ©d veselja. Taksen obcutek so- menda 
irn el i pomorscaki starili casov, kadar se je iz kosa na jadrniku 
oglasil klic: „Zemlja na obzorju!“ in so oni nia- krovu reklLz 
utripajodim sreenv. ,,Nova zemlja!“ Kako lep obcutek! Zdaj ze 
verjamemo, da ostajaj© letalci vedno ml add. 

Pristajamo z velikitn veseljem v sreu. Lepo je ziveti v 
svetu letal! Odprlo se nam je novo zivljenje. 


15 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Najvecji mostovi na svetu 

T u p.ri morju, ob pogledu na vetike ladje, ki imajo prostora 
za tnnogo vlakov blaga, najboljc razumevamo, kaj je trgovina, 
kaj je prevoz blaga. 0 prometu pravimo, da je to srce sveta, 
ki poganja kri v zivljenje ljudi. Res je, ladja, Zeleznica Ip avto’ 
ki izmenjavajo med ljudmi blago in delo, pomenijo tudi zivlje- 
nje. Brez njih bi se clove§tvo ne mogto vec prezivljati. 

Toda ljudi je z trier um vec, srce mora utripati hitreje. Pre- 
voznistVo je dobilo fcrila, hiteti mora, da bi imeli vsi ljudje 
dovolj jesti. Pomislite! Na zemlji sta prablizno dve milijardi 
ljudi. bamo koli-ko zivil se mora prevoziti! Zato mora letalo 
pomagati zeleznici in ladjam; letala pospesujejo utrip svetov- 
nega protneta. 

Svetovne prometne linije so zvezale vse dele sveta cez 
ocean e kakor veliki mostovi. Dneve pomorske plov.be so spre- 
menili v ure. Vsi ti mostovi sluzijo trgovini, zato pravimo 
pmmetnem letalstvu trgovsko letalstvo. 

Toda po&ikajte! Ni-kar -ne gavoriroo samo o trgovini! 
Odlozirno jo prav na k-onec. 

Ti mostovi sluzijo mecemu vaznejsemu: — Medsebojnemu 
prijateljstvu narodov. 

Prileteli smo sem-kaj iz Prage v nekaj urah. To pac ramo- 
goca nagli stik nase domovine z Rusijo, z vsemi Slovani. 
z vsemi dezelami Sovjetske zveze. 

Z leningrajskega letaligca odhajajo letala v Odeso in v 
Vladivostok. Ce Iiocemo, -da bi ljudje postali prijatelji, se 
moraj-o med seboj spozmti. Ko se boste spoznali, prijatelji, 
z leniingirajskimi deoki, j,ih boste imeli veliko rajsi kakor prej. 
Lelals-tvo ljudi brati. 

Tako, kakor uas brati z Rusi, tako mas sprijateljuje tudi 
z vsemi drugimi narodi. Prihodnjic poletimo v Anglijo, morda 
celo v Ameriko. Vse taksne poti so poti prijateljstva. 

Tako brati in sprijateljuje letalstvo ljudi vsega sveta. 

Najvec vredno je to, da jih sprijateljuje hitro, nekaj ur 
po odhodu z dioma. Saj pozmate pregovor: „Dva-krat da, kdor 
hitro da.“ Letalstvo daje zares hitro. Daje sporazum med na- 
rodi, daje svetovni mir. 

Ce se ljudje spoznajo, se lahko razumejo. Kmalu pre- 
nehajo vojne. Prometuo letalstvo bo imelo veldk delez mini. 

!6 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



.Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Letalstvo gradi ihostove sporazuma med riarodi. 

To so najvisji in najdaljsi mostovi na svetu, ietalske pro- 
metne zveze. 

'Kajpak, medsebojmo spoznavanje bi lie zadostovalo, ljudje 
hocejo sodelovati, izmonjavati blago. Moramo torej trgovini 
prlznati veliko vaznost za zbkzevanje narodov. 

Trgovina je blaginja 

'Najvecje bogastvo narodov je njihovo delo. Trgovsko 
letalstvo pomaga to delo prodajati. 

Tndi v socialistienem svetu bo vedno konkurenca. Kdor 
ilria boljse in popolnej&e izdelke, ta jih bo laze prodal. IPwxlal 
jih bo laze tedaj, de jih postavi prej na trg. Recimo, da izdela 
tovarna, kjer je zaposlen tvoj oce, krasno zepno svetilko. Toda 
inorala jo bo' hitro spraviti ina velesejem v Odeso all v Cari- 
grad. Kako drugace, 5e ne z letalom? Letala prinagajo iz prek- 
- morja najdragocenejSe blago, trgovske informacije. Kaj ni 
obrcudilo, kaj se bo prodalo, kje se odpirajo nova trzisca. Vecina 
potniilkov so trgovski zastopniki. Teh ni mogoce poslati po zici 
kakor brzojavko'. S hitrostjo kril ;ni mogoce tekmovati. 

Tu, ina O'bali velikega morja, najbolje Sutimo, kaj pomeni 
nagla zveza z daljavami. 

Po zraeni poti 

Oseb, ki jih na leto prevazajo letala, je na sto tisoce. Kril a 
<ne dajejo le hitrosti, ampak tudii varnost. Tu imaite cmo na 
belem. Trgovsko letalstvo izkazuje samo enoi nezgodo pri pre- 
letu sedmih milijonov kilometrov. To je varnost, s katero se 
avtomobili ne morejo pohvaliti. 

Razen porocil in vzorcev vozijo letala vse dragoeeno blago, 
zlate zaklade bank in blago, ki se hitro pdkvari. Prevazajo 
tndi ribe. Vozijo prav tako cvetlice za slavnost, kakor zivali 
za zooloske vrtove. Tam, kjer ni poti, v pragozdovih in moc- 
virjih, prevazajo letala vse. V Juzni Ameriki so' prena§ala 
letala po vec ton tezke dele strojev za rudntke. V Kanadi 
knajo letala monopol. Vsako leto pre vozijo cetrt mildjona oseb 
samo na severu. Razen tega letajo z lastnimi stroji zdravniki, 
svedeniki, krznarji in iskalci rud. Letala prinasaio v puScave 

17 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


tnjekoijsko brizgalko in bozjo besedo. Ljudje morejo rivet i 
dalec narazen, kajti oddaljenost vec.sto kilometrov jim je le 
kratka pot. 

Krila so ovladala kopnine in morja. 

Zdaj si nekoJiko oglejmo letalisde ob morju. 



Slava hldroplanu 

Prav zdaj spuscajo na vodo liidroplan — vocino letalo.. 

Morje je imorje. To cutimo v srcu. To nas sili, da nioramo 
giedati letala vendarle z vasimi ocmi, z odmi stirinajstletnili 
deakov. Mladost gleda drugace. Nenehoma ji pravite, da je 
letalstvo vazno za trgovmo! Odgovorila bo, da irnate v mislih 
samo korist an dobioelk, V trgovski soli se nic kaj radi ne ucite 
o Jetalskih tarifah. Od letalstva pricakujete vse kaj drugega, 
boj z dementi in spoznavanje daljmih krajev. Morje nudi veil- 
dar vec pustolovscin, kakor fcopno. Galeb je tudi bolj zanimiv, 
kakor jerebica, zato vas tako zanima hidroplan. 

Take, to je tisto! Zivljanje .na zemeljskem IetaJiscu je tudi 
zelo lepo. Toda ce se hidroplan dvigne iz lope in takoj zdrei 
na valove! — - 

Iin ti valovi se valijo v daljavo, v neskoneno daljavo . 

Letalo, ki se je zdelo v lopi tako veliko, zakaj rnnogo 
vefije je, kakor nas „Galeb“, se zdi hipoma nad vodo majhno. 
Kaznmemo to, demur pravdmo velidastje morja, nekaj velikega, 
mogocnega, svetega, v cemer je glas velikih dal jin, strahota 


IS 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


global in sila viharjev. V tem cutimo tudi nekaj, kar nas spo- 
minja na vefinost. Pomislimo, da se tuikaj, ikakor danes, valijo 
valovi ze tisoc in tisoc let in se bodo valili Se tisoc in tisoc 
let, ko nas ne bo vec. 

■Cutimo kakor vselej, kadar vidimo ptice, ki se pripravljajo 
na odlet v tuje kraje. Radi bi ©dieted z njimi. Isti obcutek se 
prebudi, kadar zagledamo ladjo dn letalo. Zdaj je pred nami 
oboje hkrati. Hidroplan je vendar leteca ladja. Pi’evzel je tudi 
vso slavo jadmic. 

Leteci coin lezi tu minno na vodi in mehaniki lezejo po 
njem kakor krovci po hisni strehi. S prednjim delotn je ohmjen 
proti nvorju. Tam ga cakajo viharji in ipozdravi plovecih ladij. 

Glavo nam spreletavajo lepe sanje mnogih vecerov, ko 
smo ditali, da „so se na razburkamem morju razbijali in lomili 
v medli svetlobi veliki valovi, lahka ladja pa je divje drvela.“ 
Tako je zapisal Verne v nekem svojem romanu, ki ga bodo 
de5ki se dolgo brali, kajti lepota je vedno mlada. 

Hidroplan gre na vusoko morje kakor ladja., Zdaj so moc- 
•neje zahrumeli vsi stirje motorji, ki so namesceni nad krilom, 


% 





'h- 






Approved 


tun 


30001-4 



da bivalovi ne dosegli vijakov. Ob sprednjem delu se vaiovi 

razprsujejo v belo peno in zdaj se je ladja spremenila 

v ptica! Veliki ptic leti k obzorju in dalje prbti cilju svoje poti 
na drugem bregu morja. 

Ali more doziveti kako pustolovscino? Kaj, ce hi bil pri- 
siljen, pristati ob divjem otoku? Ali bi moral pilot ziveti tam 
kakor Robinzon? Dolgo najbrze ne, saj je na krovu radio. 
Kmalu bd prise 1 ponj drug hidroplan. KakSna skoda! 

Drugi hidroplan je zdrsnil na vodo. Ta je drugacen. Stoji 
kakor caplja na visokih nogah, ima podvozje na plovcih. 

Vidi se imu, da je na velikem vodovju samo gost. Ne more 
se postaviti v strmo valovje, ne da bi bil v nevarnosti, da se 
bo na visokih nogah prevmil. Ni fcako varen kakor leteci coin, 
ki^sede na valovje kakor albatros. Tole ni moirski ptic, ampak 
redni. Je tudi razmeroma manjsi, enomotoren, samo za dive 
osebi. 

In v tretjic gre rado. Iz lope za letala so pripeljali velik 
lotalni coin na kolesih, ki se jim vidi, da se dajo dvigniti in 
potegniti visoko v trap, da bi na vodi ne zavirala. 

To je dvozivka. Lahko pristaja na vodi in na suhem, ob- 
vladuje valove in kopno. Letalo si je podjarmilo svet. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Tu > ob slovanskv;m morju, bi mi najrajsi ostaJi. Toda niora- 
mo spet dornoiv. Torcj kar lepo nazaj k nasemu „Galebu“, ki 
nas bo v sesfcih urah pripeljal v CeskosJovasko. Saj i manio casa 
samo za enodnevni izlet. 

Jekleni privodnik 

Pot nazaj bo brzcas mnogovrstaa. Oblaki so legli skoraj 
na zemljo, veter je dvignil v pristaniscu visoke valpve. „Galeb“' 
stoji pred lopo, z nosum proti vetru, je nemipen, cuti sunke 
vetra v krildli. 

Prav kar so mu napolnili posode v kriliii z bencinom. 
Vzame ga s seiboj 30 hektolitrov. Za 'dvatiso'ckpmjska motorja 
mo'ra imeti pet centov bencina na lino. Da bi bilo neka'j zafoge, 
morda za tri ure letenja, za to je cisterna benoina. Veliki, sttri- 
stocentini stoji s stirimi moforji.po d:va tisoc konjskih sil vozijo 
bencin iz cele zelezniske cisterne. Kaj vse mora v zrak! 

Obiskal nas je mounar, privodnik. To je moz, ki se vozi 
v majhnem cotau iz pristanisca ladjam na, proti ter vodi parnike 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


v pri stan, da ne bi zadeli na ceri ali plitvine. Dejal je. da c 
slisal, da je na letalu jelden privodmik, zato «a je prisel Jdedat 
.Prise! seni, da pogledaim konkurenco." 

Nas pilot si a je peljal na krov. 

..Grom in strela! Tukaj je budilk kakior v urarski izlozbi. 
Gobovo se kdaj zirmotite. Pa se radio imate! Ampak to poznam, 
to je na ladjali tudi. lam se tudi usmerjajo s krozno antemo. 
To je vendar strasno preprosto. 

iKirozma antena igra najmocneje, ce je pravokotno na smer 
oddajunja radio valov. Ujame se en oddajnik ter se zaznamuje 
kot na mapi. Potem se ugotovi kot, v katerem priliaja drugi 
oddajnik, erti se seceta, in v preseciscu crrt na mapi je ravno 
ladja. Mornarji pravijo temu goniometer. To je sijajna tec.“ 
„Da. isto imarno v letalu. iKajti tako nas usmeri goniometer 
na zemlji po ivasi oddaji, ter nam naravnost pove, kje smo. 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0O415ROO47OO13OOO1-4 


, „Tudi to je pri ladji tako. Vsak svetilnik vam danes usmeri 
ladjo. Temu pravimo usmerjanje, kaijne? 

,,'Da, lastno in tuje usmerjanje. Tuje je za nas bolj udobno.“ 
„ Mornar se je zasmejal. 

„To si misiim! Ni se vam treba mueiti z vrtenjem antene. 
Clovek bi se pretegnil pri tern, kajne? Arnpak jaz se vam ne 
Eudim. Zmesati se vam mora od teh aparatov. 
Aaj jih je, ajej!“ 

„Ni tako hudo. Razdelim vam jih 11a tri 
skupine, pa bo takoj lazje. Tu so uavigacijski, 
pilotazni in motorni aparaiti. 

Navigacijski aparati so potrebni za vodi- 
sev letala, za usmerjanje poti. To je vsinomer. 




magnetism koinpas 


radijsk'i kornpas 


Pilotazni aparati pomagajo letalo krmiliti. To je 



brzinonieter sklonometer ali honizont 'kontrol/nik leta 


Motorni aparati so v zvezi z imotorjem. To je zlasti 



Approved i# Release 2004/0^!? l : , £lA-RDP83-0$i i i$ft6b47001 30001 -4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


To so yam povsem zmane reci. Visinomer kaze visino r.a 
osnovi zracnega tl aka. Tlak se v visino manjSa, zrak manj 
pritiska na plodevinasti bobencek, in to se prenasa 11a ikazalec 
s stevilcnico. Brzinometer je osnovan na hitrosti zraka, ki tece 
skozi tako imenovano Venturijevo cev. Ta je podobna dvema 
skrnicljema." 

„Ta bi mi ne bil po godu. (Na morju imamo nekaj bolj zanes- 
Ijivega. V vodo se spusti majhen (ladijski) vijak, iri ta kaze 
hitrost na stevilcnici." 


„ I'ega sevoda mi ne moremo storiti, morali bi vied po 
zemlji kolesce. Tod a vzlic temu delujejoi nasi aparati zanesljivo. 
No, tako, kaj imamo tukaj se? iKompas, navadni magnetioni 
kompas z magnetno iglo, ki kaze proti Severn." 

Priivodmik je segel pilotu v besedo. 

„Gotovo, gotovo. Mornarji plovejo po kompasn ze pet sto 
let! Takrat se mi bilo © letalih ne duha ne sluha!" 

.^Seveda. No, dialje imamo tukaj samo se umetne liorizonte. 

„Teh, misJim, na parniku mi." 

„Ladja jih ne potrebuje, ta se ne 
se namrec lahko polozi tudi na stran :.ili 
leti z glavo navzdol. Zato moramo irneti 
aparate za dolo-canje lege." 

„No, 'opnostite, to vendar spoznate 
tudi brez aparatov, da padate na glavo!" 

„Motite se. V zraku se to splob ne 
pozna. Padete iz oblaka in vidite, da je 
zemlja nad vaso glavo. Leteli pa ste z 
glavo Pavzdol. ne da bi za to vedeli." 


Approved For Relea 



30001-4 




Mornar se je ziakrobotal. 

„To bi vendar pozmal, tudi ce bi bil pijan.“ 

„Mislite? Zaprite torej odd. Piostavdte sc na eno hobo In 
razprostite roke!“ 

Mornar je stodl tako. Toda z zaprtlmi ocmi se ni vzdrzal 
na end nogi, ioimahov,al je. 

„Torej vidite. Ce elovek ne vidi, izgublja obcutek za ravno- 
tezje. Mi tudi letamo v Obiakih na slepo. Ravnamo: se potent 
po aparatih. Osnova teh aparatov je zidarsko orodje, vodna 
tehtnica in nihado.“ 

„Samo da to se ne zadostuje, kajti zid stoji, letaio pa leti, 
delujejo torej v njem sredobezne sile. Zato imamo se tretji 
aparat, giiroskop. To je ravnto tukiajle y kontrolniku leta. Toi ie 
zveza gdiroskopa tat nihala. Pri pravibtem ovinku se rnora kaza- 
lec kriti s fcroglico.“ • 



Pravilno Slabo 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Momar je to razumel, toda praska se za usesorn. Gotovo 
se vam cudno zdi, da teh redi tie pozna. Vendar ne smete po- 
zabljati, da je to samo privodaiik, ki na svojem oolnn takih reci 
niima. Ko prestopi na ladjo, ki jo vodi, se ravma samo po po- 
znanju morja, katero mora dobro videti. V rnegli neprenehoma 
preizkusa duo z grezdom. Nas pilot pa je vendar kapitan. Ta 
mom rnnogo vedeti. Nenadoma se obme pilot na vas. 

oAli veste, kaj je giroskop?“ 

Zdi se, da ne veste, ceprav ste se o tem ze ucili v fiziki. 
Takole bi v letalstvu ne slo, prijatelji. Tam se mora elovek 
posteno nciti. Nas kapitan se samo smehija. 

,,’Ne veste? AM poznate vrtavko, ki brenci, ko se zasuce? 
Prav gotovo poznate volkia, ki ga gonijo majhni docki najrajsi 
spoanladi. Ce ga svrkate z bicern, se hitro vrti, in pri tem se 
zmerom drzi pokonci. Prav tako trmasto se drzi giroskop." 



26 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Giroskop — trmoglavec 

,;To je taksen volk.“ 

.Giroskov je vatrajnik, ki se naglo vrti okrog svoje ©a. 
Ce je namegcen v letalu, obdrai tudi med letenjem svofo lego. 
Ako pa se nagne letalo, se giroskop noce tiagniti in potegne z a 
kazalec aparata. Apairat poka^e, kafco je letalo nagnjeno. 



Mornar je hipoma zelo nestrpen. 
„Tlo je vse lepo, ampak to se zrae- 
rom mi tisti obetanl privodnik." 

„Le malo potrpite, tovaris privodnik. 
Smo ze pri tem. Giroskop mora naimrec 
vledi ne le za kazalec aparatov, temvec neposredno za krmila. 
To je ravno tisti privodnik ali pilot-robot." 

„Tako mocan je giroskop?" 

„Sam ne, ceprav se tako liitro 



vrti, da’ napravi kar 1 5.000 obratov v minuti. Tezak je le pol 
kilograma, niti ne. Toda poganja aparat, ki prestavlja krmila. 
Ce se letalo nagne, obme robot krmilo in ga zopet uravmo- 
vesi. Giroskop je obcutljiv; komaj se letalo malo nagne, ze 
obraca krmila contra, proti. Vodi letalo bolj zanesljivo ko clovek! 


27 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300Q1-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Momar zmajuje z glavo. 

I o so pridobitve! In kako poganjate giroskop? Elektricito? 
Kolikokrat se zav.rti!“ 

, jPouekod ga poganja elektrika, Tukaj ga zene zrak kakor 
majhno turbino.“ 

„Torej to je (isti pilot-robot. Razumem. Zadostuje za to 
aparat, velik kakor zepna lira. Jej, jej, to je napredek!" 


Pilotov pomocnik 

, .Robot mora imeti troje taksnih aparatov, zakaj letalo 
lahko menja svojo lego po treh oseh: po preuni, navpifini in 
podolznd." 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


„Dobro. Zdaj sicer vidim, da more robot uravnati letalo, 
da se ne postavi na glam da se ne guga z ene strani na drugo 
In da ne niha med pole tom z repom zdaj na to, zdaj na drugo 
strati, Toda to se ne pomeni, da bi tudi drzal smer in vodil 
letalo proti dlju. To so pad le pravljice." 

,,'Nobene pravljice. Robot lezi naravnost proti ciiju. Uelo 
vetru se ne da zanagaiti v stran. Imamo nawec radijski kom- 
pas. To je spot prav preprost aparat. Krozrra antena se na- 
ravna navpidno na smer proti letaliscu. Letalisce oddaja, antena 
moira loviti na polno. Kakor hitro se z letalom okrenemo, se 
to ogilasi v slusalkah ali pa zacne brleti desna ali leva zamica, 
kaanor se pad obraoamio ,od vala‘. To je izvrstna naprava. 



To je skrivnost .radij- 
.skega kompasa. Zopet 
uvidite sami, da more 
radijski kompas pri od- 
klonu ne le razsvetiti 
zarnico ali dati zname- 
nje v sluSalkah, aimpak 
tudi kar naravnost po- 
tegniti za fcrmilo. Toi je 
ves cudez. 

Zdaj si lahko robota 
predstavljate nekako 
takole: Njegova glava 
je krozna antena radij- 
skega kompasa in v 
•trupn so trije girosko- 
pi za tri lege stroja." 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


„ I orej, to je tisti robot. Hm. KakSen radijski kompas imajo 
velike Jadje tudi, to je res, arnpak da bi kar neposredno na- 
ravml krmdk), tega nisem slisal." 

„Tudi urawiava, prijatelj. Moderni parniki imajo tudi 
roibota. 11 

Momarja je obsla zalost. Morda se 'boji, da bi zgubil sluzbo. 
Mora se nekako umiriti. Vzel je steklenioo konjaka iz zepa in 
jo nagnil k ustom. 

„Ampak legal e umetni privodnik ne zmore.“ 

„Ne, tega ne zrnore. Toda ne bojte se konkurence! Robot, 
eeprav gre v tole malo sfcrinjico, podobno radijskemu sprejem- 
niku, stane veliko denarja. Imajo ga samo luksuzna letala.“ 

Privodnik pa je se zmercmi fedosten. Nenadoma se je od- 
locil, da poleti /, nami. HoSe se o vsem prepricati 

Let na slepo 

Qdleteli smo s tal naraivoost v nizke oblake. Ceprav piha 
tnocan veter, se letalo le kdaj pa kdaj labno nagne ali malo 
zaziblje. Pilot robot doihro vozi. Po krilu se podi siva para 
oblakov, v kateri se izgubljata konca kril. 

Momar je slekel suknjid in snel klobuk. Kmalu je slekel 
tudi topli jopic. Vedoo je sliSal govoriti, da je zgoraj mraz, zdaj 
pa je v kabini prijetno topio. VpraSal je pilota, kaksua utegne 
biti temperatura zunaj. (Kapitan je pokazal na toplomer. 

'Dve stopinji nad niSlo. In tukaj je tako prijetno; elektrieni 
grelci ogrevajo zrak. 

Momar se ne game vec s krova. Isce pilota, ali ne bosta 
vendarle vodila Jetala. Zdajci je zimagovito zaklieal. 

„Necesa pa vendar ne zmorete! VaS visinomer kaze 
800 metrov. To je visina nad morjem. Pri tem tie veste, kako 
visoke so gore pod vami. Lahko zadenete vanje.“ 

„Pa spustimo grezilo, Tako! Merimo namrec odboj ropota 
motorje v od zemlje, merimo odmev. No, glejte! Sest sto 
metrov. Samo Sest sto metrov nad zemljo. Prosim. 

Kaj bi Se zeleli? Tu se prepricajte, da se dvigamo. Tale 
aparat z majhnitn letalcem je horizont. Letalce je nad crto 
horizonta, torej se dvigamo. Poglejte tarnle zraven na visino- 
mer, kako nam rastejo metri!" 

39 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Mornar opazuje nekaj casa aparate, potem pa gre sest v 
naslanjaC. Cuti se docela premagamega. iNic vefi se me mar a 
kosati z jeklenim privodnikom. Stroji delajo bolje, kakor clovek. 

Dvignili smo se mad oblake. Mirmo letimo v somoni svetlobi. 

V kabini se je oglasila godba. Pilota sta ujela neko postajo in 
'< nias hodeta razveseliti. V pridusenio brnenje motorjev zvemi 



Do! nas vlecejo 

Zopet moramo padati v oblake. Pristaii bomo. Radio- 
telegrafist ima na usesih slusalki. Kapitam je izklopil robota 
ter zadel sam voditi. Radiotelegrafist mam je rekeb da je na 
zemlji pod oblaki gosta megla. Mornar se je prestrasil. 

„Iz ©blakov 'V meglo, iz blata v luzo.“ 

Hotel bi pocakati, da se imegla dvigne. Toda tu mi rnogoce 
vrefii sidro in cakati. Zdaj se bomo gotovo razbili! Pilota pa 
sta mirna, smehljata se nam. Ttudi kapitam si je nasadil slusalki. 

Petal o dobiva radiotelefonske ukaze z letalisca. Le-taliScc 
Plraga odidaja dva stozca kratkih ' valov, 11a enili bmi nepre- 
mehoma znaik A, na drugih anak N. Pilot leti tako, da bi slisal 
oboje enako. Ce slisi bolj A, pomerni to, da se odmika v smen 
na levo, pri drugem znaku spet na desno. Letalo leti med 
dvema comama kratkih valov, kakor ladja med bojami. 

31 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Letimo v vjsini 200 metro v. Zdajci.je zagorela na krovu 
rdeca zaraica, ini kapitan je priprl xnotorja. Padamo. Padamo 
skozi Jtosto meglo. Zagorela je druga zarnica. To nas je zadel 
drugi val, oddan navpi&io pred letaligfiem. 

Nenadoma dreijo kolesa po tleh. Stojimo. 

Varno smo pristali. Jekleni robot je dobro vodil. 

Momar je izjavil, -da bi gel takoj k letalstvu. Tako g a je to 
prijekh Ali se kdo izmed vas Sudi? 



32 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Najlepsi poklic 


Dobro smo leteli. 

2al vam je le, da ste se ta ; ko mladi, da ne morete biti 


pilot i prometnih letal. 

Kako srecni so ti mozje! Kako lepo zivljenje zivijo! 

Vlaidajo letalu in se borijo z zivlji. Zaupano jim je zivljenje 
ijudi in veliko imetje. Njihova dzkustva imajo neizmerno ceno. 

Voditi prometno letalo more samo .najboljsi pilot. Pre- 
govor pravi, da se svetndki ne rezejo iz vsakega lesa. Ti 1 mozje 
so goto vo iz dobrega lesa, to so fantje 'Old fare, izbrani izmed 
najboljsih. Do naslanj-aca na fcrovu prpmetnega letala gre 
dolga pot. 

Pilot mora preleteti najmanj tisoc ur na l&talih vseh vrst, 
podnevi in ponobi. Pozna vse, kar je v zvezi z letal stvom, 
aparate in motorje vseh vrst, do vseh podrobnosti, kakor 
strokovni mehanik. Razume konstrukcijo in uistroj letal kakor 
toonstrukter. Vesc je vseh signalov in radiotelegraske sluzibe. 
Pozna urediitev in opremo letalisc, izkusen je v letanju ponoci 
in v letanju na slepo, Znia citati zemljevide in ima v mezincu 


vse naiiiie orientacije. Gladko zna pristati z usitavljenimi mo- 
torji tudi na neznanem letalispu. Dobro pozna nauk o vreimenu 
in o zemeljskem niagnetiziini, pray tako. kakor letalski zakon. 

Veliko ucenja, kajne? Toda tu se 
je lahko uciti. Tu se...namree ; clpve^ 
uei predvsem iz izkustev. Preden zna 
pilot leteli ponoci po stanju zvczd, 
mora nekaj preizkusiti. 

Tiste , zlate proge na 
kapitanovem rokavu so 
zasluzene, to mi lahko 
verjamete! 

Na krov letala ni 
se nihce priSel, kdor ne 
spada tja, pa ce bi bil 
tudi grof. iProtekcija tu 
nic ne velja. Samo iz- 
kusen letalec dobi v 
•roke krni'ila pirometne- 
ga letala. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Kako lepo je takole sluziti ljudem ! 

Za/.eleli ste biti pilot, kajne ? Zasledovali homo torej letal- 
Stvo dalje. Ne smemo ohstati na zacetku. 

blavni potovalec in veliki elovek, Fridtjof Nansen, svetuje 
m la dim ljudem: Ce imate uspcii, nadaijujte! Ce nimate uspeba, 
tudi nadaijujte! 

Fo tern se vcdno ravnajte. mladi prijatelji! 

Ko boste danes dremali, preden boste zaspali. se spom- 
nite, da more ediino pilot 'videti trikrat zapovrstjo zahajati 
sonee. Ireba se je lc vselej dvigniti vise z letalom. 

K pnometnernu letalstvu vodi pot naprej preko inalega 
sportnega leta-la. na katerem se ucijo letati ucenci. 

Fridite, da boste z mjim leteli! 



34 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004106/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Sportno letalstvo 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Napasli snm se letatija v prometnern letalu, kakor koze 
v zehiiku, in zopet smo na letaliscu. 

Pred lopo stoji mogodno prometno letalo, sc veeje, kakor 
je bil „(ialeb“. K njemu se stiska pod krilo majhno spartno 
letalo. Rekli mu bomo „Milan“. 

,;Milan“ ima dvocil i ndr sk i motor, in v zaprti kabini ie 
pmstora za dve osebi, iki lahko sedd-ta druga zraven druge. 
Stoji pod kriloin orjaka, kakor vrabec zraven orla. 

, .Milan" telita priblizno 300 kg, medtem ko je njegov sosed 
ravno stokrat tezji. Ta tehta s svojimi stirimi motorji po 1500 
kunj natanko 300 centov. David in Goliat. 

Prometno letalo ima kabino za 40 potnikov. Toda mi se 
bomo danes bavili z malim letaknn. Poletimo z njim! Ne bojte 
se! To tudi ni staro ropotalo, ceprav ima samo 50 konjskih 
sil. Saj je letalo. ki je veeraj priletelo iz Afrike! Tam se vreme 
tudi ni ljubkalo z njim. 

Povem vam o njem nekaj, da mu boste lahko zaupali. Ima 
namree vse dobrc lastnosti, ki jih ima tale orjak. 

Krilo, ki se ne sme ustaviti 

Letalo je tezje od ziraka, o tom se menda ne boste pre- 
pirali z menoj. Podobno je pticii in zato mora inieti krila. Ali 
veste, da nosijo krila stroj? Ne veste? 

Spomnite se na zmaja! Krilo je prav za prav tudi zruaj. 
Kaj delate, ce hocete spraviti zmaja v zrak? Tecete z njim in 
ga vlecete za seboj na motvozu, kaine? Torej glejte, tu pa 
vlece krila za seboj zracm vijak. 


36 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Krila se dvigajo zato, ker se pri gibanju zadeva vasnje 
arak. Zrak tece okioli krila kaknr voda. Od spodaj na krila 



pritiska, zgoraj pa zracni tokovi sesajo. Pod krilom je proved, 
zgoraj pa premalo pritiska. Poglejte na krilo! Ni ravno kakoT 
risalna deska, ampak spodaj je poglobljeno, zgoraj pa izboceno. 


Skratfca — - irna profil, ce 
gledaite nanj od strain. To 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




To je torej ves eudez. Zapommite si le, da se rnora zrak 
okoli krila neprenehoma gibati! iKrilio si mora ustvarjati veno- 
mer veter. Skratka — tie sme se ustaviti ! Ali ima kdo kak 
ugovor proti termi? 

„Da. Krilo je prav za prav zmaj. Toda saj zmaj voridar 
stoji ria mestu in vzlic temu me pade.“ 

To je res. Zmaj sicer stoji, toda veter bezi okoli njega, 
zaganja se torej vseeno vanj. Ce se v teku zaletite v stojecega 
cloveka, je to isto, kakor ce hi vi stali in bi se on v teku za- 
ietel v vas. Neko gibanje je tu potrebno. 

Kekel sem, da mora krilo imeti nepirenehoma okoli sebe 
veter. Bodisi da ga vlece vijak in se krilo zaganja v zrak. — 

„Kaj pa ce preneha vdjak delovati?" 

Potem se krilo zaganja Se nadalje v zrak, kajti letalo se 
priblizuje zemlji, drsi po zraku kakor s li-riba. Je torej vedno 
v gibanju, ne more nikoli pasti. 

„Ampak saj letalo tudi pade in se razbije." 

A tako. Se je med naimi neverni Tamaz. Mwarno .ga pre- 
pricati. 

Ce se zrak razjezi 

Zrak nese krilo poslusmo le tedaj, ce ga ne mucimo. Ne 
stnemo se namrec prevec dvigati. Kakor hitro krilo prevec 
siliimo, da se dviga, me more zrak nad krilom dovolj sesati, 

38 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



skratka — zracne tokovrace ne moirejo vpiti vsega zraka nad 
profiliotn, da bt bil tam podpritisk. Nenadno se zracni tok raz- 
jezi, noce vec delati, se zvrtmci, nad krilom nastane zmeda 
— krilo ne nosi vec. Letalo pada. 

„Kajne, pada v vriju?“ 

Da. To je tisti nesrccni vrij, ki ga povzroeimo, ce od 
letala prevec zahtevamo. Skratka, letalo je kakor konj. Ce 
ga podite prevec navkrebcr, ce ga mucite, vas brcne in se 
•spIaSi. Nikoli me zahtevajte prevec od letala. 


Zdaj vam moram seveda tudi inekaj povedati o krmiljenju. 


Kraljevsko zezlo in prestol 

Ce sedite na krovu, s krmilnim vzvodom (kninilno palioo) 
v roki, ste kralj, kralj zraka in svoje usode. S tern zezlom vla- 
dajte pametno, sicer bostc pahnjeni s prestola. 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Riba ima plavuti, s katerimi uravnava svoje krctnje, ladja 
ima knnilo, letalo ima tudi krmila. 

Letalo ima tri knmila. Visinsko, sfcransko in precno, zaio 
se more gibati v visino, 
na desno in levo ter 



letalo Kor in dol. 



irmerno (stransko) krmilo je tudi na repu letala. Navpicno 
je ter obraoa letalo na desno in levo. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Precni fcrmili sta prav za prav dve. To sta dve majhni 
krilci na fcomcu kril. Nagibljeta letalo n a bok. 



Krmila premika to zezto, visinski 
vzvod, na katerega je navezano visin- 
sko krmilo in precni krilci. Potem sta tu le se pedal a za noge, 
s katerima se uravnava smerno krmilo. 

Sedi, mlaidi letalec, h krmilu! 

. Ne, ne poletimo se. Letanje ni samo uzitek, to je posteno 
ucenje, to je del©! Pazite! 

Lahko krmiljenje 

Visinsko temiilo vodi viSinski vzvo-d. Dviga all znizuje rep 
letal-a. Ce vlecemo vzvod k sebi, se postavi ploskev visiin- 
skegia krmila pofconci. V krmilo se upre zr.ak in tlaci rep Ietala 
navzdol. Prednji del se torej dviga, letalo gre navzgor. 

Ce pa potisnemo vzvod od seibe, letalo pada. 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Zdaj pa drugi live krmili, spojenl z istim vzvodom, preeni 
krilci. 

Preeni krilci nagibata letalo na sir an. Ce tiScimo 
viSnski vzvod na leva, se obme krilce na levem krilu navzgor 
in nasprotno krilce na des-nem krilu navzdol. Levo krilo tlaci 
zrak dol, desno pa (for. Letalo se nagme na levi bok. 



Zdaj imamo le se tretje krmilo. 

Smeroo krmilo zavija letalo na levo in desno; naravnamo 
m z noznima pedaloma. Ce pritisnemo z levo no««>, se obrne 
smemo krmilo na levo in tlaci rep letala na desno. S tern 
obrnemo prednji del letala na levo, letalo leti na levo# Na- 
sprotno pa, ce pritisnemo z desno nogo, leti letalo na desno. 



Zdaj si zapotnnite glavno! 

Nikoli ne smete krmil krizati! Ne smete tiscati vzvoda na 
levo in pri tern pritiskati z desno nogo. Krmili se zaeneta takoj 
prepirati, in letalo spolzne po krilu. 

42 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




'Kjrmili morata iti istocasno, obe na levo ali obe na dcsno. 
Vadite to doma; prijatelji! Sedite na piodnoznik in uporaWte za 
viSinski vzvod grebaco! Vadite in vadite! Vaja ie druga narava. 

Tako sedi, in poletimo! Poze- 
nemo vijaik in motor. Kaj se, saj 
nimamo sproznika! Tu spusoamo 
motor rodno, s tern da zavirtimo 
vijak. 

Motor tece, pustimo ga nekaj 
dasa, da se ugreje. 

Start in pristanek 

Privezemo se na sedez. Zgoraj danes cloveka premetava, 
je vroc dan s potoim soncern in jasnim neborn, zrak je zelo 
nemiren. Utegnilo bi se nam zgodili, da bi se letalo pogrez- 
nilo v navzdolniku in sedez bi pod nami usel. In potem! Nare- 

dirno vtrij. , . , , ’ , . 

* Da, vrij! Moras ga vendar znati. 'Ne glej tako prestraseno. 
Sovrazim strah! Zapomni si, rnladi tovaris! Strah je veliko 
zlo. Ko bi se ljudje ne bali, bi bilo bolje na svetu. 

43 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


.Moz se ne sme bati. Strahopetec, to je prava nesreca! 

Ce se kdaj bojis, stisni zobe in zapbdi sitrah! 

l ako, in zdaj sele, ko si premagal strah, greva na start. 

i’oglej na vetrno vtreoo! Veter piha od zahoda. Startati in 
pristajati se mora vedno proti vetru. 

Plinski vzvod bolj nazaj, motor bmi hitreje. Zdaj pazi, 
zavrla bova podvozje, da se ne ganeva z mesta, in poln plion! 
Motim se togoti. nalasc hudo vpije, da bi naju ostrastil, kakor 
delajo to mali psi proti velikim, tece na polni pi in pri 2.300 
obratih. Se trenutek. Motor tece gladko, ne prenehuje, stevilo 
obratov se ne krai. Preizkiusnja mo tori a pred startorn je oprav- 
Ijena. 

1'oda ne bova startala. Pozabiia bi na nekaj prav vaz- 
nega. Na pregled krmil Diognati morava, ali so vzvodi krmil 
v redu. Na to se moras navaditi kakor na zadrgnjeiije cevljev, 
preden gres na pot. Tako, vse v redu, goriva (beneina) je v 
sbramibi tudi dovolj. Pri velikem letalu opravijo pregled meha- 
niki, pri sportnem opravi to letalec sam. Se nekaj, tudi iz 
navade, preizkusiva krmila. 

itoed stardom se moira letalo pregledati. Zgoraj se ne da 
ustaviti in naknadmo kaj popraviti. 


Vedno s smehljajem! 

Na start greva pocasi. Morava se pocakati. Po startni cesti 
se pomikadrugo letalo. Opazuj odlet! 

Letalo vozi cedalje hitreje proti vetru. Dobro je videti, 
kako se je na njegovem repu nagnilo visinsko knnilo, rep se 
je dvignil vodoravno, letalo vozi zelo bitro, knnilo se je vrnilo 
v vodoravno lego, zdaj se je obrnilo navzgor, rep sc je pobesil 
in letalo se je odlepito od zemlje. 

Tudi mid va storiva tako. 

(klpeljeva se na startno cesto. Starter je zamahnil z 
rumenim praporokom, to je za naju. Polni plin, voziva naglo. 
zdaj lepo potlaciva vi si risk i vzvod, ze sva v vodoravnem polo- 
zaju, knnilo vodoravno, poskusiva vleci, hipoma je prenehalo 
drdranje podvozja, in ze se lahko dvigava. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00'4l5R004700130001-4 


Zibljeva sc, zdaj pa zdaj se letalo zaguga po hrbtu uevid- 
nega vala. Le mrr, trie se ne bo zgodito. To seveda tu P™- 
inetoo letalo, to je samo majhno letalce. Na to se bo§ navadil, 
prijatelj. Po rnorju se tudi miiogo Ijudi raj Si vozi z majhno 
iadmico, kakor z velikim pamikotn. Lepota je v tem, da moras 
sam voztti. Sam se boriiti z zivlji. Da, boriti se! Ali razumes 
lepobo boja? Potem bos cel clovek. 

Imava 500 mefcrov visine. Kje je letali§ce? Ne mores ga 
najti, mimas se letal skill oci. Brezina pred nania. Ne razpozna- 
vas Se vrhbv od ravnih polj. Vse to bo prislo. Nihce se m 
U cen z neba padel. Oko se mora navaditi na pogled od zgoraj, 
na ptieji razgled. 

Daj ro'ko in noge na krmilo! Samo na lahko, ravtiaj se po 
tneni. Pazi na obzomo crto pred mama! Ali vidis, kako naju 
nagiblje st ran ski veter na levo. 



Umetni horizon-t kaze tudi odklon na levo 1 , Foda za zdaj 
se se ne uci letati, kakoir kazejo aparati! Za to je se dovolj 
casa. Za zdaj opazuj resnicni hoiteont, crte na obzorju. 

Lahko vodis sam. Krmilno palico na levo. Krilca in smerno 
krmilo hkrati tudi n,a levo, tako, toda vd&tasko ■ krmilo mora 
o'stati pri tem yodoravno'. Ti ga vleces, to ni prav. 

Piriliajajo yetmi siMiki, izravnaj jib! Ce naju veter nagiblje 
11 a bok, oh mi krmilo proti. 


45 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Obracaj krmila vselej tja, kamor hoces obrniti letalo! Ce 
liocos na levo, potem na levo, ce hoces na desno, tedaj na 
desno. lako je prav. Ne smes pa stresati krmila, kakor scene 
gospodarjev© cepioo. ,Krmiliti se mora mirno. Pocasi. Stej : 
ena in dvajset, dva in dvajset. To je cas za prestavljanje 
krmil, ne pa sunek sem, sunek tja! Mirno. Dejali hi, vedno's 
smeliljajem! Letalec ne sme bid prenagljen, sicer si ne uravno- 
vesis letala. 


Krmila se ne smejo prepirati 

Je ze narobe! Polziva po krilu! Vidis, pritisnil si z nog© 
na levo, in krilci si dal prod. Zdaj letiva prod zemlji p 0 krilu. 



Kirmtla v sredo, v normalo! Letalo se bo izravrrak) samo. 
Letak) je kakor pameten konj. In zdaj se lahko spot nadaljnje 
tecaj, ki ga bova imenovala: Kako se leteti ne sme. 

Grom hi strela, sva ze tarn! Vrij! Prevlekel si letalo! 

Le nic straliu ! Vmeva krmila v normalo, tako, ni£ ve£ se 
ne suceva, vzplavala sva. Samo mir in 'krmila v normalo. 

46 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



V :; r f 



delatj. Krizati krniii iu prevleci letala. 

Letala uganja taksne reonosti saimo iz kljubovalnosti, ce z 
’njtnrgndo rawai Drugaee se to ne more zgoditi. 

„Pa zakaj ini tukaj robota?“ 

0, ti lenuh! Najrajsi bi vide), da 'bi.kdo drug zate delaJ. 
Ti si se v promctnem letalu lie le napasel, ampak tudi poikvaril. 
Moram se ti odkrito smejati. Saj tide je solsko letalo. Robot 
bi veljal prav toliko denarja, kolikor letalo samo. Razen tega 
je vendar krmiljenje uzitek. In kako bi se hotel naucitsi letati, 
6e bi sam ne .krmilil ? PokaXem ti, da se ti niti brez robota ni 
treba bati. Toda rnorava se dvigniti vi§e, kjer je zrak boll 
miiren. 

Panietnl kpnj 

Plavava mi, mo v viSini dveh tisoc metrov. Zdaj pustiva 
.brmilo in poloziva roke na kolena. 

Letiva ravno in docela mimo. Suinnieis me, da imam 

47 


* Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


morda vendarle nckje robota? Nimam ga. Letalo je tako dobro 
pretehtano, da obdrzi samo v mimem zraku ravnovesje. 

„lzvrstnol“ 

Ali ti je ze odleglo? Sedis zek> samozavestno, ko vidis, 
da je letalo kakor toonj, ki dirja z jezdecem po znani cesti, ne 
da bi ga jezdec vodil. To je stabilnost. Letalo ni prav nic 
nevarno. 

Stabilnost letala se doseze s pravilnim pretehduijera. Trup 
visi na krilu tako, da ni pretezaik niti pri glavi miti pri repu. 
Gnaditelj ga je pravilno pretehtal. 

To pa se ini vse. Krilo dma tudi posebno oibliko, zaradi 
katere v zraku dobro „sedi“. Ce ga pogledas od spredaj, vidis, 
da ni ravno, ampak da sta oba konca privzdignjena v obliki 
traztegnjenega V, da bi se krilo ne gugalo. Ce pogledas od spo- 
daj ali od zgoraj, vidiS, da sprednji rob krila tudi ni raven, 
ampak da itna obliko tope puScice. To je zato, da bi se krilo 
ne vrtelo okrog navpicne osi s strani na stran. 



v zraku vselej samo postavi na noge. 

1 Priprla bova plin ter dirsela nizdol v lepih zavojih, pri- 
stala bova. 

Ustaviva motor. Zakaj si tako debelo pogledal? Zdaj mo- 
torja ne potrebujeva vec. Dk)l pride va z drsenjem. 


Pristanek „s krepelcem“ 

Vijak se je negibno zarezal v arak. motor je utihnil. Slisi 
se sumeaije zraka okoli kabine. Letiva s „krepelcem“, tako 
pravitno ustavljenemu vijaku. , 

48 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Pri tern se da letalo vedno.dobro voditi, le dvigati se z njiin 
ni mogobe. Narediva zavoj na desno. Takoj spet n a Ievo. Plo- 
scat zavoj le z malo nagnjenim strojem ali oster zavoj z leta- 
loin, nagnjenim na bok. Ne boj se, ne din2i se za sedez. 



Kako naj pristajava? 

„Proti vetru!“ 

Dobro. Poglej na vetmo vredo. Pristati hoceva v isti 
smexi, kakor sva startala. 

Pdgrezava se pobasi, iKrogla, ki se vali po hudi stnnini, 
se tuidi tebko ustavlja. Letalo, ki ima veliko hdtrost, plava po 
izravnanju dolgo nad zemljo in pristane Sele na koncu letalisba. 

Pri pristajanju je treba zelo paziti! Oci morava imeti kakor 
na pecljih, da ne sedeva komu na hrbet. 

•Dva mefcra nad zemljo. Izravnala sva letalo, ki pobasi seda; 
vlebeva visinski vzvod k sebi, docela mirno, rep se n-iza, ze 
butiva zemljo. Dotaknila sva se zemlje istocasno s fcolesoim 
podvozja in z ostrogo pod repom, sedla sva na tri tobke. Zdaj 
stopiva Se na zavoro, da skrajSava zalet — in stojiva. 

Stojiva! Zdaj pojdiva po drugega deoka, da bo tudi on 
riekaj izvedel, Potem se bosta med seboj pogovorila. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Nizji gospod ima prednost 

Kaj pa ti drugi, se ne bojis? Tvoj prijatelj se ni bal. Za- 
ponuni si, da je bojece srce slabse, kakor tat. Zdaj poletiva. 

Dvigava se. Prijemljes ze za krmilo in hoces poskusiti 
zavoj? Maio prej si videl, da se da brez motorja tudi letati, 
in tvoj prednik ti je rekel, da se postavi letalo v zraku zmerom 
sanio na noge. Zato si tafco pogumen. Aimpak tako tudi ne 
gre, pogum je lepa rec, toda biti mora s preudarkoni. Poglej! 
hnava sele sto metrov, pa hoces zavoj. Ce hi se ti ne posrecil, 
zdrsnes po forilu, in je zio. 

„Mar toi se letalo ne naravnalo samo?“ 

Seveda bi se. le da potrebuje dolodeno vision za to. Zdrs- 
niti nizko nad zemljo je nevarno. 

Niikoli ne letaj nizko! 

Prou nanm leti stroj, ki je podoben nasemu. Zavija ze na 
desno, rnorava se tudi midva umakniti. 

4 - 

J 

/ 


Ogibljemo se vedno na desno! Pri srecavanju m pri pod- 
letavanju. Ce se blizaS drugemu letalu z leve strani, se ogib- 

Ijes tudi na desno*. . „ . 

Zgoraj, v zraku. mora biti red kakor na cesti, ceprav je 

v zraku dovolj prostora. _ 




50 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


„Poglej se v zrcalo! To je nase oko, ki gleda nazaj. Bliza 
se nama cetveromoto'rinik, ki je stal pri Ietalski lopi.“ 

„Zaletel se bo v naju!" 

„Ne bo se. Mora kreniti na desno, cetudi sva pritlikavca 
v primeri z njim.“ 

V trenutkn drvi velikan ob najini desni strani, in v hdpit 
naju je izgubil. Leti z brznio 350 km ria uro, najin brzinometer 
kaze 120 km. Velikan je v kratkem casu ze bog vc kje. 

„No, pa se tnaJo poigraj, imava ze pet sto metrov visine. 

Vsak oas bova zacela prdstajati. Drugi hocejo tudi leteti.“ 

— Letiva proti zeleni ploskvi letalisca. Lahko ze odvza- 
meva nekaj plina in d'rsiva. Oglejva si se enkrat obzor; v bli- 
zini ni noibenega letala. Zahodno od: naju je eno, toda to je 
pravkar priletelo in dela nad letaliscem predpisami zavoj pred 
pristankom. Badava. 

,,'Pozor! Pod nama nekdo pr : istaja!“ 

Izpustiva plin na polruo in delava zavoj. £• pristajanjern 
moirava pocakati. To ti ni vsec, vidim. 

„Saj sva bila midva vise, kakor on.“ 

,jPrav zato morava pocakati. Nizji ima predinost.“ 

Slednjic lahko pristajava. Ze sva nad letaliscem in se vedno 
imava precej visine. Bila b.i prevelika za pristanek. Zmanjsala 
bova tojej visino z drsenjem po krilu. Lepo oprezjio, krilci na 
desno in pnitisniti smerno krmilo z nogo na levo — drsiva na 
stran — • in zdaj lepo pravocasno naravnati stroj! Zgubila sva 
ncpotrebno visino. 

„Mislil sem, da se po krilu dirseti ne sme.“ 

„Sme. se ze, le 'da je to dovoljeno samo tistemu, ki zna.“ 

Sediva. Posrecilo se nama je, da sva p-ristala naravnost v 
veliki beli krog, kamor se mora pristajati. Bober pilot moira 
sesti na petkronski novec, kakor pravijo. 

Letenje, to je start in pristanek 

„$e enega defika bom vzel na letala. Nikar ne tisoite vsi! 

Bruge pa prihodnjid. 1 * 

Startava. Zdi se mi, da si se oddahnil, ko sva se odlepila 
od zemlje. Zdaj je za nama prva polovioa leta. 

..Najtezji je start, kajne?“ 

51 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


„Da, prijateij, in pristanek. Zgoraj je to lahko. Vse nezgode 
se dogajajo na zemlji. Gori se ni se nih£e ranil. 

Dvigava se \ r visino pet sto inetrov in pripirava plin. 
Motor je treba varovati. Jahac tudi me podi konja ves cas v 
galop. Kdor poganja motor neprenehoma s polnim plinom, ta 
ne spada v letalo! Veliko bolje bi storil, ko bi se sploh ne 
vtikal v letanje. Pa so Se takSni letalci. Ampak to je tista vrsta 
ljudi, ki se niti v letanju nicesar ne nauci. Taksni ljudje ne 
najdejo v letanju prave lepote. Ce so otopeli za letalo, so 
mlacni tudi za lepote leta ob soncnem vzhodu. Saj pravimo: 
..Poslji osla na pa so, pa bo naSel samo bodljiko." Letanje tore! 
pomeni cut z letalom in o£i, odprte za vse lepo, kar nam nudi 
letalo. 

• Torej zopet dot. Pristajala bova. 

Nizava se, veter naju vcasih zaziblje, toda letalo se zravna, 
kak«r ce dirjajoci konj otrese grivo in te6e dalje. 

BMa se poldan, sonce stoji visoko, in zracno morje va- 
lovi. Valov ni videti, a letalo se po njih guga. Opoldne se to 
najbolj cuti. 

Ampak tebi o£i zare, de£ek, zro pogumno in ponosno. 
Menda zato, ker si prvic vodii letalo nad zemljo. Spoznal si 
moc svobodnega cloveka, ki se bori z 2ivl j i in je gospodar 
sainega sebe. Kako svobodno je tukaj pod inilim nebom! 

Vein, docela zanesljivo vein, da ti bodo o£i tako zarele. 
ko se bos pripravljal za vzlet v tisini, ki nastaja v naravi pred 
soncnim vzbodoni, in ko bo-S s svojim letalom visoko pod 
zvezdnatim nebom. Se v spanju se boS smehljal, ko bos zaspal 
v noci po viharju, skozi katerega si se zmagiovito prebil. Moz 
bos, in moz ljubi boj! Stopil si v svet imodnih ljudi. 

- Piristala sva. To je druga polovica leta. Kdor zna vzle- 
teti in pristati z letalom, zna letati. 

Ampak za to bi bilo potrebnih priblizno petdeset takili 
letov. 

Ce klidejo daljave 

Spar two letalce se laliko skrije pod krilo prometnega veli- 
kana. Zraven njega stoji tako plaSno, da se nam liipoma zdi 
kakor uboga bardica zraven luksuznega pannika. 

Toda kaj nam laliko vse da! NasJonite se na krilo in glejte 
nekaj casa cez letali§ce v daljavo! Cutite, kako vas to grabi 


52 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



za srce, kako se prebuja nagon, podedovan po prednikih, ki so 
se v davnini vcnomer selili. Iskali so boljse kraje, obilnejSo 
paSo za zivino. All pa so iskali, in to ira-vno najbolj nasi pred- 
niki, stari Slovani, ljubitelji poljedelstva, novo, rodovifcnejSo 
grudo. Zato se tudi nam zdijo dal j si pasniki bolj zeleni, tuja 
mesta bolj lepa. Hrepenimo po daljavah. 

Ali ste opazili tisti 2ar v oceli letalcev? To je vendar 
nemirnost starih nomadov. Ne le tistih, ki so jahali po pusci na 
kotijih, ampak tudi drugib, ki jih je ’gnalo lirepenenje na ladjah 
po neznanih m or jih. Zdaj je stopil duh starih nomadov in po- 
ntorScakov v letalce, rojene v notranji dezeli. 

Vi — fantje! Ali razumete to? Prisli smo nenadno na breg 
najvedjega morja sveta, zracnega morja. Smo na bregovih 
oceana! Iz vsakega kotiGka nase zemlje se da odleteti - - v ves 
svet! Hocete? 

Seveda hocete. No, tu je ladja vase pustolovscine. 

Sportno letalo, to je mali motorni ooln na sirokem morju. 

Komaj ga zagledate, 2e vas mika pot v daljavo. 

Kolumbovi bratje 

Kako radi bererno o potovanjih pqmorscakov starih casov! 
0 voznjah jad'ralcev po morjih, ki so bila dotlej neznana. Ko- 
liko cara je prinasala taksna plovba okrog briegov njoznane 
dezele, ko je dal kapitan predakusati vodo zalivov, da bi se 
po slanosti vode preprical, je li zaliv morski zatok ali pa samo 
ustje kake reke! 


S3 

i 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Kaj vse se je takrat pripovedovalo v pristaniscih, o prav- 
Ijidnem bogastvu novih dezel! Vsak fant v pristaniseu je hotel 
biti mornar, hotel biti odkiritelj. Morda je hotel tudi oboigateti, 
pripeljati domov vreco zlata. 

Tod a nikar ne verjemite, da so ljudje jadrali v neznane 
kraje sarno zato, da bi obogateli! Tja jdJi je vleklo nekaj moc- 
nejSega, kakoir bogastvo — hrepenenje po pustolovscinah. 

Sami povejte! All hocete leteti v daljne dezele, da bi tarn 
obogateli, all pa, da bi dozdveli kra&ne trenutke letanja, videli 
nove dezele in nove ljudi? Gotovo hodete leteti predvsem zato. 
ke^Je letanje tako lepo. Prav tako so sli lantje v Kolumbovem 
casu 11a morje, predvsem zavoljo lepote in uzitka pustolovskili 
potovanj. Danasnji letalci, kakor tudi stari pomorsdaki, niso 
lovci za bogastvom, temvec lovci dozivljajev. Bolj ljubijo 
bogato zivljenje, kakor bogastvo denarja. Nevarnosti, boj z 
viharjem, car neznanih krajev, pogum in zopet pogum. 

In ali vam morda ni ljuibSi pogumen fant, kakor straho- 
petec? Koliko lepote in veselja nad zmago prinasa pogumno 
dejanje. 

Pogumen prelet gora ali itrorja! Toda — samo prvi prelet. 
To je nekaj takega kakor iskanje Magalhaesovega kanala s 
preiskavo vodc zaliva, ni li to samo sladka voda reke. Leta- 
lec tudi preiskuje zracne tokove ter isce kraje za pristanek 
v neznani dezeli. Toda samo prvi — pionir. Potem pa ze letajo 
tja drugi, zbirajo izkusnje in gradijo letalisca, in kmalu nato 
se razvije tarn ze redni promet. Konec je pustolovsdine, pusto- 
lovsdina je prenehala. 

Zato je pustolovscina prisojena samo sportnim letalcem. 
Sportno letalstvo je pionirsko letalstvo, odpira poti promet- 
nemu letalstvu, kakor so odpirale plovbe jadmic poti trgovskili 
zil preko oceanov. Sportno letalstvo, to je pustolovscina, to 
je lepota. Koliko lepote je samo v prvih preletih morja ! 

Ali pa leti prvih ruskih Ietalcev v negostoljubnih severnih 
krajih ! 

Ruski letalci so obvladali sever Evrope in Anglije, obvla- 
dali so ga z drznimi potovanji, izmed katerih je najslavnejse 
let Moskva — San Juacinto. To je doslej svetovni daljinski re- 
kord: Evropa- -Amerika preko polamih krajev. To je veli- 
castna zinaga nad oddaljenostjo in nad prirodo. 


54 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Letalo s krilom nad trupom mora imeti ob straneh watca kakor 
avto, trap lezi vise. Podvozje se ne poteza pod krilo, 1 iitoost jn 
tako velika, priblizno do 200 km na «m>. Motor ima 50 ^do 100 
komj skill sil. Stokomjski motor porabi v eni uri 25 Jitrov ben- 
cina To je zelo malo. Dve sto kilometrov po zraku je kakor 
250 in vec km pc' cesti, dol in gor. Taksna oddaljenost pn 
cetrtini Casa se za dve osebi gotovo izplaca (25 litre v ben- 
cina). Spoirtno letalo tekmuje z avtom. Sarno da ima avto 

dovo'lj cest, totalise je pa malo. v> 

Od malega total ca zahtevamo nckoliko preveu Veliko 
mvtzike za malo denar ja. Morale bi imeti veliko hitrost v zraku 
in majhno za pristanek, da bi moglo v sill sesti na vsako dete- 
liisce. Kratek vzlet in ikratek pristanek. Imeti mora dober raz- 
gled in laliko krmiljenje, ki ne sme utiruditi niti v nemirnem 
vremenu. 2climo tudi. da se da lahkoio hitro razstaviti; neka- 
tera letala imajo sklopljiva krila. Treba je le odyiti svomike 
ter pritismiti krila k trupu, kakor bnosc fcrovke. Kdor je kdaj 
prepeljaval letalo po cesti all pa ima majhno lopo zna take 
reii ceiniti. Vazna je tudi udobnost, zato je prav malo odprtih 
letal. V ikabini ne nosr letalec o-glavnice z naociwki, in na 
stalest ni videti tako demomski kakor v filmu, za to pa nanj 
ne idezuje, in poleii leta samo v lahkem jopicu. Udobje je 
ndo'bje, toda niso si ga lizsilili letalci, temvec konstrukter. 
Kabina povzroca narnrec manjsi u-por, kakor glave letalcev v 
odprtem letalii. Sportna letala iiiiajo mnogo dobrih lastnosti. 
* p r i tern so tako lepa, da ne vemo, katero bi si izbrali. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


skalo in kaj pojesti ali pmpati v gozdu, ce je zaiblodil. Leta- 
lec, ki zasleduje pokrajino po zemijevidu, ne more opaziti vsake 
kapelice na razpotju. Orientira se nekako velikopotezrao, po 
znacilnih gorah, po toku rek, po velikih ribnikih, cestah in zelez- 
nicah. Gozdove zasleduje po zmafilnih obrisih. Ne leti pa veno- 
mer nad zelezniSko progo, da bi nasel mesto, to' bi bila izguba 
Casa, leteti mara naravnost, ker je Mezniska pnoga kriva. Na 
letaliSCu se smejejo letalskemu uCencu, ki je zablodil, ker se 
je baje dirzal ielezniSke proge, ta pa se je skrila v predor. 

Letalec lovi v pokrajini pomembne toCke drugo za drugo. 
na zemljevidu samo primerja, ali led pravilno, kajti ravna se 
predvsem po kompasu, ki je temelj letalske navigacije, vo- 
ditve letal. 

Tu se letalski uCenec tudi uci, kaj je treba storiti, ce voter 
letalo odnasa. Ce letite iz Budjejovic v Prago pri moonem 
zahodnem vetru, vas veter odnaSa v stran. Ako bi se vi ne 
branili, bi prileteli names to v Prago v CeSki Brod. Zato mo- 
rate neprenehoma popravljati simer po pokrajini ter voditi letalo 
posevno proti vetru, kakor ladjo, ki plove v toku preko reke. 

To so stvari, ki jih mora letalec poznati. V vsakem letalu 
ni kompasa. 

Sportno letalo udi tudi spoznavati motor. O tem se pogo- 
v-orimo pozneje, o tem se ne more razpravljati pri eni kavi. 
Skratka — uci in u5i. In vse to z nekoliko lifcri bencioa na 
uro. Pri petdesetih fconjih se nauci Clovek prav veliko. Sportno 
letalo si zasluid svoj fcruh. To je dober delavec, prav marljiv 
dedavec. Z njim se da tako dobro delati, da se cloveku zdi, 
■da lepo sanja, pri tem pa pridno in posteno dela. 

Majhna ladiiea na velifeem morju 

Tudi inak) letalce s slabim motariem je trdno zgrajeno; 
je tudi sedemkrat bolj trdno, kakor je treba. Vibar ga ne zkwii, 
tudi £e bi ne vem kako razgrajal. Razbijete ga edinole, ce tre- 
s Qte z njim na zemljo, ampak tedaj se razbije tudi sentinel, 
in to se ne sme delati. 

Sportna letala so drugo drugemu podobna kakor jajce jajcu. 
Po vecirri so enokrilniki, in med temi je spet vec nizkokril- 
nikov, s fcrilom pod trupom. V tem je ta ugodnost, da se v tak 
stroj dobro vstopa, zlasti pa, da je z njega dober razgled. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

/ 

A koliko drznih letalcev je biilo treba, preden je bil pit- 
tnagan sever, preden se je posrecilo -narisati na zemljevide 
doslei neznane pustinje ter preiskusiti njih podnebje, preden so 
dobili toliko .izkusenj, da je bilo mogoce zgraditi zanesljive 
motor je? 

Zato se spomnimo prvega letalca, ki je odletel na daljnem 
severu z dotlej neznanega letaiisca, z ledene plosce, ki je 
plavala po morju. To je bil pilot Babuskin, pilot ledolomilca 
Malygina, ki je leta 1928. Intel na pomoc brodolomcem zrako- 
plova „Italia“. 

Za Babuskinom je vzletelo se mnogo letalcev z ledenih 
pl osc. Toda Babuskin je bil prvi. Njegov vzlet s plavajocega 
leda, dne 21. jimija 1928, je trajal samo pet in dvajset minut, 
pa je vendarle zgodovinski.let. Pomenil je novo pot k osvontvi 

Poleti se zacno v polarnih morjili gibati velikanske mno- 
zine ledu, ki jih odnasajo morski tokovi. Ladjo, ki ne rnoire najti 
v masah plavajocega leda prostega p/reliva (kanala), odnasa 
led neusmiljeno s seboj. Led je gospodar severnih morij. Ne 
dovoli proste poti ladjam, ne dovoli tudi odleta letalu na vodi. 

Zato je bil Babuskin prisiljcn, vzleteti z velike plavajoce 
ledene plosce.' ’ Moral je izkrcati letalo z ledolomilca na 
ledeoo plosoo in s te vzleteti. To ni ibilo 1 alike. Led je bil 
pokrit s jajaiocim se snegom, na katerega so se smuci letala 
lepile. Toda vzlet se je posrecil. Babuskin je zmagal. 

Zmagal je se v mnoglh hadaljnjih letih. Zmagal je celo 
nad sibo teh krajev, nad poTetno meglo, ki pdnasa snezne me- 
teze. Kako lepe, razbnrljive trenutke je prt tern dozivel! 

Babuskin opisuje uzitke v svojem dneviniku. Pirecitajmo 
si odlomek iz njega: 

— • Polagoma smo se dvignili v visino 900 metrov. Slika, 
ki se je pojavila nasim ocem, je bila velicastna, naravnost cudo- 
■ vita. Cedalje bolj mi je bilo jasno, da so te ledene ravni prav 
tako vabljive za oci kakor nevame za pristanek. 

Tako pise Babuskin. Lahko se bo spominjal na marsikaj 
lepega, kar je sam videl in dozivel. 

Tako so se zacenjale vse letalske prtjge; s pustolovskimi 
leti, s sportom. Tako kakor Babuskin so se lotevali pilot! :raz- 
iskovalnih poletov, dirznih odprav (ekspedicij) v vse kraje 

55 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


zemlje, da hi pripravili prometnini letakmi udobne m varne 

«ri tern je dosegel sportni duh letalcev to, kar je ielel: 
duh letalcev }e nemiren. Dokler je Ietalec mlad, se ne zaljubi 
v domaoo haljo in copate, nima rad udobnega zivljenja. Pisateli 
bchempflug pravi takim Ijudem „Trgalci planik!" S tern meni 
drzne^ in vecno nemirne ljudi. TakSni so vprav letald. 

. fportno delo letalcev ni nikoli samo Sport zavoljo 

sporta. Ne! Njihovo delo sluii visjemu smotru, osnovanju pro- 
snetndi poti in izboljSevanju varnosti. 

Sportno letanje, to je — delo. 


Dober delavec 


Sportno letalo uci bodoce pilote prometnih letal kirmilje- 
nja, seznanja jih s konstrukcijo in aparati, z letalskimi pred- 
Pisi ter jih ufi navigadje. Navigacija je dolodanje poti. Zato 
Jeta Ietalski udenec v tujino, da hi se naudil Sitati zemljevide in 
se orientirati. 

Letalska orientadja je nekoliko drugacna, ,kakor razgled 
tunsta z nahrbtnikom na ramah. Letalec ne more sesti na 





Lepota in kruh 

Danes vam bom povedal, kaj sem slisal sinoci, ko sem 
pred. lopo sod el na kolo „MiIanovega“ podvozja. 

■B'i«l je lep vecer. Na letaliscu je bilo tiho, somce je zahajalo, 
m lahen, topel veter se je podil po zeJeni travi. Sedel sem na 
koto, se 'tiaslon.il na trap ter se zamislil. Vtem mi je zacel 
nekdo pripovedovati. To se pravi, nikogar tti bilo, govoril je 
Je moj notranji glas o tern, kam vse bi laliko pogledali z „Mila- 
nom . In govoril je tako prepridevalnO', da sem vse dozivljal 
kakor v resnicnosti. S seboj sem vzel nekoga izmed vas, 
deoki, m obleteli smo ves svet. 

I o je bilo lepote! Juzna polobla je imela docela druge 
zvezde na nebesnem oboku, namesto Velikega voza in Sever- 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


nice nas je vodil Juzni krii, zvezda pomorscakov. Povsod pa 
so bill samo ljudje in mali ljudje, sicer nekdiko razliuni, a ven- 
dar na vsem svetu enaki, tako da bi jih imel clovek Iahko 
zares rad, ce cuti le koliokaj ljubezni do ljudi. Cutili smo vonj 
rnjih svetov, lovili vtise, a pri tem smo delali. Spoznavanje 
nj jih -krajev je vendar delo, to ni samo sport, saj tega ne do- 
seitete -na nobenem igriScu, vsaj v toliki meri ne. Toda bib smo 
se drugace koristni, povsod so nas m-ogli uporabiti. 

Leteli smo nad ploscatimi strehami arabskih his, skozi 
Malo Azijo in nad kraji, © katerih govori sveto pismo Tam 
smo poinagali pri dovazanju vode. Iskali smo zasnta k-orita 
starih kanalov, ki se z visine dobro vidijo. Za nekega ircenega 
gospoda smo fotografirali razvaline starega mesta, zametene 
s peskom. On je potem po fotografiji spoznal, kako mora voditi 
izkopavanje. [Komaj smo se oddahnili. 

Potem smo pristali v puscavi poleg oaze s palmovim gajem 
ter poslusali v mesecni noci zvonce velbkxlje karavane. Nihee 
W ne rekel, kako globoke misli se rodijo v puscavi. Zategadelj 
so se brikone zatekali sem preroki. da bi v samoti m mtru 

priSli do xnodrih razsodb. y , .. . ,, a 

T-oda nismo gojili tarn filozofije. Potrebovah so nas -a 
nekaj drugega. Dalec v puscavi so vrtali Menirji artcski vod- 
niak, da bi dali puScavi vode. Dovazali smo delavcem posto 




;ikx vvj'u-ci. j /. icii, vv-j ~ ~ — — - . - , . 

so rekli -- iskali z njtmi vire nafte. Nam pa se je zahotelo 


Letali sino nad koralnimi otoki, zelene palme so nam 
kimale s kodrastimi glavami, bregove otokov je oibrobljala 
bela pena plime v rnodrem morju. 

Tam smo iskali tveko lad jo, ki jo je zagnal vihar na morje 
s poSkodovamim krmilom in brez radijskega oddajnika. Nash 
smo jo ter priklicali pomoc. Niso .nas hoteli pustiti naprej, toda 
ce je clovek ze aa pod, se ne mara ustaviti _ 

Pirileteli smo na vzhod Azije in^nato v Mongol ijo. bnkrat 
snio pristali v stepi, nedalec od puscave Gobi. Ta je last tistili 
straSnih osvojevalcev, o katerih se ucite, da si je njihov 
vladar Dzingiskan osvojil velik kos. sveta. Toda dognali smo, 
da so Mongoli daines popolnoma miroljubni. Gostili so nas v 
sotorih iz ovdjili koz z izvrstno -bra-vino in se bahali z velikimi 
drodami. Hodili smo nekaj casa z njihovimi dredami, in to je 
Mo zelo lepo. Nekoc smo prisli na nedogledan pasmk, poln 
modrih perunik, bilo jih je celo morje. Gostiteljem smo se za 
vse to oddomii. Pripeljali smo jhn serum proti ovdji kugi iz 
mesta, ki je bilo oddaljeno rrmogo dnevnih pohodov. NaSe letalo 

fcl 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Je resilo tisoce ovac. Ko smo sc z njinii poslavljali, nam je dal 
eden izmed nomadov ovcji rep na pot.’ki je tchtal devet 
tun to v. Njihove ovce nabirajo v repu mascobo kakor velblod 
v grhi. Mongol kar odreze ovci rep, ovca bodi kakor prej, 
on pa ima pri sebi zalogo za pot. Dali so nam ovcji rep v znak, 
da so nas priznali za no made. 


Preleteli smo puscavo 
■Gobi, ki iz zraka ni tako 
strasna. Ravnall smo se po 
poti, po kateri lwxlijQ kara- 
vane od studenca do stu- 
denca, in je ntsmo zapustili, 
za primer, da bi nam nas 
motor cek odpovedal. Toda 
izteklo se je dobro. Vendair 
pa smo morali se enkrat v 
puscavo, iskat karava-no, ki 
je zablO'diila. Letalo je naj- 



boljsi poizvedovalec, nagel je in ima razgled. Nasli smo 
karavano o pravem casu. Prinesli smo zejnirn vode ter jim 
pokazali pot. 


Potem smo leteli naprej, svet je vendar tako velik. Hima- 
'aji pa smo se izognili. Kaj. bi lezlo maio letaice na tako mo- 
gocno gorovje ! Prileteli smo na Kitajsko. l am so I>ile ravno 
povodnji, cele pokrajine so se spremenile v jezera kainega 
vodovja. Pripeljaii smo zdravil v neko vas, ki je biia odirezana 
od sveta. Nato smo krenili na Japonsko in daije cez Aleutske 
otoke, ,,preskocili ocean 11 in dosegli Kanado. 

lam smo voziii zaloge iskalcem kovinskili rtid im smo 
sann odkrili lezisce manganove rude. Clovek ima vcasih taksno 
sreco! Na morskem bregu smo nasii kos ambre. To je snov, 
podolwui k)ju, ki jo ine§ajo v vonjave. Morje jo je vzeki mrtve- 
mu giavacu. To je zobat sorodnik kita, pa je manjsi, kajti tehta 
samo 200 centov. Ambra je bila sto kilogramov tezka, torej 
ceio premozenje! S take poti se vraca clovek vselej kakor 
bogataS, tudi £e bi nicesar ne nasei. 

Tako je to sk> po celem svetu. Poedini deli sveta niso 
tako dalec drug od drugega, da bi tega letaio ne zmoglo. 
..Milan ima dolet tisoc kilometrov; ne mislite, da je revcek. 
Spoznaii smo tuje narode in se prepricali, kaj bi nam mogli 


62 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

dati in cesa bi potrebovali od nas. Poznanje sveta je bogastvo. 

Je lepota, ki daje hfcrati zivljenjske potrebscine. 

To je bilo v resnici lepo. Clovek vendar hrepeni po trohici 
srece, vsaj v samjali. In ali me letajo takole tisoci letalcev? 

In na madaljnje tisocc caka svet. 

Novi ljudje 

Letala so ©dkrila nepozname kraje in jim odvzela grozote, 
jcatere so jim dali romani. Vzela so Ijudem strah. 

Sto in sto sportnih letal je preletelo pragozdove temne 
Afrike. Spodaj so odmevali bobni, ki predajajo porocila 
od. plemena do plemena, na daljavo vec tisoc kilometre v. To 
je afriSki brzojav. Bobni so dajali sporocilo, da- leti velik ptic 
z belimi mozem na polnoSno strain. Telegrafist je tolkel po 
bobnu -in z obcndovanjem sledil letalo. 

Beli iiioz v letalu je pristajal v savani, afriski stcpi, ter 
^navezoval s crnci prijateljstvo. Letalo ljudi zblizuje. Letalci 
'mam prikazujejo svet drugace kakor roman opisci. Smeli so 
Afriki masko graze. Ali ste videli film zakomcev Johnsomovih? 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Sneinali so ga prav v Afriki, ki so jo preleteli z dvema letalo- 
ma. Pokazali so nam iz nje samo tepoto, ljubezen do narave 
in do zivali, Da, letalski Sport vzgaja nove ljudi. Vzel je Ijudam 
strah in puScavam grozo, zakaj letalo je dalo Cloveku veHko 
premoc nad naravo. 

Kdor je mocan, se mu ni treba bati. 

Se skok 

Se en kratek polet. Ta te <ne nauci letati, prijatelj, samo 
vrata k letanju ti odpira. To pa je glaviwx Vse dnigo je ze 
fvoja zadeva. 

Zopet smo z „Milanom“ v zraku. Poskusimo zajadrati. 
ne sicer popolnoma, pustimo, da gre motor neprenehoma na 
najmanjse obrate, samo take, da ne ugasne. Plavam proti 
rebri, v katero se spodaj upira mo£an veter. 

Nad rebrjo smo dobdli sunek od spodaj. Tu se veter dviga. 
Letimo ob brezini in ne zgubljamo 1 viSine, celo dvignili smo 
se Se nekoliko. Jadramo, veter nas nese. 

Jadrati se da tudi btrez. motorja. Ampak za to moramo 
imeti drugacen stroj. Jadranje je zelo vai.no. Prometni letaloi 
tnorajo brti tudi jadralci. Da, tarn ravno moras zaCeti. Slednjtc 
smo prisli tja, kamor smo hoteii. 

Jutri na letaliSce jadralcev! 


t>4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


JADRALSTVO 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Jadranje je lepoda, odkupljena z delom, 
da hi zopet sluzila delu. 


Ali vidite jadralno letalo, ki tiho loti vzdolz grozece hudo- 
urne fronte vzdignjenih oblakov? 

V trenutku, ko vse bezi p-red nevihto in se ji motorni stroji 
izogibljejo, leti jadralec zivljern naproii. ( Kaj isce lam? 

Isce topli tok, ki se dviga pred Imdournimi oblaki in nese 
brezmoforno letalo v visino. 

Jadralec venomer lovi veter, ki se vzdigujc v visino, ne- 
prenehoma isce na svoji poti dvigajoce se tokove zraka. ogre- 
tega od sonca. 1 aka preleti sto in sto kiknnetrov tiho kakor 
ptica. Njegovo letalo sploh ninia motorja. Jadralno letalo krozi 
v visini kakor velikanski kacji pastir, ncslisno in tiho, dokler 
lie izgi'ne v oblakih. 

Pnstolovscina? Seveda, pustoJovseina, tista lepa godba, 
ki jo tako rado poslusa mlado srce. Vendor pa ne gola pusto- 
lovscina! Jadranje, to je najboljsa sola letalcev. 

Jadranje, to je marljivo dek>. Jadralec se uci ne le voditi 
letala, ternvec predvsem spoznavati ozracje, tisto veliko delav- 
nico letalcev. Uci se mini in preudarka. Ker zna leiati brez 
motorja, ga nikoli ne spravi iz ravnotezja to, da motor odpove. 
Zato so nekatere prevozne druzbe izdale ukaz, da sme biti 
pri njih za pi lot a sprejet sanio jadralec. 

Zato se morns nauciti jadranja, prijatelj! 


66 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Jadralno letalo' nad nami se je zopet prikazalo iz oblakov 
in plove naprej vzdolz oblacnih gora. Hi ti piroti donut, na leta- 
lisde jadralcev, tja k po-gorjti na severu. 

Obiskali bomo letalisce jadralcev. 

Kraljestv.o vetra 

Tu je letalisce jadralcev, hrib Pustiny. Znak letalisca, 
vetrua vreca, vilira na vrhu. Bodolgast hrib z golimi poibocji 
se razteza na koncu ravnine kakor prag, lczec proti zaliodne- 
mu vetru. Ob njegovem pobocju se dviga veter v visino kakor 
voda pred jezom. V njem plava nad pobocjem jadralno letalo. 



Oster, mrzel voter pilia. Jadralno letalo sc v njem dviga 
ccdalje vise. Vprasujoce me gledate, deoki, nekaj se vam rie 
zdi prav. 

. „Vceraj ste rekli, da leti jadralno letalo v toplem zraku, 
ki se dviga. Tale Veter dancs pa vendar ni topel.“ 

„Prav imas, topel ni, toda dvigati se rnora, ker ga obraca 
kvisku pobocje. Zapomnite si enkrat za vselej, darazlocujemo 
dve vrsti jadranja: 

1. Pobocno, brezinsko, v vetru nad pobocjcm liriba. 

’2. Termicno, v toplili zracnih tokovih nad ravnino. 

Tu itnamo pred scboj pobocje. Dobro opazujte vse! 


67 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Sedirno malo k topi, ki se stiska pod pobocjem, napnimo 
nsesa in tocno opazujmo, da bi maim nic lie usto. 

Veter piha z vso silo. Na ravnini pred nami se zaleti in 
se moono upre v pabocje. Rad bi odpihal vrh, da bi ga ne 
oviral v teku,. toda vrh je trden, mora ga preskociti. Pri tern 
skoku nese v visino jadralno letalo. 

Ne oddaljujte se od plirae! — Kjer piha veter navzgor 

Vsaka ladja na tnorju skusa priti iz plime, ki dviga pri 
bregu vaJovje v visino. Jadralno letalo pa se drzi samo plime, 
ker ga dnigje nic ne nese v zrak. Dobro vidimo, da leti jadralno 
letalo zmerom do konca pobocja, tarn se obrne proti vetru in 
plava zopet nad pobocjem k drugemu koncu. 

2e je zelo visoko, veter ga dviga do znatne visine. Ampak 
do neba se niti ta veter ne dvigne, temvefi le za dvojno vi§ino 
grica. Hrib Pus-tiny presega okolioo za 500 metrov, jadralno 
letalo se more torej dvigniti 1000 metrov visoko. Toda nikar 
ne stavite, da ne pride nikoli vise! Zakaj utegne se zgoditi, 
da prizeme veter s seboj z ravnine to pel zrak in se potem 
dviga se vise, kakor navadni pobo6ni navzgornik. Ampak 
danes se to ne bo zgodilo. Veter je prevec mo can, ne pusti, 
da bi se zrak nad ravnino sploh ogrel. Danes se jadra v distem 
pobocnem navzgomiku. 

Jadralno letalo se drzi neprenehoma nad pobocjem, da bi 
ne padlo iz toka, in pazi, da bi tudi ne zaSlo za pobodje, kjer 
so divji vrtinci. Jadralec pozna veter, prav dobro ve, kako naj 
z injirn ravna, pozna njegove lastnosti. 

Nestanovitni mozak 

Veter je pomocnik sonca. Zraci zemeljsko oblo in jo za- 
liva. Prej je moral se poganjati ladje cez morje; tega zdaj ni 
vec treba. Nagara se dovolj; koliiko veder vode prenese iz 
morja na kopno, a hvaleznosti za to ne zanje. Vcasih ga pre- 
klinjajo, ce prevec zadivja — in podre komu hi so. Moci ima 
dovolj, toda dela samo, kadar hoce. 

Jadralci ga imajo radi. To ljubezen so prevzeii i>o starih 
pomoirscakili. Z veseljem ga pozdravljajo. V£asih sicer piha 
na pobocje posevno in tedaj ne nosi dosti, ako pa spet prevec 

68 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


piha, divja, kakor da se je vragu odtrgal z verige, potent ni 

S2LTi SHti J anj jadrah,ega letaJa - Ce P iha s hitrostjo 
sestdeset kilometrov na uro, je to hitrost vecine letal; toda 

jadralno letato -bi bilo v njem pravi berac, ki bi se ne ganilo 
z mesta, tezko bi se dalo krmariti, in veter hi zaigral z njim 
notgomet kakor z zogo. V taken* vetru jadralna Ietala ne 
startajo. Toda najvefikrat piha pametno, in tedaj je veselje 
biti na svetu. J 


Oglejte si veter! 


Veter ne tece kakor voda, veje sunkorna, nekako val -/a 
valom. Sunki prizcmeljskega vetra so opazljivi v ravnind vse 
do visme 1500 metrov. Pa tudi ni tok veto povsod enak 
Najmocnejsi veter piha nekako v visini 500 metrov. Zato je 
P'Olet viso'ko nad pobocjem mimeisi. 

Zanrmivo je, da veter ne piha ves dan iz istega kota, 
njegoya smer se menjaya. Obraoa se za soncem kakor glava 
sonenice.^Ce piha zjutraj jugovzhodni veter, postane iz njega 
opoldne ze juzni veter. Pa tudi v visino se njegova smer 
menta. Zgoiraj piha veter is to ca s no drugace, kakor pri zemlji. 
io te nekako takole: Polozite uno na dlan tako, da bo pihal 
veter prav v smeri kazalca, ki kaze dvanajstO' uro. 

piIia veter v visini 1500 metrov v smeri na eno 
uro. Odklonjen je za 30 stopinj. 



69 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


To je sploli nemiren dull, njegova mod se menjava tudi 
mod dnem. Dopoldne se ojacuje, proti poldnevu slabi, popoldne 
je najmodnejSi od 13. do 15. ure. Ne dela v enakem tempu. 

To je ztneraj samo eri veter, tale nas, prizemeljski, ki 
struji na pobocju. Nad mjim utegne kajpada pihati zopet drug 
veter. kakor ce bi tekla reka nad reko. Veckrat opazimo, da 
plavajo oblaki proti smeri vetra, ki piha pri zemlji. 

Vetrovi v drugih krajih imajo se razne druge lastnosti. 
Nas pa zanima predvsern nas veter, dotnacin. 


Vsak gric ni primeren 

Jadralno letalisce izbiramo po smeri vetrov ki prevbi- 
dujejo v pokrajini. Najboljse je torej pobodje, ki lezi pre 
zahodnega vetra, tako priblizno od severa proti jugu. 

Ni pa primeren vsak gric. Kratka pobocja, dolga priblizno 
300 metro v, ne nesejo, ker jib veter obteka. Dobro nosi po- 
bodie ki je daljse kakor pet sto metrov. Gola pobocia so 
boljsa. kakor gozdnata, jadralee sc laliko bob pribbzr pobocim 
ne da bi se mi, bile treba bati, da bo s kn cm «bvisel na 
drevesu, Na golem pobocju se veter tudi ne dusi tako kakor 
v gozdu in se bolje dviga. Globel v pdbocju >ne Skoduje, tu- 
sprotno. tvori nekak lijak, v katerem se veter zgost, m nad 
katerim jadralno letalo kar sine v visino kakor zracm gejzir. 

Lope za letala postavljamo ob vznozju hriba, pod zasdito 
pobocja, da bi jili vihar ne razmetal. Od tod spravljamo letaui 
na vrli hriba, od koder vzletajo. 

Ena konjska sila 

ladralno letalo na pobocju potrebuje enega konja. treoa 
mu je tore! tuje pomoci. Ni pa to. motorni konj, ampak ziv, 
s komatom in zapreznimi vrvmi. Ta konj vlece stroj iz lope 
na hrib; veasih mora iti po njega prav v dolino, ce se letaiu, 
ne posredi, da bi pristal na ravnini pred lopo. 

Ravno prihaja clovek s konjem. 2e je tudi pnbitelaskupinu 
mladih ljudi, >ki so potegnili iz lope zacetnisko letalo Wrwlc >. 

Niti se ne zdi, da je to letalo. Je samo knlo m kinnla na- 
mesto trupa so lesene letve, spredaj pod krilom je sedez s 
krmilno napr&vo. Postavili so ga na dvokolesno podvozje. 


70 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

zapregli konja, in ze ga peljejo na Jirib. Eden iznied moz drzi - 
krilo letala, da bi ne padlo s podvozja. 

Pojdimo za njimi! Zdaj bomonekaj videli. 

Drsalec samo drsi 

Jadralci so na bribu vzeli letalo s podvozja ter ga posta- 
vili na smuei. Eden izmed njili je prijel pod vozje in ga pelje 
navzdol, za .njirn pa gre clovek s konjern. Ucitelj je zavpil na 
dedka s podvozjem, in ta je razumel. Podvozja lie sme s liriba 
\leci za seboj, da bi se mu ne zalctelo v noge, mora ga spu- 
sfiati pred seboj. 

! ^a sedez drsalea je sedel ueenec in sc privezal. Ucitelj 
mu daje zadnja navodila. Iz tega sklepamo, da mora med 
letom letalo malo- nagniti. Ze so stopili jadralci narazen k 
dvema koneema debele gumijeve vrvi. Zadaj drzita dva moza 
rep letala za vrv, lei je ovita ©krog kolica, zabitega v tla. 

Oglasilo se je nekoliko kratkih povelj, ki jih daje licence. 

wPozor pri v-rv eh! — VIecite!“ 

■Dve cetvorici moz natezata gumijevo vrv v enakem 
tempu. Nadaljuje povelje: „Tecite!“, in mozje so se razbezali 

„Izpustite! Letalo je nekoliko zdrcalo po smuceli — se 
■odtrgalo od tal, zletelo. Vrv je pad la na tla, drsalec pada po- 
casi pod poboeje. 

^ ' Zakaj ne jadra? Saj jadralno letalo nad nami tako lepo 
leti in se se vedno dviguje. 

Drsalec je poietel s liriba in sedel pod poboeje. Ni jadral. 

Drseuje in jadranje 

Drsalec namree ni zgrajen za jadranje, licence se na njem 
samo uci voditi letalo. Drsi kakor motorno letalo, ce mu motor 
odnelia, z visine nizdol. Leti, dobro leti, da se tudi voditi; ali 
morda veste zakaj? Pobahajte se, kaj veste o krilu! Zakaj 
drsalec leti, zakaj ne strmoglavi? 

,jKer zradni tok ©bteka krilo, ki se premika v zraku. Zrak 
se pod kriioni zgoscuje in nad njirn redci ter nosi krilo.“ 

Doibro. 'Krilo drsi v zraku, a pri tem venomer pada, iz- 
gublja visino. To je drsenje. 


71 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Jadralno letalo, ki zdajle jaclra nad nami, tudi samo drsf. 
Toda drsl v dvigajocem se toku zraka, ki ga nese v visino. 
Njegovo krilo je drugace zgrajeno, je bolj ©bSutljivo za zracni 
tok, kakor krilo drsalca. Toda njegov let je v bistvu tudi le 
drsenje. 

Ali poznate vodomet s kroglico? Vodni curek brizga 
kvisku in odnaSa lahko, votlo kroglo, ki je ne pusti, da bd padla. 
Nekaj podobnega je tudi jadranje jadralnega letala, katerega 
dvigajoci veter ne pusti, da bi drselo nizdol. 



Tako kakor v pobocnem navzgorniku, plava jadralno letalo 
v visino tudi v toplih tokovih nad ravnino. Jadranje, to je 
drsenje v dvigajocih se vetrovih. Zakaj ne jadrajo motorna 
letala? Ker so za jadranje pretefka. 

Izkljudno za lahka letala 

Motorna letala ne morejo jadrati, za to so pretezka. Ako 
bi dali v vodomet namesto lahke krogle zelezno, bi tudi padla 
na tla. Motorna letala morejo samo drseti proti zemlji. Jadralno 
letalo ima v primeri z enako ploskvijo- krila veliko manjso tezo, 
kakor motorno letalo. 

En kvadratni meter krilne ploskve ima pri jadralnem 
letalu samo 20 kg obteZitve, medtem 'ko znaSa pri prometnem 
letalu 120 kg. Zato bosta tudi pri drsenju neenako padala, 

72 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 






Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30001- 

jadralm) letalo veliko manj. Ce bosta padla drug poles dru- 
gega in bosta zadela na enako dvigajoSi se zraorn tok, ki se 
dviga s hifcrostjo dveh metro v na sekundo, se bo zaSelo v njej 
jadralno letalo dvigati, motomo letalo pa bo padalo se inaprej. 

Ta s svojimi centi taksen tok komaj fiuti. Jadranje je samo 
za labka letala, ki so zgrajena prav v ta namen. 

Moramo si jadralno letalo dob.ro ogledati. 

Letala od blizu 

Kakor jadrnice, zasidrane ob pristaniskem nasipu, so se 
tukaj sesla tri brezmotorna letala ob lopi. To je solski drsalec, 
solsko jadralno letalo in velezmozno jadralno letalo. 

Vsako izmed teh letal ima dnigacne lastnosti, drsalca laze 
krmilimo, kakor Solsko jadralno letalo, velezmozno jadralno 
letalo pa je le za dobre jadralce. Jadralnega letala ne smemo 
dati v roko ucencu, ker ne pozna njegovih skokov. Ucenec 
mora zadeti na cenenem, preprostem letalu, ki se da lahKo 
voditr in tudi labko popraviti. Drsalec ima tretjmo vrednostr 

jadralnega letala. , , . , , , „„ 

To se mu tudi vidi. Zraven jadralnega letala je kakor ubog 

sorodmk, ki je celo brez suknjiSa, kajti namesto trup-a ima 
samo okvir iz letev. T ako je neroden, da niti ne more jadrati. 

Ce bi vse tri vrste letal drsele v zraku druga zraven druge 
• in priletele v dvigajoS se zradni tok, bi jih ta razbral. 1 a Jin 
more najbolje oceniti. Pa tudi pri drsenju samem bo njih stonl- 
nost razlicna. Drsalec sede blizu in velezmozno jadralno letalo 
doleti najdalje. Najbolje vam to pove tabela: 


Drsalec 

45 km na uro 

1,5 m 

1 : 10 

80 kg 

Solsko jadralno letalo 

60 km na uro 

1,1 m 

1 : 16 

140 kg 

Velezmozno 
jadralno letalo 

75 km na uro 

0,7 m 

1 : 26 

200 kg 



73 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


v (bHava v . r z f lenu 1 '■ Prklrsi iz visine 1000 m 

v daljavo 10 km, jadralno letalo p a iz iste visine 26 km dalec. 

.. Pride t a drsalec in jadralno letalo isocasno v veter ki 
se dviga s Hitrostjo enega metra na sekundo, bo v njem drsa- 

adrahf, i ? , P T*™ " a sekando - b °' torej drsel se naprej, a 
jadralno letalo se bo ze dvigalo za 0.3 m na sekundo. ho jadralo. 

Ne dajmo se varati s tem, da leta najbolje najtezji Vele- 

bhleR? n ° Ctal ? ima VClik ° Ve5ia ’ bolje oWelana, obcut- 
Ijnejsa bob nosna krila. Je kakor izstruzen, brez opornic 
gladek skoraj brez skodljivega upora. Zato ieti mnogo hitreje’ 
preleti v sekundi vecjo pot, medtcm ko ovira drsalca veliki 
upor nepokritega trupa, opornic in letalca. 

Oglejmo si jih natancneje! 

Drsalec, dobri konj 

Na njem ucenec zacenja. To je letalo brez trupa, s pravo- 
kotnim oglatim kriiom, z razpetino priblizno 10 metrov. Ucenec 
, , . na gredi v odprtem vetru, privezan k stehricu za 

sedezem. Za njim nosi nekoliko letvic krmila. Pod sedezem je 
stalna siiiucka, na kateri letalo pristaja. Sploh je celo letalo 
tako zgrajeno, da lahko prenese nerodno ravnanje zacetni- 
kov. Dela nekoliko vtis gugalnega konja. 

Pri njem je predvsem dobro to, da se sam vzdrzuje v 
ravnotezju Ce ucenec ne ve, kaj bi, in kar lepo preneha krmi- 
'. t! letl etal<) samo in tudi samo pristane. Prav nic ni obcut-' 
ijiv za to, kako ga -kdo vodi, velikodusno odpusca vse napake 
seveda razen prevleke visinskega vzvoda. Tudi najbolj priden 
konj brcne, ce ga prevec mucil Drsalec tudi ne prenese pre- 
knzanih krmil, drsi po krilu. Arnpak v tem primeru inorajo biti 
krmila ze prav nerodno prekrizana. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Leti pocasi in pocasi pristaja. To je pameten konj, ki 
odpusca zacetniku mriogo napak. Jadrati pa ne mara. Vcasih 
se sicer tudi zgodi, da drsalec jadra, ce ga ima v roki spreten 
iaint in ce pilia dober veter. Tod a jadralci pravijo, da hi v 
takem primeru morala letati tudi likalna deska, da, cek) ske- 
denjska vrata. Drsalec jadra nerodno, vetrovnc sirnke izsrav- 
nava nerad in pocasi. 

Da se pa prav lahko popraviti. Njegove scstavme so 
1 alike dostopne. Krmiljenje se da diobro nadzirati. 



Vcasili konstrukter izboljsa drsalca s tern, da ga oblece. 
Da mu majlino gondolo za pilota, podobno' dolnu. To se brz 
pozna, letalo takoj bolj uboga krmila in je obcutljivejsi za 
krmiljenje. Toda jadralci, seveda starejsi, pravijo, da ostane 
drsalec vedno le drsalec. Osel baje ostane osel, tudi ce ga 
posljcs v Pariz. To je menda.'sanio zato dobro, ker v gondoli 
ne pilia take v blaGnice. Ucenci pa imajo oblecenega drsalca 
radi, zakaj zdi se jim, da sedijo' vendarle v letalu. 

Kdior ze zna voditi drsalca, presede v jadralno letalo, 
za zdaj se v solsko. 

Solsko jadralno letalo, delavec za vse 

To je ze letalo s trupom. Krilo je podprto z opornieami, 
na koncih je zaokrozeno in ima razpetino priblizno 14 mebrov. 
Trup je se robat in pod njim so smuci. To letalo je hifcrejse 
kakor drsalec, zato tudi bolj obcutljivo za krmiljenje. Z njwn se 
pristaja se precej lahko. 

75 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Pacla samo 1 meter na sekundo, zato se da z njiin jadrati. 
oda Ie na brezinskem vetru. Za termiko je prernalo obSiitljiv 
m neokreten. Ucenec .se na njem udi jadranja nad -pobodjem. 
Je stabiles, 'krmiljenje ne utruja. V slabSem vetru, zlasti opal- 
dne, se ne vzdrzi. Zato se na njem ucenec utrdi v krmiljenju. 
Ima ze aparate, vendar samo sklonomere in brzinomer. 

Primeren je za Solanje v ‘krmiljenju in za jadranje, z njim 
se opravi najhujse delo, i no, delavec za vse. Sele kdor ga 
dobro obvlada in kdor se vzdrzi nad pobodjem, zadenja 
jadrati. Zadenja. Zakaj jadranje nad pobocjem je isele polo- 
vica jadranja. 

fXruga polovica je let nad ravnino, v termiki. Za to leta- 
nje je primeren. 

Velezmozno jadralno letalp, lepotec med letali 

na i kdo rede, da konstrukter ni umetnik! Velezmozno 
jadralno letalo je tako lidno, ima tako lepe in prijetne oblike 
da bi jih dlovek tezko naslikal. Prometna letala - kakor da 
so se zasrledala v njegove vitke, giadke obrise. Saj je vecina 

76 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 3.0001 -4 

konstrukterjev iz.Sla iz vrst jadralcev. Vprav pri jadralnem 
letalu, kjer se ne morerno prav nic zanesti na motor, so mo- 
rali fegkmti vsi skodljivi upori; iz toga se je razvilo vitko 
letalo ljubkih oblik in gladko po vrhu, kakor da si ga izluSSil. 



P,ri velezmoznem jadralnem letalu vidimo na prvi pogled, 
da zelo lahko vzplava. Ima jajcast trup in vitka krila, ki se 
konicasto koncujejo. Izoblikovana so kakor P'ticje peruti, da 
bi dosegla vecjo staibilnost, ali bolje, da bi pokazala utnet- 
nost konstrukterja letal. N-ikjer ni nepotrebnega upora, opor- 
nika ali vrvi. Vitka krila z veliko razpetino (16 -do 20 metrov), 
kakor da rastejo iz trupa. Celo letalo je kakor v kalupu 
odlito. Kdo bi rekel, da se da iz lesa in platna ustvariti tako 
lepa red? 

Pilot je zaprt v kabini, da bi ne zaviral z glavo. hitrosti. 
Krovna deska pred njim je za jadralno letalo k-ar bogato 
opremljena. Revnejsi sorodmik, sjolsko jadralno letalo-, ima 
samo brziinomer in vcasih tu-di visinamer; oprema je kakor 
pri mot-ornih letalili. Tu je brzinomer in visin-o-mer, horizont in 
kontro-lnik leta, kaj-ti s tern letalo-m se leta na slepo v oblakih. 

77 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

m. 


LeUtlo ima kajpada tudi kompas. To kaze, da so letalu uso- 
jene tudi dolge poti. Da, letalo leti v termiki vec sto kilo- 
metrov dalec. To traia cesto mnogo ur. 

To je letalo za termiko: obcutljivo je, pada malo vec ko 
pol rnetra, ujame se tudi v slabotnem zracnem toku. Okretno 
je, da se vzdrzi cek) v ozikem kaminu, v dvigajoccm se stebru 
termike. Seveda tudi ni osabno; ce spotoma naleti na pobocni 
vzgornik, takoj ga izkoristi za dviganje. Veter pa je itak po- 
tnesaii s termiko. 

Letanje tega letala je vecen lov za dvigajociini se vetrovi. 
Ce ujame zracni tok, krozi v njern in se dviga, dokler ga tok 
nese, Potem ga zapusti in drsi, pada pocasi, dokler ne najde 
spet navzgornjega toka. Da, lov za navzgornjhni tokovi. Ker 
so veasih slabotni, bi jih pilot niti ne spoznal; zatcr je tu 
aparat, ki je bolj oibcutljiv kakor elovek, variometer. 

Variometer je v bDtvu obcutljivejsi viginomcr. Visinomer 
kaze dviganje v deseticah metrov, variometer pa v decimetrih. 
Osnovan je prav tako kakor visinomer .na zracnem pritisku, 
je pa se spojen z majhno posodo, z zalogo zraka, ki pritiska 
na bo bn id tlakomera z druge strani. Potem obcuti tlakomer 
kajpada se tako majhno izpremembo pritiska, njegov kazalec 



kaze. dvig ali padec letala na decimeter. Takoj opozori na 
navzgornji tok, da bi ga letalec ne preletel in ne izgubil. 
Variometer ali vario je torej carodejna sibica za iskanje ter- 
mike, toda bolj zanesijiv, kakor sibica za iskanje vode. 

beveda niti najboljsi aparati bi ne pomagali ujeti termiko, 
ce bi letalo ne bilo zelo okretno. Saj pravijo, da se srebrno 

78 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

sfedlo ne izboljsa konja. Toda jadralno letalo je zares dober 
konj. Urno se postavi na krilo ter krozi tudi v zelo ozkem 

kaminu termike. . . 

Se v necem se razlikuje velezmozno jadralno letalo od 
zadetniSkega. Namesto smuci ima fcolo, da bi laze startalo. 

In pray poigiosto ima tudi ilia krilili zaklopke, s katerimi sc 
zayira hitrost pri pristanku. Ne da se narmrec zgruditi letalo, 
ki bi imelo v letu veliko hitrost, potem pa bi pocasi prista- 
jal'O kakor zacetnisko letalo. Zato je dobilo jadralno letalo 
zracno zavoro, da bi moglo pristati kjer koli na strniscu ab 
na majhnem pasniku. Take zavore imajo tudi vsa boljsa mo- 
torna letala. Prometno letalo jib mora imeti. 

Ne, velezmozno jadralno letalo ,ni zavrzen otroik. Dobil je • 
vse, kar mu je le mogla dati ietalska tehnika. Opiavlja zelo 
natandno delo L za katero je dobro zgrajen in opremljeu. 

Eno napako pa ima ta lepotec, ki je skupna vsem njego- 
vim bratom: ne more sam od sebe vzleteti. 

Kako v zrak? 

Tudi ptici jadralci tczko vzletijo. Albatros preleti eel. 
ocean, z mime, ravne gladine pa ne vzleti. Zdrseti mora 
z vrha vala z razpettmi perutmi, da moire v zrak. Let orla 
je velicasten in krasen, toda vzlet je reven. Ce ne more 
zdrseti. s skalc, ga je pri vzletu na ravnini zalostno gledati, 
kako se otepava, preden se odlepi s tal. 

(Glej: Strojnik: Clovek je dobil krila str. 108 109.) 

Vzlet jadralnega let ala je tudi neroden, mora se mu porna- 
gati v zrak. Najcesce ga pozenejo v zrak z gumijevo vrvjo. 

Vzlet z gumijevo vrvjo je mogoc samo na pobocju, kjer 
ima stroj, ki ga pozenejo z vrha, pod seboj takoj visino. V 
ravnini uporabljajo druge naoine, kako bi spravili jadralno 
letalo y visino, in sicer ga vlecejo z avtom, navijalom in motor- 
nim letalom. (Kor se v ravnini doslej se malo starta, ,ie 
start z vrvjo najbolj v navadi.)- 

Vzlet z gumijevo vrvjo - (gumostart) 

" To je deska praea v velikem, samo da sc tu ne strelja 
s kamenckom. Morula bi tchtati kar tri cente. Saj to je tudi 

79 

} * . ' . .. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


katapult! To je dvojna gumijeva vrv, dotga dvajset metrov in 
debela kakor otroska roka. Napenja jo §est do dvanajst moz 
kakor je pac mocan veter in tezko Ietalo. Pri mocnejsem vetru 
jih je vselej manj. Vrv se zapne v kavelj v mosu letala, mozje 
jo vlecejo in nap-no, in Ietalo odleti, -kakor da ga je vrgel 
katapult. 

Vzletno most vo mora pri tem paziti, da bi se na pobodju 
ne prekopicnilo in potein zapletlo v krog padajoce vrvi, ki 



Po vzletu zdrkne iz kavlja 
jadralnega letala,. Nevanio 
je seveda tudi, ce se pretrga 
vrv, ki bi v tem primeru 
odletela nazaj, naravnost na 
letalca-. Zato uSitelj zek> 
pazi na vrv. Kakor hitro se 

zacno na njej delati pri napetju vozli, podobni napeti niisioi 
proc z nj-o! 

1 ale vzlet z vrvjo ni nid -kaj umetnigko delo tehnike toda 
za jadral-no Ietalo nimarno doslej raid primernejsega, seveda za 
jadralna letala na po-bodju, kjer ni nikjer prevec prostara. 

x '' rav™ 1 * vzletajo drugade. Za vziet na ravnem mora biti 
ucenec ze nekohko bolj izurjen, imeti mora za seboj skoke 
s ka-kega grica, tako da ima Ietalo ze malce v ro-ki. Prvi metri 
nad zemljo so najbolj kocljivi. iNavada je, da opravi uCenec 
prve polete ne-kje z grida, nato sele vzleta tako, da Ietalo 
vlecejo z avtom ali z vitlom. 

Vzlet z avtom — avtostart 

Avto vlece letal-o na vrvi za 
seboj in ga tako potegne v viSino 
kakih sestdeset metrov. S te vi- 
sine se more ucenec dobro uditi 
zavoja. 


i 

| Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0041 5R0047001 30001 -4 

i 

' Ay to mora biti precej mo-can. Razen vozaca je na njeni 

, moz s skarjami v roki, pripravljen, da bo v trenutku pre- 

rezal vrv, ma kateri je privezano letalo, a-ko bi se pravocasno 
j lie odpela sama. 

’ Ta vzlet je najmanj pripraven. Predvsem je tre-ba veliko 

1 prostora, da more zdirjati, in na letaliScht je kmalu blatna 

cesta za-radi koles. Sploh je tako, kakor bi se splasdl slon in* 

I vlekel za seboj laboda, ki je privezan za vrat. Prav-o teh- 
niSko nasilje. 

Mnogo boljSi je drugi na5in. 

i 

■ Vzlet z vitlom 

[ Letalo potegne v zra-k vrv, ki se hi-tro navija na leseno 

vreteno, katero v-rti motor. Taiko dose2e}o viSino do s-tiri sto 
■ metrov. Pri vretenu so pripravljene skarje, ki takoj prestriizejo 

** vrv, ce bi jo jadralec pozabil odpeti. Za velike visine ne zado- 

stuje jza zaprego letala kavelj, ker bi se vrv prekmalu odpela. 

Tam 'so celjusti, ki jih jadralec odpre s tern, da potegne za 



vsem je potrebno samo majhno letalisee, samo taksno, kjer 
se da pristati. Navijalna vrv, ki je celo -kilometer dolg-a, teee 
lahko cez po-lje in jairke. $e vecja ugodnost je, da se doseze 
veli-ka viSina, iz katere more jadralec dated -leteti. Zato og-raza 
vitel prav nevarno vzlet s pomodjo motornega letala. 


81 


Approved For Release 2&04/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Vzlet z letalom — aerovzlet 

ladiralno letalo je privezano k motornemu Ictalu, ki ga 
vlece v visino. Vrv mora biti vec ko sto metrov dolga, da bi 
letala ne zadevali vrtinci, ki jih stvarja vijak. 

Ugodnost tega vzleta je, da se lahko licence odvcze v 
poljubni visini, ali pa da se more jadralno letalo zavleci prod 
jpd letolisca, kjer se zanesljivo najdejo navzigornji zraeiii 
tokovi. Neugodno pa je to, da je potrebno veliko letalisce 
ip je vzlet drazji. Zato se cedalje bolj uveljavlja vzlet s pre- 
prostim vitlom. 

Vsi nacini vzleta v ravnini imajo epo skupno ugadnost: 
jadralnega letala ni treba vlaciti po pristanku na hrib. Pristaja 
se pa krajt starta, ip solanje gre prav hitro. 

Pri tern pa je i;n ostane vzlet glavna hiba jadranja. To je 
bridek ocitek konstrukterjem. Zato skusajo zgraditi koostruk- 
terji jadralna letala, ki bi sama lahko vzletela. 

Jadralno letalo z niotorjem 

2e zdavnaj bi ga bil zgradil, pa ni irnel primernega mo- 
torja. Poskusal je razne motocijcelske motorje, tod a bili so 
pretezki in so strasno stresali jadralno letalo. Vecinonia so bili 
tudi preslabi za vzlet. Delalo se je to tako, da so letalo s 
tekocim motorjem ustrelili pad zemljo z vrvjo, in motor ga 
je potem potegnil v visino. Ampak to je bilo tako nerodno. 
kakor bi imeli motocikel, ki se da spuscati samo tako, da se » 

zazene po gricu navzdol. Zato se je konstrukter posvetoval z 
graditeljem motorjev, ip ta je napravil dvovaljni (dvocilin- 
drski) motor 20 konjskih sil, ki z jadrabiim letalom udobpo 
starta in se dviga. Nic ne trese in tehta 25, kg. To jadralno 
letalo ze prenese. 


O'y 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Ena napaka pa mu je 1c ostala, ne moiremo ga med leta- 
njem zopet vzgati. Pilot izklopi, brz ko ujame termiko, motor 
in jadira. Kakor hitro pa pride v prostore, ikjer termike ni, ce 
lioce, reciriio, preleteti mocvirnato pokraji.no, bi zopet moral 
vzgati motor. Jadmice na morju imajo pomozni motor, ki jih 
. - Potegne dez tisine, kjer veter ne piha. Jadralno Ictalo ima 

pomozni motor, toda ravno v tisinah mu nic nc koristi, ker 
ga ne more vzgati. Tako smo ostali za zdaj se pri tern sproz- 
niku. Doslej se ninaamo tako Iahkega, zakaj pri jadralnem 
letalu je treba racunati z vsakim kilogramom. Jadratnoi letaio 
s pomoznim motor jem toirej se ni dovrseno. 

Sproznik, ki bi bil pri roki, tchta prav toliko, kolikor motor, 
ni torej upoirabljiv. Ne srnel bi tehtati vec ko pet kg. Toda 
dolgo ne bomo nanj dakali. Tehnika je resila ze tezjc probleme. ' 

So se druge malenkosti, kakor skritje mptorja, da bi ne zaviral 
jadranja, in tudi hlajenje pri tlaenem vijaku, kajti najboljsa na- 
mesfitev mptorja je za ikrilom, med dvema vzdolznikoma, ki 
tvorita trap. To pa so same malenkosti, prav tako- kakor pod- 
vozje.'ki se da potegniti pod torila. 



Ko sc bo konstrukterjem posredilo, rcsiti vse te probleme, 
bodo zgradili jahto za dolge poti jadralcev, ki se bo zajamdeno 
vrnila na letaliscc. Ne bo treba transportnih voz, ki liodijo 
zdaj po jadralna Jctala, katera pristajajo po navadi dalec od 
domadega letalisca. 

83 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


iNi natn pa treba hiteti. Doslej ne znate letati niti na zacet- 
jiiskem letalu. Zato brz v Solo. 

V Solo 

Hitiimo k letalu, na vzlet, toda ueitelj nas ustavi. 

„iKaj si mislite! Prej v delavnioo!" 

Predhodna vaja jadralcev je temeljita. Ucenci se pri njej 
ne ueijo samo krmiliti letal, ampak jih tudi oskrbovati in 
popravljati. Tako se najbolie spozna zgradba. 

Delavnica za popravljanje letal je poleg lope. Tu delata 
dva mladenica pod vodstvom mizarja in kljudavnicairja. Labko 
ju vse vpraSate. 

„To je letalo po zlomu (nezgodi)?“ 

„Ne. Opravljamo na njern pregled. Ce je jadralno letalo 
ze sto ur letelo, mu moram-o pogledati v krilo, ali je vse 
v redu.“ 

To je solsko jadralno letalo. Deck! pazljivo pregledujejo 
jekleno okovje, s katerim je krilo pritrje.no k trupu, ali niso 
cepi izlizani. Cepi ne smejo biti ohlapni. Prav tako pregledu- 
jejo cepe krmil. Otipavajo jeklene vrvce, ki drze od knnilne 
naprave h krmilom, ali ne moll iz njih koscek zice. laksna 
vrvca 2e popuSca, treba jo je izmenjati. Pri tern mazejo decki 
Skripce, po katerih vrvca tece. 

Mi pa bi radi pogledali v krilo. Labko nam ustrezejo. saj 
rnorajo tako in tako pogledati v krilo, ali ni odlepljeno kako 
rebro. Platneno prevleko je tudi treba nanovo natreti s eelo- 
novo barvo, da bi ne prepuscala vode. 


Gledamo v krilo 

Decki so odlepili s krila kos platna in spredaj eno plosco 
vezanega lesa, ki je pokvarjena. Notramjost krila je nekoliko 
podobna ribji okostnici, brbtiScu z rebri. 

jKrilo tvori lesen nosilec, na katerega so nalepljena rebra. 
Sprednji del krila, od nosilca do roba, je obit z yezanim lesorn^ 
da bi se krilo ne kri- 
vilo. Zadnji del krila 
je prevlecen s plat- 
nom, napojenim s 
celonom, ki platno 
napne. Razen tega krilo 
zaceli, da ne prepusca 
zraka, in mu da gladko 
povrsino. Platno je na re- 
brib riapeto kakor usnje 

Approved For Release 2004/06/23 



CIA-RDP83 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


na bobnu. Rebra, sestavljena in zlepljena iz tank ill letvic, 
dajejo krilu obliko, profil. 

Nosilec ni iz enega kosa. To je tako imenovani skatlasti 
nosilec iz dveli vzdolznikov, zvezanih z mocnim vezanitn 
lesom. Vezani les je zlepljen iz treh tankih plo§£ in je zelo 
■ trden. Brez njega bi ne bile mo goo e graditi lesetiih letal. 
Ve2e tudi poedine dele reber. 



Nosilec je k trupu pritrjen z okovjeni. Vse okovje je iz 
jcklene plocevine, kakor tudi cepi krmil in krmilna naprava 
sama. 

Zdaj poglejmo §e v trap! 

Podrtija iz letev? 

Tu je odprti trap. Izmenjava se tudi en del obloge, ki se 
je poskodovala pri transportu na letalisce, k> je pilot pristal 

dalec pod gricem. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Trup sestoji iz stirih lesenih vzdolznikov. Med njimi so 
vsajem leseni okvircki, imenovani pregraje. Pregraje so med 
seboj utrjene z lesenimi precnicami. Cela dkostnica je obita 
z oblogo. Tako tvori trup prav za prav en sam nosilec, ki 
se ne more zvijati. 

V krmila ne homo gledali, ker so zgrajena kakor krilo. 

Vzemimo v roko pregrajo, ki je pripravljena za izme- 
njavo. To je sicer okvircek, toda razideljen po pregraji v dva 
trikotnika. In zdaj ze vidimo na konstriikeiji same trikotnike. 
Na trupu, v rebrili, povsod. Trikotnik drzi na treli tookah, je 
sijajno utrjen. Telmtk pravi o njem, da je staticno trden. Zato 
je konstrukeija laliko iz drobinih letev. Ali se vam morda zdi 
to preslabotno? 

„Zakaj ne sradijo jadralnih leta! iz jekla?“ 

Bila bi predraga in pa tudi nekoliko pretezka. Iz samega 
jdda gradijo le velika letala. Pa tudi pri tell je jekleno samo 
okostje, povleka je iz duralove pbcevine. Jadralna letala 
delajo samo iz lesa, tudi ze zategadelj, ker jih je tireba po- 
gosto popravljati. Les pa je trden. 

Prosim, pretrgaj nekdo vzigalico! 

Ne zlomiti, ampak pretrgati! Tezko, kajne? Kaksen pri- 
tisk, rnislite, da prenese les na 1cm ploskve? Pet centov! 

Ne bojte se torej! Trup ni podrtija iz letev. 

„Toda krib se nain zdi slabse." 

No, pa sedimo nanj! 



Kakor druga letala, tako je tudi jadralno letalo sedemkrat 
mocnejse, kakor je treba. To je predpis za konstr ikcijo. 


86 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

\ 

Zdaj jadralnemu letalu ze zaupamo. Na prvi pogled je 
sicer slabic, toda v resnici je zelo trdoo. Lahko gremo spet 
gledat, kako se z njim leta. 

Jadralska abeeeda 

iWtavili smo se.kar k sdskemu jadralnemu letalu, zacet- 
niSko letalo nani vendarle toliko-ne ugaja. Toda ucitelj spet 
nad nami giodrnja! 

,, J adranja se ucimo lepo po vrsti. Takoj stopite k drsalcu! 

S tem mora zaceti vsak! Preden sedete v solsko jadralno 
letalo, morate imeti izpit 'B. Pri nas se solamo po abecedi!" 

, Jadralska sola ima res nekako abecedo, stopnje izvezbanja 

ABC in D. To so sanio stir! orke, toda preden se jih naucite, 
pojesfe mnogo kruha. 

S Izpit A 

Pred izpitomi je tecaj A, hnenovan A-tecaj. Ucenec mora 
v tecaju 15krat leteti na drsalcu. 

iK izpitu je pripuscen, sele ko zna vzdrzati letalo v smeri 
in pristati, torej drseti v ravni 6rti. 

Za izpit mora leteti 30 sekund na drsalcu. 

Izpit B 

• Se ina drsalcu. Se pctnajstkrat. Trije poleti morajo trajati 
po eno mi mi to. Vsak polet z dvema zavojema v obliki crke S 
in s pristankom na dolocenem kraju. Ucenec ze zna krmiliti 
drsf\lca, lahko torej prescdla. 

Izpit C 

Izpita A in B sta bita .samo drsenje. Pri njih se leta po 
sluliu. Pilot slisi sum letala in pozma, ali ima veliko ali majhno 
hitrost. Sele potent se uci Ictati po kontrolniku leta. To je 
ze izpit C. Tovariski izpit iz jadranja. Ucenec se mora vzdr- 
zati najmanj pet minut nad krajem, kjer je vzletel. S tem 
dokaze, da zna izkoiriscati navzgornik. 

Pri tem upoirabljamo solsko jadralno letalo. Kdor naredi 
izpit C, je jadralec. Tedaj ima ze igdtovo za scboj sedem- 
depet letov na drsalcu in jadralnem letalu. 

87 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Nato lahko jadralec ze poskusa tudi s termiko. Leta dalje 
od pobocja in poskuSa, kje se da jadrati nad ravrino. Brz ko 
zgubi tam visino, leti spet hitro nazaj k pobocju kakor mla- 
dic h gnezdu, kjer je boilj varen. Plostaja tudi docela varen v 
letanju ter presede slednjic v velezmozno jad-ralno letalo. 

In zdaj mora prav velikokrat leteti in se venomer uciti, 
preden doseze poslednjo stopnjo. 

Izpit D 

Izpit I) je jadiralsko mojstrstvw. Tovaris je postal mojster. 
Temu izpitu pravimo tudi „srebrni C“. Dela se lahko trikrat, 
malokdaj se posredi vse troje pri enem poletu. To je let na 
daljavo 50 km, peturni vztrajnostni let in dosezenje visine 
1000 in nad startoin. Kdor to zrn-ore, ta ze nekaj zna. 

Yse tri izpite je mogo£e napraviti tudi na ravninskem 
letaliscu. Vzlct jadralnega letala se racuna od trenutka, ko se 
letalo odpne, visina se doloca po barografu. To je aparat, ki 
avtoniatieno zapistije visino, visinomer, ki registrira. Z Iraro- 
grafoin se doloca tudi cas in visina leta. Posebno izpit D se 
pogosto dela po startu z ravnine, kajti gre najveckrat za ter- 
rnidni let. 

To je tista abeceda, pot od prvih nerodnih skokov na 
drsalcu do viteskih poletov na jadralnern letalu, do poletov 
na velike daljave in v oblake. 

Preden se homo zares zaceli uciti, preizkusimo se taksne 
viteske poti. 

Ampak danes ne vec, za danes je dovolj! Clovek ne more 
postati moder v enem dnevu. 

Ali tale jadralec nad pobocjem ne pojde danes dol? 
.ladra ze nekoliko ur. Ali jadra morda za izpit D? 


Zapusdamo letalisce in mislimo na eno: 

Jadranje je res znanje. Kdor zna jadrati, irna pravico iti 
dalje. Letanje z motornim letalom je potem ze igra£ka. 

Jadralec dovrsi samo dvajset poletov in gre k izpitu za 
sportnega pilota. Jadranje je osnova. 

Zato ne bo na nas dolgo cakalo ietalisce jadralcev. 


88 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Vztrajnostni let, uiaraton jadralcev 

Noe se nam je zdela zelo dolga. Mudi se nam spet na 
letalisde. 

U.ra je devet dopoldne. Veter, 'ki je vso noc pilial, se po- 
lega. Koliko nam je ta voter ponoci pripovedoval in nam ni 
dal spati! Venomer nas je vabil veil, semkaj na letalisce. Zdaj 
se pocasi polega, ponehuje. 

Cudno_: Nad poboejem je spet tisto jadralno letalo, ko da 
sploh ni bilo spalo. Ko se blizamo k letaliscu, pocasi pada. 

Drzi se menda le se v termiki, ki jo lahen veter zene k 
poboeju. Somce je visqko, dan vroc, termike bo dpvolj. 

Ni se vzdrzalo. Pristalo je prav tafcrat, ko smo mi prisli. 

Toda pocakajte ! Letalo je vso noc, od vcerajsnjega opol- 
dneva. Pilot je dovrSil vztrajnostni let. To. je stdritev! Ne za 
letalo, ampak za pilota. 

Izpit cloveske vzdrzljivosti 

Vztrajnostni' let je velika sportna storitev. Pri njem nc 
are za zmog'ljivost letala, ampak za clovesko zilavost. In 
clovek veliko vzdrzi, zelo veliko, mora pa seveda pihati veter. 

Najbolj stanoviten veter je pri morju. Ruski jadralci imajo 
v Kotjebelu na Krimu dobro letalisce, kjer dosezajo odlicne 
uspehe. Tarn preizkusajo piloti svojo zilavost v letanju „na 
cas^. Tam ,so zacenjali svojo letalsko kariero mnogi izmed 
tistih „vitezov podnebja , izmed tistili odlictiih letalcev, na 
katere zre sovjetska mladtna s spostovanjem in obcudova- 
njem. Da, nad poboejem more pilot najbolj preizkusati svojo 
vrlost in spretnost. To je „tezak kruhek“, taksen let nad po- 
boejem, ki traja deset in 1 deset ur, podnevi in ponoci. Pilot 
sedi pri kirmilu, doklar ne „iodreveni“. To vzdrzi samo naj- 
vztrajnejSi. 

Vztrajnostni leti se vrsijo tudi ponoci in seveda edinole 
v pobo'enem vzgorniku, ker termike ponoci ni. Ronca pobodja, 
kjer mora pilot obracati, sta oznacena z ludjo, prav tako tudi 
pristajaligce. Izprememba vetra se jadralcu signalizira z ludmi. 

Jadraiec mora zelo paziti, da ne ujame pobodja, ko veter 
pojema. OddaJjcnost ponoci zelo vara. Tudi visina se zdi 
manjga. S tern mora jadraiec radunati pri pristanku. Raduna 

89 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


s tern, da je osvetljeni prostor boij dalec, kakor se zdi. Nika- 
kor se pristajanje ne sme ponoci sfkraj§ati z drsenjem po krilu. 

Vztrajnostni let ni tehnicni cin. LetaJo mora to vzdrzati. 
To je preizkusnja jadralcevih zivcev, misic in predvsem mje- 
gove volje. Jadralec, ki ga je dovrsil, ima pravioo, poganjati 
se za slu2bo prometnega pilota na najdaljsih progali sveta. 

All bova tudi mid'va kdaj poskusila polet na daljavo? 


Plovba v daljavo 

Poskusiva leteti v termiki. Caka naju lepo jadralno letalo 
s stekleno kabmo, kjer sta dva sedeza drug poleg drugega. Z 
nama vred bo tehtalo 5ez tri cente, zato gre k vrvem sest 
moz. Take, padalo na hrbet in se dobro privezati k sedezu. 
zgoraj naju bo premetavalo, moj mladi prijatelj! 

To bo lepa pot! Na nebu so tu pa tam kopicasti oblaki 
in sauce pripeka. Spodaj se podi lahen veter po zoreeih zitnih 
njivali in pokosenih travnikih. Termike bo dovolj, bos videl. 
Mid vu jo bova seveda iskala in lovila. 

Zapomni si se. da se termika ustvarja. Prav gotovo bo 
nad zrelini zitoni in nad strnisci, nad pescinami in pasniki. 
Nasprotno pa se morava izogibati mokrim lokatn, ribnikom in 
gozdom, kjer so vetrovi navzdolni, padajoci. Ti ne pustijo 
jadralnega letala drseti, ampak ga vlecejo s seboj navzdol. 

Pod oblaki se to dviga. Vsaka kopa oblakov je dim ter- 
midnega ditnnika. l am se zgoscajo pare, katere nese dimnik 
kvisku. Pod oblaki nese zrak jadralo. Toda ne pod tistimi 
lepimi. ti bodo kmalu zaieli razpadati, ampak pad oblaki, ki 
sele nastajajo. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Nekateri dimtiiki so kajpada brez dima. Pa jih bova tudi 
spoznala, brzfco priletiva vanje. Santa pazi na vario. Ta pokaze 
toplo sfcrtijo, kakor earodejna palica vodo pod zemljo. 

Let s carodejno palico 

Torej sva ze v zraku. 

Slisiva sustenje krila, to je prijeten zvok. Poskusiva, da 
bi dobila se malo visine nad pobocjem. Da, dvigava se. 

Irnava 700 metrov, lahko se spustiva dalje od. poboeja. In 
naravnost cez polje v ravnini! Padava v drsataem letu, vario 
kaze normal no nizanje tricetrti metra. Zdaj pa se nizava po 
poldrugi meter! To je nizdolna struja. No, seveda, ix>d naima 
je loka. Toda za njo je polje, tam nama bo spet bolje. Zgubila 
sva sto metrov. Hipoma se je zacelo jadralno letalo majati. 

Tukaj je dimtiik! 

Sva nad sirokim pasnikom. Trava je rjasto siva zaradi 
Pole tne vrocine, tu pa tarn so bele Use peska. 

Dvigava. se! Meter — ze skoraj dva! Brz poioziva letalo 
v zavoj! Kroziva na dcsno, to je pravilo, kajti navzgomji 
voter krozi na levo. Baje ga tako suce vtrtenje zenrije, dognasno 
pa to ni. Sicer je vseeno, sanw da nese. Letalo morava nagniti 
se bolj, dinmik je spodaj oizji, sele v smeri navzgor se razsirja 
Venomer se dvigava, vario se drzi na dveh metrih, ze dva 'in 
py r~ v J i j cr se cpdalje liitreje dviga. To kaze visinomer. Dobro ■ 
letalo. Zdaj so lahko zavoji bolj ploscati. Dvigava se cedalje 
nitreje, blizava se vrhu dimoika. 

Spodaj na pasniku je gnezdo termike. Topli zrak se tam 
odi^plja od zernije in se dviga. Ne zdrzema, ampak koscek za ' 
-.kosckom; melmrcek za mehurdkom in leti kvisku kakor cebele 
kiz panja, kakor ptici iz gnezd. Pasnik diha. utnipa, Mehurcki 
se zdruzujejo nad zemljo v tok, se dvigajo in torozij© na levo. 
dnumk termike se dviga. Spodaj na pasniku je njegov vrelec! 

It'd zakaj ne vzletiva kar od tam? Morda bi zrak dvignil 
. jadralno letalo naravnost s' tal. 

Ne bi. Nad zemljo nima melimrcek se hitrosti, mora se za- 
gnati kvisku. Nese sele v visini 150 metrov. 

■' Kako visok'O se dviga dimnik? 


91 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


To je odvisno od toplote zraka. Zrak se pri dvigunju olilain 
pri 100 m za 1 stopinjo, mokri zrak malo manj. Spodaj je bilo 
brzkonc 22 stopinj toplote, midva bi se tore] morala dvigati 
nad 2000 metrov. Saj imava ze 1800 m. 

Kaj je to? Dviganje je prenehalo. Najbrze sva padla i.z 
dimnika. Hitro nazaj — tako — in ze gre spet navzgor. Kako 
sva mogla izpasti? 1 no, pozabila sva, da dimnrk zgoiraj nagiblje 
veter, ki piha vanj s strani. Ni vee raven, ne more stati na- 
vpicno nad pasnikoin. 



Imava ze vee ko 2000 metrov, dviganje ponehuje. Morava 

poiskati drug diinnik. . 

Ploveva proti vrsti nakopicenih belih oblakov, ki vise na 
modrem nebu. Vlecejo se nad zmernim pobocjem v daljavo. 
To je cesta jadralcev. 

Prav sva imela. Tu je dtmnik za dimmkom prav nad goc- 
skirni pobodji, na vetrovni strani. Letiva od dimnika do dim- 
nika in niti ne krodiva v njih. Kolikor zgubiva na poti med 
njimi, toliko takoj pridobiva v najbbfjem. To je srecen let. 


92 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Samo nekoliko hladno je, ceprav lctava v dimnikih. Zgo- 
raj je Cedalje bolj hladno. Pet sto metrov nad nama ze zmrzuje. 

Na koncu oblaki kar vro. Tam nastaja nad visokim gorov- 
jem strnjen .nasip belih oblakov. Blizava se mu z .vso na- 
glostjo. Najina pot se tam konbuje. Bila je gotovo 20 km 
dolga. Ozirava se se proti letalisdu, a to je ze trideset kilo- 
metrov za nama. Imava 1600 'metrov visine nad zemljo, pri- 
drsela bi na letalisce tudi brez' jadranja. 

Ali pa naj se spustiva v te-le oblake, ki se dvigajo pred 
nama? To bo let na slepo! Precej drzno. Toda letalec se ne 
sme bati! 

Dobro poglej, kako si privezan. Ali ves, kako je treba 
ravnati s padalom? jKakor hitro sikocis iz letala, stej do stiri, 
tiato pa pbtegni za sproznik, to je tale .rocaj ob levi rami. 
Prav preprosto. To ti pravim za primer, be bi midva storila 
kako neumnost in zlomila krilo. V oblakit so- divji vrtinci. 


+ j 


Letlva na slepo 

Sva pod oblakom, ki naju kar sesa navzgor. Kroziva in ze 
sva v beli megli. Opazujeva kontrolnik leta, oci npirava na 
kazalec, ki se je zacel v mraku kabine zeleno svetiti. Kroglica 
■naj bo vedno v sredini! M rak se zgosca, mraz je cedalje hujsi. 
dezevati 

2200 metrov. Peklenski mraz. Yario ; kaze dviganje 3 m. 
Tale peklenski mraz naju pozene iz oblaka. Uravnavava po 

liorizonhi letalo in pritiskava za padanje 

Kaj je to? Letiva vendar naravnost — zmztljbva St — 
toda brzinometer ne kaze hitrosti. Gotovo je zamrznil, zunaj 
dezuje. Morava hitro ven iz tega! 


\ Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Letalo pada, megleni zastor se je razgrnil v soncno zarjo. 
ko naju je posteno streslo, tako da sva cutila jermene, s kate- 
rimi sva bila privezana. Tu je locnica (meja) zractiili tokov, 
vrtincev. 

Doibro se je izteklo. Letiva proti nasemu Ietaliseu. Imava 
1500 metro v. Izogibljeva se gozdovom, tarn bi naju metalo 
navzdol. 

Blizava se Ietaliseu. Krila prijetno- Sustijo v cistern zraku. 
Za seboj imava let v daljavo in v visino. 

Bri pristanku se postaviva na tleli na varnejse noge. 
Uspeli krepi. 

Vecerna termika, jadralska idila 

To je bila danes sijajna pot. Med pole tom clovek v letalu 
ne zaspi. Bosebno v oblaku mora imeti oci kakor na pecljih 
in jih rie sme spustiti z aparatov. Pa vendar bi midva rada 
se letela, vsaj v pobodnem vzgorniku. 

Toda vefcra ni. Samo vecerna sapica prinasa vonj poze- 
taga zita iz doline; ta zadostuje za jadranje edinole kragulju, 
ki >tod knozi in isce rovke na poboeju. Za jadranje je bolje 
opremljen, kakor midva. Pa bova vendar tudi midva zajaidrala! 

Ucitelj jadralcev je dal pripraviti najino letalo za vzlet. 

„Zacenja se vecerna termika. Lahko se urico letata.“ 

Prav ko je zaslo sonce, sva se dvignila z letaloim nad 
dolino. Znazujeva se in oddaljujeva od poboeja. Pobocje, ki je 
nosilo, ko je sonce pripekalo-, pri se tako- la-hnem vetru, sedaj 
ne no si vec. V termiki je nastal drug red. 

Po soncneni zahodu se je v naravi vse obrnilo. Kraji, ki 
so se podnevi naglo ogrevali, se zdaj nagio hladijo. Pasniki in 
pescine ne nesejo vec. Za to zacenjata gozd in mocvirje, ki sta 
si podnevi prihranila precej toplote, izdihovati t-opel zira-k v 
hladeci se prostor. Gnezda termike so se preselila. Gozdovi 
nosijo, pasniki ne. 

Letiva nad dolino, dalje od poboeja, in sc zacenjava malo 
dvigati. To pa zato, ker se gorski greben ohlaja. Hladni zrak 
tece po poboeju v dolino. Tu iztiska topli zrak, in ta se dviga 
in naju nese. 

94 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Ploveva mirno, skotra-j nama nd treba krmiliti. Ne dvigava 
se, pa tudi ne padava. Tole so zares jadralska nebesa. 

Tisina in mir bozji je v araku. Slisiva cingljanje zvoncev, 
dreda ovac are v dolino. KakO' je tu cuidno! Tamle je se pastir- 
ski svet, kakor je bil v davnih easih, midva pa letiva nad njim 
v letalu, ki je n.ajlepse delo cloveskega razuma. 

Sence v tokavah se gostijo. Lahko spet knnilis, prijateljj 
Ampak ti gledas na vrliove gora, nekam dated za ,,Pustinami“, 
in na vederno zarjo na vecernem nebu. Zdi se ti kakor v 
pravljici, kajne? 

Yidis, .taksne trenutke more doziveti samo jadralec. 

Tokave ornijo, zahod ugasa. Gozd prenehuje nositi, izdihal 
je v eni ud vso toploto. Vederma termika dremlje. Tdila se 
koncuje. 

Ploveva k pristanku. Letalo moram pripeljati prav pred 
lopo. 


Let v nevihto 

Prisla sva ravno pravodasno. Jadralno lctalp bo vzletelo 


v nevihto. 

Pustinam se bliza frontalna nevihta, ki jc dolga morda 
100 kni, morebiti se ved, in se zdi, da je zelo grozeda. Oblaki 
se vlecejo od. obzorja do obzorja. Pravkar so zakirili sonce, 
temne kopice oblakov je presekal bl'isk. Ljudi obhaja strah pred 
zivlji, ki jim je ostal se iz tistili casov, ko so ziveli v votliriali 
ter se ball poplav in strele. 

Ta strah je star tisod in tisod let. Scle zdaj so se nasli 
ljudje, ki so ga premagali. To so jadralei. Jadralci so prvi med 


•tiudmi, ki nevihto iscejo. . , , 

pobocju je pripravljeno za vziet velezmoziTo Jadrali^ 

letalo. V njem sedi mladenic, komaj osemnajstleten. Vr vi s 
pripravljene, da pozenejo letakx Caka le na prvi sune ve.r , 



9S 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


ki bo gotovo prisel pred nevihto, da bo odnesel letalo proti 
oblakom. 

Nevihti naproti! Pilotova mati je morda pravkar prizgala 
dioma sveco, ki naj ©d2ene nevihto, sin pa pozdravlja nevihto 
kot priloznpst za boj z zivlji. Gre v boj z njimi, pripravljen na 
vse, na hrbtu ima padalo. Padalo mora biti v redu! V crnih 
oblakih cakajo jadralo divji vrtinci, ki so letalu ze veSkrat 
odlomili krilo. 

Nevihta se bliza. Topiomer je padei, torej to ne bo le 
kraje vita nevihta. Zdaj je zapihal iz oblakov veter, grmicje na 
pobocju se je skreiio od strahu, krila jadralnega letala so se 
zamajala. 

Nevihta je udarila! Pokonci, jadralec, na krov! 

Pri prvem blisku se je zazibalo jadralno letalo v globino. 
Usmerilo se je proti cmim oblakom in se dviga. Zivljem na- 
proti. Pogum je vrlina moz. 

Jadralno letalo je dospelo do oblakov. Nevihta vali pred 
seboj rnrzli zrak, ki zene topli arak v visino. V tern navzgor- 
niku jadra jadralno letalo vzdolz oblacnega zidu kakor nad 
pobocjem. Pri tern se pomika z nevihto. Lahko se mu posreci 
let vec sto kilometrov. 

Razburkani valovi premetavajo letalo. Oglusen od groma, 
oslepljen od bliskov, opojen od boja z nevihto, misli jadralec 
nekaj casa na zmago, nekaj casa na svoje padalo, kadar vrze 
letalo besen suriek vetra. iKaj ce hi krilo popustilo? 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



\ Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700430001-4 


Ogiblje se divjim tokovom. Tam se vetrovi mesajo, tam 
^ se wag zeni. Stolp -'toplega ziraka se poganja v visino s hi- 

( Irostjo, s kakrsno vozijo avtomobili, in zraven piha prav tako 

i h'itro mrzli zrak. Ce bi se obema posrccilo, hfcrati zagrabiti 

krilo, gorje! 

JadraLno letalo leti vzdolz pogorja. Pada v nevidne pre- 
l»»de in se zopet dviga po hrbtu nevidnih v:alo ! v, a leti naprej. 
Pozor! Tamle tisti venec oblakov, to je gnezdo najhujsih 
| vrtincev! Tam je vihar s stokilometrsko brzinio! 

In zopet pozor! Tam na obzoirju, pred nevihto 1 , se nekako 
l, , prehitro zbirajo oblaki! Nevihta bi utegnila nanje preskociti 

ter zapreti jadralcu pot od vseh strani. Brz naprej, prehitiva 

r nevihto! 

KakSna divja nevihta je danes! 

Jadralno letalo leti naprej skozi razburkane zivlje. Jnnaski 

X let jadralca. 

Zmaga bo zasluzena. 

1 Prometno letalstvo bo irnelo enega dobrega pilota vec. 

Tale mladenic tam gori bo dobro pripravljen za svoje delo. 
Jadiranje je priprava za nadaljnjo vezbo vseh letalcev. 
t Jadranje je izbor. 

\ To moraS kmalu zaceti, prijatelj! 




' Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


PADALO 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Padalo je letalcev resilni pas. Na morju sc zatecejo mor- 
narji k resilnemu pasu, ki jih drzi nad vodo. Letalci skacejo P<> 
uniienju letala s padalom, ki jim zavira padec skozi zrak. Bolje 
povedano, skakali so s padalom, kajti v civilnem letalstvu po- 
trebujejo padal o le se i ad raid. Pa se ti samo zato, ker iinajo 
cud no navado, da radi letajo kar naravnost v nevihto. V pro- 
metnem letalstvu je padalo prepovedano. 

Padalo ima vstop prepovedan 

Pri vstopanju potnikov v prometno letalo se je zgodilo 
tole: 

Med potniki je bil tudi gospod Padalrx VeJiko> platneno 
glavo je imel zavito v vreoo, neodlocno je stal na peromu in 
si zadudeno ogledoval dvomotornega orjaka, kakor nekdO', ki 
je marsikaj prespai. Letal je se do nedavna, pa veliko, toda v 
docela drngacnih letalili. 

Zdajci je napravil korak ter hotel vstopiti. Toda ste- 
wardka, letalski sprevodnik, ga v kabino ni pustila. 

i, Padalom, je vstop prepovedan!" 

Gospod Padalo se je zacel razburjati, toda stewardka ga 
je znova dostojno, a ■odlocno zavrnila. 

„Ne morem vas pustiti v kabmo. t Vi bi po nepotrebnem 
vznemirjali potnike." 

. 99 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


..Tako? Kaj pa, ce se med pot jo kaj pripeti? Potem me 
bodo potniki potrebovali, da hi jih resil. Letalo lahko gori.“ 

Jzkljuceno! Danasnji motorji nikoli ne gore. Ce pa bi jim 
to vendarle prislo na misel in bi hotel! to poskusiti, ima vsak 
na vraiu taksen gasilen aparat, da bi p© 2 ar na mail zadusi!. 
I od a motorji so tako popolni, da je ogenj izkljucen.*' 

Gospod Padalo je postal nervozen in je zavpil: 

’•Ka.i pa Ce se zgodi kaj v krmiljenju? Ali Ce se odlomi 
krilo? MLadi ste se, gospodicaa, ne morete dosti govoriti! Jaz 
sem ze Cesto dozivel zlom kriia.“ 

Sprevodnica se je zasmejala. 

„Kido je ze kdaj slisal, da bi se pri modernem letahi odlo- 
milo krilo? Smejati se vam moram, gospod. Ali veste. kaksno 
jeklo je danes 11a letalu? ElektriCno pregledano. NiC se ne more 
zlomiti." 

„Pa se lahko v oblak'u trcite z drugim letalom. Tudi to 
sem ze dozivel." 

„ Jo tudi ni mogoce v nasern prometu. Vso pot nas vodi 
radio. Letimo v radiovalu kakior vlak na progi. Nataniko se 
mcxramo drzati kurza in ne moremo priti na pot drugega letala, 
ki mora tudi voziti po svoji progi. Pri nas je letalna varnost 
zajamcetia . 11 

Gospod Padalo je postal krotak, glas mu odpoveduje. 

„Poklicite mi. prosim, pi lota! Je moj znanec. Bila sva 
nekoc prijatelja." 

Pilot je prisel. stisnil prijateljski gospodu Padalu rote), a 
s selx>j ga tudi on ne more vzeti. Gospod Padalo vidi, da tu 
ni dobrodosel. 

,,In hotel sem celo prositi za namestitev tukaj.“ 

„Io je izkljuceno, moras si kaj drugega poiskati." 

Pilot se je z njim poslovil, letalo je odletelo. 

Gospod Padalo je zalostno sel z letali§ca in premisljal, 
kam uaj se obrne. Ko bi bil sluzil pri vojakih, bi ga tam se 
utegnili potrebovati, vojni letalci morajo imeti s seboj padalo, 
toda gospod Padalo ni vojak, je civilist, ne ve torej ne kod 
ne katn. Se! je v kantino in se zamislil. 

Civilno letalstvo. ga ze skoraj ne potrebuje. |K prometu ne 
sme, tam bi ga utegnili komstrukterji s palico napoditi. to- so 
zelo samozavestni in nedotakljivi ljudje. Potrebuje ga le kdaj 
pa kdaj kak gportni Iefaiec, toda Cedalje manj, in pa jadralci. 

100 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

To je presneto rnalo. Gospod Padalo je sklenil, da bo iskal v 
vsem civilneni letalstvu kako zaposlitev. 

Morda bi mogel eelo sam najti za letala novo delo. In res 
se mu je posreoilo. 

Padalo va posta 

Letalstvo je nasto' novo uporabo za padalo. Postalo je 
' zalagatelj polarnih ekspedicij in krajev, ki so odrezani od. sveta 
po veliki povodnji. Letala pridejo hitro na mesto, preletijo 
pustinje, koder bi sicer clovek tezko bodil, in vrzejo ckspe- 
dieijam ali zatopljenim krajem zivila in zdravila. V Alpah se 
tako zakigajo vremenske in zvezdarske postaje. Kamor bi lezla 
karavana nosacev tedne ali mesece, tarn je letalo tako rekoc 
v trenutku. 

To je samo 1 priloznostna uporaba padala. Toda padalo* je 
tudi trajno zaposleno*, in sicer pri posti. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


V pustinjali sovjetskega in ameriskega severa zivi v veli- 
kanskih prostranostih le nekoliko ljudi. Ti imajo tudi pravico 
do zveze s svetom. Letalska zveza je nedvomno boijsa, kakor 
sani, ki jili vlecejo psi. Ker se ne izplaca ustanavljati povsod 
letalisca in ker to niti ni povsod mogoce, se letalo ne more 
povsod ustavljati. Iirzi vlak se tudi ne ustavlja na postaia- 
liscih. 

Zato spusca letalo posto s padalom na tla. Ko se letalo 
vraca, pobere spet vreco pisem z visokih drogov. Postna vreca 
visi na vrvi med dvema drogoma kakor zastavica na vrvi pri 
visokem skoku. Letalo spusti vrv s sidrom, ki zagrabi vreco 
ter jo lete vzame s seboj. Posadka jo potegne v letalo. 

Tako se vzdrzuje postna zveza v lrajbolj odljudnih kotili 
zemeljskega severa. Hvala padalu! 


Ne pozabljajnio na vojas.ke padalee, partizane, ki zletijo s 
padalom sovniznikom z.a vrat, ampak o tern bi morali napisati 
c#lo .kinjigo. 

Veliki deznik 

Decki skaeejo vcasih z deznikom s plota. Deznik zadrzuje 
padec. Letalsko padalo ni nic drugega, kakor deznik, velika 
platnena polkrogla, ki tudi zavira padec. Zavre ga na taksno 
hitros-t, kakor ce bi clovek skocil s strehe pritlicne hi§e, to je 
na hitrost priblizno 4—5 m na sekundo. 

Padalo je sestavljeno iz povrska, vrvic in oprave. 

Povrsek je platnena polkrogla s premerom 8 in in ploskvijo 
40 m*. Kazdeljen je na 24 delov, ki so skrbno sesiti. Svilena 
tkanina ima trdnost 160 kg na en kvadratni meter. 

bvilene vrv ice gredo skozi povrsek tarn, kjer je platno 
sesito. So v celern, v enem kosu, zacenjajo se pod povrskom 
in se koncujejo v opravi, katero letalec oblaci. Iz dobre svile 
so in vsaka prenese 180 kg. Na njih visi letalec pod povrskom. 

Oprava je iz mocnih oprtnic. Pravijo ji tudi telovnik. Ima 
dve zanki za noge, da bi letalec ne zdrsnil iz nje. Na levi rami 
je sproznik, od kateraga gre varnostna vrv, ki odpira pada- 
lovo vreco. Vreca je na hrbtu, lahko pa na nji tudi sedis. 

102 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




V njej jc zlozen povrsek. Vreca ni sesita, ampak je zlozena 
i z stirih k<4ov, ki se takoj odpro, da se more povrsek netno- 
teno razprostreti. Za to je tu se po-mocnik. 


Mali pomocnik 

Povrsek' se zanesljivo razprostre, ker ga potegne majlmo 
padalce ven, ki je pritrjeno na VT.hu vehkega padahi I adalce 
se zanesljivo odpre, ker se odpira z vzmetmi zares -kakor 
deznik To se na zalost pri velikem padalu ne da narediti. 

Brz ko potegnes za rocaj, skoci iz vrece malo padalce 
kakor mis iz kovcega, vzmeti ga napno in zrak, seveda pn 
paE, « z “im. Tito * raztegne ve#to pailalo, katero 

Da W se zaktoppice pri vreci zanes- 
ljivo naglo odprle, so na njih gumijeve vzmeti, wvice, ki se 

103 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


vselej zapno sele'pred poletom, da bi se gumi po nepotrebnem 
ne ntrujal in da bi dobro vlekel. 

Malo padalce izvlece veliko padalo, vec ne more storiti. 
Zdaj gre za to, da bi se odprlo. 

Prelnknjani deznik 

Povrsek mora odpreti zrak sain. Zraku se pomaga s tem, 
da so na obodu povrSka naborki (volani) kakor jxri fcrilu, v 
katere zrak laze prodre. Nekiatera pad ala imajo na nabonkih se 
kavcukove vzmeti, da bi zt&k res mogel tja. 

Zrak prodre v povrSek, ga napihne, odpre, in zdaj padalo 
nese. Zrak se v polk mg I i zgosca, in padalo zavira zdaj kar z 
uporom svoje velike ploskve. Toda zgosceni zirak bi povzrodil 
guganje padala, ko bi pritiskal pod povrSek. Zategadelj je pa- 
dalo na vrhu preluknjano, da more uhajati zrak. 

To je torej preluknjan deznik. Odprtina stabilizira padalo. 
Kazen tega izhoIjSuje pretok zraka se nosilnost. 

AH se padalo mora odpreti? 

Najvaznejsi trenutek pri uporabi padala je tisti, ko se 
povrsek odpre. Ven iz vrcce pride povirsek popolnoma gotovo, 
toda ali se odpre — to se ni vselej zigodilo. Povrsek se ne 
odpre, napravi sveco, plapola v zraku kakor kos cunje, in ze 
je enega spretnega cloveka manj na svetu. 

Poskusali so ze npne nacine, :kako hi zagotovili odpiranje, 
prav za prav tiapihnjenje padala. Napihovali so ga s stisnje- 
nim zrakom iz bornbe, dali so celo v povrSku eksplodirati po- 
sebne eksplozije. Pa se ni nic obneslo. Tu velja tudi nadelo: 
cim bolj preprosto, tem bolje. Navsezadnje so ostali padalu 
samo tisti naborki. s katerimi vabi zrak, da bi ga odprl. To 
je sicer malo, vendar je boljSa majhna pomoc, kakor velika 
bolezeii. Tako udinkuje preprosto padalo zelo dobro. 

Zanikrnost je zlocin 

Padalo mora biti skrbno in dobro zlozeno, trakovi ne 
smejo biti zapleteni. Kdor zanikmo zlaga padalo, ze tako rekod 
ubija cloveka. Zato vidirno letalce, kako pazljivo zlaga jo pi a tri o 

104 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




povrska tor precesavajo vrvce s prsti kialror z glavnikom. 
Toda potrebno je ne samo vestno zlaganje, ampak tudi stro- 
kovno oskrbo'vanie. 

Tkanina povrska ne sme biti vlazna. To je najslabse. 
Vlazna tkanina se zlepi in ne gire narazen, to je giavni vzrok 
nesrede. Zato ne sme biti padalo dolgo zlozeno, Pogosto jih 
vidirno razobcsena pod stroponi lope. Preden padalo 1 zlozimo, 
ga moramo pirezraciti, pustiti, da gai napne veter in ga po- 
§teno prepiha. To se dela tako, da piha nanj vijak. Po preteku 
enega leta se preizku&ajo padala z obtezbo. Spravljeno mora 
biti na suhem in v zracnem prostoru. 

Padalo se zraci vsak msec. Po sestih letih gre padalo. v 
pokoj, pa naj je detalo ali pa lenobo paslo. Letalskd ucenci se 
na njem ucijo zlagati padalo. Slednjic so iz nijega po vefiini 
srajce, ki so kaikor svilene in neunidljive. 

Dobro zlozeno. in oskrbovano padalo rnoca uoinkovati. Ce 
ga potrebujemoi, niorda ker se je zlomilo •krilo jadiralnega 
letala v nevihti, je padalo poslednje, kar nam se more resiti 
2ivljenje. Ako odpove, ni za njtm nioesar vee. Oudezi se ne 
godijo. 

Med nebom in zemljo 

Za skok iz letala s padalom je brez dvoma potreben po- 
gum, seveda za prostovoljen skok, ko pilota nic ne sili, zapu- 
stiti varno letalo. Ce je letalo zgubljeno, se mora skakati. Toda 
prostoyoljno, to je nekaj drugega! Prostovoljno skacejo- ucenci 
v letalskih solah. So pa tudi ljudje, ikii so ze sto in stokirnt 
Ako oil i. Nekateri v letalskem cirkusu ob letalskih dnevih, v 
zabavo gledalcem. Drug! pa kot padalovi profesorji, ki studi- 
rajo skok s padalom. Vsa cast tern junakom! 

Za to mora biti res junak. iKdor se boji, bi zaman hodil 
kam po poguni. Sarlatani so siceir ze tudi prodajali pilule po- 
guma, toda te krogbce ne dajejo 1 poguma, ampak povzrooajo 

I #5 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDR, 


)R£^( 

fit A 


ry a-.- 




,130001-4 


i 



drisko. Clovek si mora prinesti pogum 
s seboj na svet, mora se redid kot pa- 
dalec. Vreoi se v globiiio pod letalom, 
ni malenkost. Tu odlofia mod volje. Po- 
goj za skok je prej dusevno, kakor te- 
le sn-o zdravje, ceprav skok ni ravno za 
ljudi, ki imajo srond napako. 

Padalci skacejo v studijske namene 
tudi iz visine vec ko 10.000 in, iz strato- 
sfere. Za seboj imajo ze tudi veQ ko 
400 skokov, mnoge izmed njih z dihal- 
ntm aparatoni. Letalstvu je to seveda v 
korist. Velika mnozina uspelih skokov 
tudi dokazuje, da je padalo zanesljiva 
naprava. Samo znati je treba. 

Pod belim oblakom 

Skakalec strmoglavi v globiiio, pada. 

Clovek, ki pada v prostem padu, pada 
vselej na glavo. Morda je glava take 
tezka od samega znanja, da prekopicne 
telo. Pri tern se docela dobro diha. Tisti, 
ki so pireleteli v proistem padu tisoce me- 
trov in odpirali padalo sele nizko nad 
zemljo, so to dokazali. Zrak oloveka ne 
zadusi. Sicer pa clovek .ne more padati 
z veejo hitrostjo kakor 200 km na uro. 

Na to brzino zavre padec ppor telesa 
v zrakii. Tudi krvnega pritiska padanje 
ne ograza. 

Vecindma se padalo odpre takoj po 
odsko-ku iz letala. Letalec samo pocasi 
steje do stiri, nato potegne rocaj. Ko 
se nad njim odpre in razprostre beli 
oblok padala, se gotovo oddahne. Zdaj 
pada pros to proti zemlji. Precej pocasi. 

Letalec Pavlovskij je drsel iz visine 
8.700 m skoraj pol ure. 

Ko se padalo odpre in ustali, se preneba gugati ter 
proti zemlji docela mimo. Toda letalec se ni popolnoma 






plava 

varem 


106 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Padalo je treba voditi. Ce skakalec potegne za vrv na 
eni strand, pada padalo na stran. I ako se lahko izogne rnrezi 
visofee napet-osti ali reki. Pri zemlji bi tudi sunkovit veter lahko 
' padalo od strani zmedkal, in potem gorje letalcevim nogam! 

Na zemljo pada letalec prozno, pocepne. Ce pilia modan 
veter, potegne brz na spodnjo vrvco, da „iz'lije“ iz padala zrak; 
sicer bi ga padalo vleklo po poljih. 

Pri skoku s padakxm lie visi zivljenje na nitki, pa vendarle 
na vrvci. Clovek more, na zalost, na z-alost, izgubiti zivljenje 
samo enkrat. Toda tudi ko bi mo-gel umreti v zivljenju trikrat, 
bi to padalcem po poklicu nic ne pomagalo, ker bi imeli gotovo 
dvakirat izpraznjetio zalogo. Njihovo delo pa ooiogoca skrbno 
studiranje in izpopolnjenje padalske telmike tako>, da je postalo 
padalo varno. 

Jadralec mora imeti padalo, ikiadar leti v nev-ihto in v 
viso'ke o-blake. Pocuti se s padalom varnega in samozavest- 
nega. Odprta so mu zadnja vratca, sko-zi katera mu je mo- 
g-ode uiti nevariiosti v najbolj kriticnem trenutku. 

Toda tudi pri jadranju je dedal je, matnj primerov, da upo- 
rabi letalec padalo. Konstrukter jadralnih letal je tijegov velik 
sovrazni-k, kl ga hoce izriniti. 

Pa zakaj ? Ne jemljite nam poslednje resnicne romantike! 

Male predolgo se ze klatimo po zraku. Treba bi bilo, da 
po-gledam-o spet nekoliko na letalski kiolodvor. 


107 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



\ 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


LETALSKO PRISTANlSCE 





Lahno kakor ptica pliove prometno letalo na visokem nebu. 
Motorji brnijo hlmrio o soncu in prostoru, in letalo plove veli- 
6astno nad mestnimi ulicami. Spoznavamo ta hrup, pripove- 
duje nam zelo sredne trenutke. Spoznaii smo letalo. To je 
„Galeb", ki nas je peljal k Baltiskemu morju. 

'Kako je popoln in lep! Kako velika je ojegova sluzba Iju- 
dem, ki jih prenasa v enem samem poldnevu od morja do 
morja. * 

V njem je najboljse, kar ljudje znajo. 

Letalo pada za mesto, kjer je letalisce. 

Moramo za njim, na n jegov dom. 

Prostor in ravnina 

Lezi pod milim neboni, zradno morje ga obl-iva z vseh 
strain. Takih pristanisc je na zernlji ze na tisoce in vsi so si 
podobni, kakor so podobna pristaniSda ladij drugo drugetnu. 
Vsako letalisce ima lope in piristaniski urad, in nad vsem tem 
plapola vetrovna vreca. Ta je znak Ietalskega pristanisca in 
mora biti vidna tudi ponoci. Zato sveti reflektor na njo. 

109 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


'Pristanisce za letala se zelo razlikuje od pristanisca za 
vodne ladje. Hoce prostor. Ladijsko pristanisce je zadovoljno 
globoko vodo, sicer je lahko skrito med skalovjem; tako vsaj 
skale lomijo valove. Letalisce ne more postaviti zascitnega 
okopa proti vetru. Letalsko pristanisce mora biti odprto. To 
.e gospodljiva, despotska ravnina, ki tlaci vse naoktrog k tlom. 

2di se natn, da sedijo celo te velike lope in. poslopje letal- 
skega pristanisca poleg velike zelene ploskve skreene, da bi 
ne ovirale letal v vzletu. 

Mesto se je cudovito priblizalo, toda samo z nizjimi di- 
sarm. Tovarn z dimniki ni vzelo s seboj. Hoce pa biti blizu 
letaMca, stiska se k pristaniScu. 


Letalsko pristanisce 

Letalisce na sulri zemlji nas spominja tudi na zeleznisko 
postajo. V primeri z zeleznico ima trgovsko letalstvo dosti 
bolj u god no stalisce. Gradi samo kolodvore, ni mu trcba pola- 
gati ti,ra, delati mostov in vrtati predorov. 

Glavni pogoj letalisca je velika prostranost, do 500 hek- 
tarjev zemljisca. To je ze lep travnik. Nova letaia z inocnimi 
motor ji sicer ne potrebujejo veliko prostora za vzlet; mjihoyo 
pristajanje tudi skrajsajo zavore podvozja, toda letala morajo 
imeti dovolj volje. Potem je se pristajanje v megii. 

Povrsina letalisca je trda, porasla z dobro ruso, da bi 
prenesla tezka letala. Po nobenern travniku ne vozijo tako 
teiki vozovi kakor tu. Rusa se ne sme poskodovati. Letala 
nimajo vec pod repom ostroge, ki bi zavirala hitrost, ko sede 
letalo na tla. ampak kolesce, da bi se rusa ne trgala. Ce se 
zdaj pojavi na letaliscu staro letalo z ostrogo, se vedc k njemu 
upravitelj letalisca kakor vratar luksuznega hotela k „vau- 
drovcu“. 

Velika letalisca imajo urejeno posebno vzletno cesto, siroko 
betonsko cesto za vzlet in pristanek. Potem se upravi leta- 
lisca tudi ni treba bati spomladnih povodnji. Letaliscno plo- 
skev omejujejo tarce, ki se od zgoraj dobro vidijo, ponoci pa 
tvorijo mejo rdecih luci, ki so v tleh. Ponoci razsvetljuje leta- 
lisce neonova luc, kakor veliko trgovino. Lope se oglasajo v 
temo z rdecimi obrisi streh, da hi ne trescilo vanje prista- 

110 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



F 


| Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 ■ 

i , ■ 

jajoce ietalo. Rristajalna cesta inia na koncu natrijeve luci za 
: start v megli. Vse luci so v tleh, da bi nc ovirale. 

Veliki T kaze hkrati silo vetra, toda izkusen letalec jo 
i pozna 2e po legi vetrovue vrece. To je vazno za pristanek. 

( Pri mocnem vetru je treba odjemati pi in pozneje, veter pri- 

stanek zav’ira, krajsa. 

Smer prevladajoiih vetrov je odlocilna pri graditvi leta- 
Iisca. Letalisce ne more lezati na zavetrni strani mesta, kamor 
i ■ prinasa veter ves dim, Letala bi tudi morala vzletati v snieri 

H proti mestii. Z dimom in meglo ima letalsko pristanisce ve- 

cen boj. 

Boj z meglo 

^ Megla je strali letalstva. 

** Zategadelj niso pri letaliscih dobrodosli veliki ribniki, ki 

izdihujejo v hladnem vremenu to sivo posast. Najvec megle je 
v jeseni, to ve navsezadnje vsak. Letaliscno osobje je ni prav 
' nic veselo. Poskusalo se je ze na razne nadine, kako bi se 

dala megla nad letaliscem razgnati. Poskusali so to predvsem 
z razmimi zarki,. a vse je bilo zaman. iNiti droben pesek, ki je 
nabit z elektriko in ga razprasuje Ietalo, ne pomaga, kvecjetnu 
bnesnazi razplmjevalce motorjev. Boljse je osvetljevanje niegle 
z ultravioletnimi zarki, da bi letalec videl svetlobne signale. 

Ampak to so sele zacetki. 

Megla je liuda sovraznica, vendar pa je letalisce svoj 
boj z njo dobilo: z radiovalevi. Brez radija bi zracni promet 
v slabem vremenu ne bil mogoc. Z radijem je postal popol- 
! ■ noma varen. iKakor polip z lovkami, posega letalisce dalec v 

prostor z radiovalovi. Vodi letala vso pot in jib potem v 
megli vlece navzdol. Daje smer in kontrolira lego. 0 vsem tern 
smo se ze prepricali v prometnem letalu. Letalisce ureja pro- 
^ ‘ met kakor zeleznica. 

% __ 

, Urejeni promet 

I S'\ Na letaliscu je vzoren red. Nikar ne misliie, da na leta- 

f* : .liscu lahko vsak leta, kakor hoce, ko je tain toliko prostora. 

Zelo bi se motili. Brez znaka starterjeve rrnnene zastavice 


! , 
t 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

*1 

4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


ae vzleti nobeno letalo. Ako se na kolodvorskem poslopju 
pokaze rdeca piramida, utihajo motorji. To pomeni prepoved 
vseh startov. 

Letala se ravnajo po vseh pravilih za izogibanje in pri- 
stajanje. Izogibljejo se na desno, pred pristankom apiSejo krog, 
in tisto, ki je nize, pristaja' zmerom prej. Letalisce nadzira 
letalo vso pot. 

'Prom etui uradnik je z letalom ves cas v zvezi. Poro-ca 
mu o vremenu in kontrolira njegovo lego. Daje mu obvestila 
in ukaze z iskrno telegrafijo in telefonom. Majckena hisica, 
ki cepi 11a robu letalisca, to je gonio, usmerjevalec. Tam zme- 
rom vedo, kje je letalo. 

Letalo mora natamko vzdrzevati predpisano smer, da bi 
se ne t reiki v oblaikih z letalom, ki leti v nasprotni smeri. 
Strojevodja pri zeleznici tudi ne more zapeljati na tir, 11a kate- 
rega -bi hotel. 

Letalski promet je veliko, harmonddno telo, sijajno organi- 
zirano in natanko urejevamo. Za letalo, M je v ziraku, skrbi 
innogo ljudi in za letalo na zetmlji tudi. Na letaliscu sodelujejo 
ljudje pri urejevanju prometa, pri signalizacijd, pri telegrafski, 
felefonski in meteoroloSki sluzbi, pri oskrbovanju letal ter 
izkrcavanju potnikov in tovora. 

Vsi boste lahko tu zaposleni, ce boste za to sposobni. 

Vecina letaliscnega osobja so bivsi letalci. Clovek mora 
biti svojega rokodelstva ve§d. To je pravilno. 

Letalisce pa ima svoje sfcraze §e po progi, kakor irna 
zeleznica svoje cnvaje. To sio letalski svetilniki. 


Letalski svetilniki 

Glavni svetilnik je na letaliScu. To, je nizki sbolp nad 
lopami. 

Vrsta svetilnikov je na prog ah, od letalisca do letalisca, 
IK) vecini na hribih, da bi se od dalec videli. Vecinoma so to 
svetlobni in hkrati radijevi svetilniki. Njih znaki so isti. Pilot 
vidi — recimo — kratek in nato dolg blisk ludi. V Morsovi 
abecedi je to znak A. Takoj ve, da je to zmak dolocenega in 
znanega svetilnika. To spozna tudi tuj pilot, ki je priletel z 

112 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



•drug eg a konca sveta; po- 
gleda na letalsko mapo in 
je brz doma. Radar se slabo 
vkli, posilja svctilnito znak 
po radii u. Pilotu se oglasi 
•kratek ali dolg ton v slusal- 
kah. Toda vsaik svetilnik 
nima radija, vecina ima samo 
' luc. Brav .gotovo pa ima 
■radio letaliscni svetilnik, ki 
posilja dve obmocji kratkih 
valov, vsako z drugini zna- 
kom, In pilot leti med tvjima, 
kakor pl-ove ladja med bo- 
jami. To se tudi imenuje ra- 
dijeva boja. 

Svetilniki na progi so 
drug od drugega oddaljeni 
20 do 50 km, tako da se 
bliski enega vidijo do' dru- 
goga. Nie ne de, ce edcn 
odpo've. Pilot vidi bliske na- 
slednjega svetilnika in ne 
zgubi svoje poti v oblakih. 
Nekateri svetilniki so brez 
posadke. Priziga jib elek- 
tricni nocni cuvaj, fotoelek- 
trioni clen, robot-avtomat. 
Kakor hitro se zmraci in 
n e d o b i v a o b c u 1 1 j i - 
v a s v e 1 1 o b n a pi I o - 
scica a p a r a t a do.volj 
svetlobe, vklopi tok. 

Ko bi se prebud'il zgra- 
•ditelj prvega svetilnika, ki je 
stal na otoku Faru pad Ale- 
ksandriji v 3. stod. pred Rri- 
stom, bi se komaj spoznal 
na letalskem svetilniku. Na 
njegovem svetilniku so go- 


113 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

rela poleria drv na odprtem 
ognjiseu. Nili bremenski nad- 
skof, ki je dal postaviti prvi 
svetilnik v Hamburgu v 12. 
stoletju, hi ne vedel z no- 
vim svetilnikom kaj poceti. 

Steklene lece, izbocena zr- 
cala in svetlobni viri, s'to in 
stotisocsvecni, bi ta dva 
moza gotovo do cel a izbpgpli. 

Toda smoter svetilnikov je 
isti: pokazati plovcem po- 
noei pot. Ker je tu se radio, 
jo lahko pokaze tudi v me- 
gli, in sicer kar na daljavo 
vec tisoc milj. 

Vstopiti! 

Pred peron letalskega 
pristanisca Praga prihaja le- 

talo. Ustavilo je motorje in odprlo vrata kabine. Na peronskem 
stebricku se je prikazala tablica s ciljem poleta in easorn 
odleta v Moskvo. Zvodnik klice v restavraciji odlet letala. 

Potniki vstajajo od miz. Usluzbenci nakladajo kovcege v letalo. 

Okrog veiikega kovinskega plica je slavnostno nastrojenje. 

Slavnostno je tu vse. Praznicna obieka potnikov, nove obleke 
dam, ki bi ne letele v tujino v nemodernem -kostumu, in ziati 
trakovi na uniform i prometnega uradnika in posadke letala. 

Nenadno se je med lepimi oblekami prikazala modra — 
montersika. Iz letala je stopil mehanik, ki je pregledal oljne 
zavore, ki pri preizkusnji motorjev niso dovolj obcutljivo za- 
grabile. V vsej tej k-rasoti je mehanik kakor kmet na izletu 
diplomatov. Modra rnonterska obieka spominja na delo cio- 
veskili rok, na tisto pirvotno', crno delo. Zdi se, da ne spada 
sem. Toda brez tega moza bi letalo ne bilo pripravljeno pred 
peronom. Letalski mehanik, to je dusa letalisca. 

Letalski mehanik 

Mehanik je povsod in pri vsem, ker rnora tarn biti. Oskr- 
bovati mora motorje, aparate na kro'vu,.podvozje in neonove 

114 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




luci pristaniSke zapornice. Spiremlja in sprejema vsako letalo, 

naj se dviga-v jasno sonce ali pa pristaja ponoci v luci reflek- 
torjev. 


10 je oskrb'O'Valec in zdravni'k vseh naprav na letaliscu 
ki jih up-ravlja mehaniono ali elektricno. Veliko ve in mnogo 
zna. Po shihu pozna, da pri letalu, ki prihaja ravno z dolge 
poti, popusca eden izmed stirih motor jev. Pri motor ju dozen c 
Po posluhu, pri katerem izmed mnogih cilindrov se me vzigajo 
s'vedke. 


Skrbi za vse, najbolj pa za motorje. 



Prav on je zelo vazen za varnost prometa. Promet je v 
prvi yrsti odvisen od zanesljivili motorjev in mehanikove 
zanesljivosti. 


Odgovornost in znanje 

x L ^alski mehanik je pravi kapital rokodelskega znanja, 
uceujak med rokodelci. Clovek si inoira temeljito izvezbati 
mozgane preden se nauci ustrczati 'razplinjevalcu dvanajst- 
cilmdrovke ah urediti brezhibno poslusanjc kratkovalovnega 
^oddajnika. Takega znanja si clovek ne pridobi cez noc, niti 


115 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


ga tie more kupiti na sejmu v carovni ovojki. To znanje tnora 
clovek prav s trudom zbirati. 

Zbtranje znanja se tie zacenja sele na letaliscu. Sem pri- 
haja mehanik ze iz letalskih tovarn in strokovnih sol. Prihaja 
iz tovarn, kjer se je rodilo letalo in vse njegove naprave. 
Natanko ve, kod gre po vretenu kanalcek za mazilno olje, ker 
ga je v r tovarni sam delal. Tako mu gre kajpada delo od rok, 
da je veselje. Dobro ve, kaj pomeni en sam zrahljan svornik. 

Zato more in tn ora bit! za svoje delo popoilnoma odgo- 
voren. 

V letalstvu ima mehanik prvo in eastno mesto med vsemi 
letalskimi delavei. 

Drzali se homo tega moza v modri monterski obleki, 
tovarisa mehanika. Z njim si 'bomo ogledali letalski motor. 

To bi bill morali storiti malo prej, toda clovek tie more 
vsega naenkrat. Morda je za to se cas. 


116 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





V telesu kovinskih pticev je kovinsko srce. Letalski motor 
je pnpolna strojnica v zraku. 

Treba je liiti nekaj casa z njim tarn, kjer poslusajo oblaki 
njesov ropot, da nioremo oceniti njegovo delo. Treba je sedeti 
v letalu nad valovi razburkanega morja, ko je vse odvisno 
od motorja, da nioremo oceniti delo ljudi, ki so letalski motor 
sestavili. 

V letalski motor se je vtelesil dull .in trud vseh konstruk- 
terjev, ki so ga izpopolnili. V sebi nosi tudi duha spretnega 
dela delavcev. ki so ga spravili na svet. V njem je tisto neiz- 
merno prizadevanje ljudi, ki so na motorju izpopolnjevali. se 
to, kar je bilo ze zelo dobro. 

Dovrsenost 

Da bi motor v zraku odpovedal svojo sluzbo. je danes ze 
velika redkost. Ogenj je izkljucen; da bi pocile cevi ali ventil, 
to spada ze v minulost. Storilnost raste v tisoce konjskih sil. 
Doslej se ni se nikjer posrecilo, dati toliko konj v razimeroma 
tako majhen stroj. Letalski motor, to je cloveska volja, pome- 
sana z ognjem in utelesena v kovino. 

118 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415ROp4700130001-4 


Tu dela ogenj. 

Motor sestoji iz delovuih cilindrov. " Nekateri stroji jih 
imajo tudi stiri in dvajset. To so prav za pra.v stirje motor ji, 
postavljeni v obliki X. 

iKoliko let je najmlajsemu izmed vas, decki? Dvanajst? 
Torej morate vsi vedeti, kako deluje eksptozivni motor. S 
tem se tie homo dolgo mtidili. Torej kako? 

„Eksplozivni motor sestoji iz delovnega cilindra, bata, 
rocice in kljuke, razplinjevalca in magnetnice." 

„V cilindru eksplodira zmes bencinskih par in zraka — 
pritiska na bat — bat se premika in pritiska na rocieo — 
rocica obraca kljnko kakor roka. 



Fra v. In kako deluje bat? To naj pove spet nekdo drug. 
,d3at vsesava zmes v cilinder, ko se pomika nazaj, jo 
stiska, zdaj zmes eksplodira, ker jo vzge sveoka, in tlaci bat 
— in pri pomikanju nazaj iztiska ibat zgorele pline. 

Temu se pravi delo na stiri case. Sesanje, stlacenje, eks- 
plozija in izpnh. Eksplozija je delovni akt (cin).“ 


119 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




sesanje 


stisnjenje 


eksplozija 


izpust 


esanje — ■ 

„V glavi cilindra je sesalni in izpusni ventil. 11 Sesalni ventil 
sesa” zmes iz razplinjevalca, izpusni ventil izpusca zgorele 
pline v izpuh. Svecka vziga elektricno is'kiro z magnetnico. 

To ste fantje od fare. Saj bi bila sramota, ce bi ne poznah 
mntoria. Neikdo nam bo se pojasnil razplinjevalec in magnet- 


V razplinjevalcu tece zrak, ki vsesava bat v cilinder. V 
ta zrak brizga po cevki benein — zrak ga razprsuje v drobne 
kapljice in ga nese s seboj v cilinder. 

Ali veste, cemu je podoben razplinjevalec ' 

..Razplinjevalec je podoben — podoben — fnzerskemu 



Ali bi mi mogli povedati, cemu se zmes v cilindru stiska. 
Da bi to dale mod — da bi posteno eksplodiralo! Papir- 
nato’vreco morarno tudi napibniti, ce hocemo, da se bo glasno 
razpocila . . .“ 


120 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Tudi prav. Zmes se stiska zato, da <bi bencinove pare pra- 
vilno eksplodirale ter cim nrocncje udarile na bat. Zdaj vas 
spomnim se na magnetnico. 

Magnctnica je prav za prav majhen dinamd. V njej se 
proizvaja elektricni tok, ki je speljan v svecko v cilindru. Ni < 
pa spojen z njo nepretrgoma kakoir z zarnico, ampak vselej 
sarno v trenutku, kakar hocemo zmes vzgati. Potem preskoci 



avtomobilsKi letalski 


v svedki iskra med dvema 
zicama. To je prav za prav 
majlien blisk. Saj je v svecko 
tudi res speljan tok visoke 
napetosti 15.000 voltov, med- 
tern ko svetirno v zarn>ei 
samo z 220 volti. b'eveda 
mora to vzgati bencin. 

Niti ppazili nismo, da je pri- 
stopil k nam tovaris Meha- 
nik in nas nckaj 6asa po- 
slusal. 

, y Na nekaj ste pozabili, 
prijatelji! Bat opravlja ce- 
tvero gibanj, in samo eno 
izmed njih je delovno. Zato 
inoira imeti ikijuka motorja 
vztrajnik, v katerega se za- 
dene delo pri eksploziji, in 
ta napravi potem se ostala 
tri gibanja. — Zasuce kajpak 
tudi kljuko z mrtve to5ke.“ 

Proti temu bi elovek rad 


nekaj ugovarjal. 

„Toda, tovairis Mehanik, saj letalski motor nima vztrajnika. 
Ne bo vendar irnel po nepotrebmem tezkega. kolesa." 

„ln kaj mislite, da je vijak kaj drugega kakor vztrajnik? 
Je sicer zato tarn, da bi vlekel letalo naprej, toda pri tern je 


tudi vztrajnik. 

Nic ne pomaga. Letalski mehanik vendarle pozna motor 
bolje ko jaz, naj vam to sam pove. Kdor na motorju dela, 
ga ima v mezincu. Poprosimo ga, da bi nam povedal kaj o 


motorjih. 


121 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Dvojni takt ni dober 

Mehanik je rad zacel razlagati. Zdaj izvemo nekaj zelo' 
zanimivega. 


-V letalstvu imamo tudi dvotakne rnotorje, a tell je malo. 
Nekaj je pri njih dobra, namrec da se cloveku pri njih ni treba 
jeziti z ventili. kajti za sesanje in 
izpuh irnajo kanale. Saj ste ze go- 
tovio kdaj razklapljali motociklov mo- 
tor. Ta je po navadi dvotakten. 

Sesanje, stisnjenje, eksplozija in izpnh 
se zgodijo pri dvojnern vzdigu cilin- 
dra, ker deluje bat z ofoe'h strani. 
vsesava namrec zmes v cilindVovo 
ohisje, niedtem ko v cilindru na drugi 
strani bata zmes stiska. 

SI aba stran tell motorjev je. da 
mora biti cilindrovo ohisje skrbno 
zaprto; zato ne del a jo vec ko stiri- 
cilindrske rnotorje. Nadaljnja neugod- 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


nost je mali obseg cilindrov. s Ce postavimo cilinder z vecjim 
obsegom, katoor ^ lifcra, pozge mnogo bencina, Zato jih je 
V letalstvu nialo. Veliki motorji imajo> stirilitrske cilindre, za 
nje je samo stiritaktni motor prikladen. 

To sem vam rekel samo zato', da boste vedeli vse. V vsem 
irnam rad popolnost in natananost.“ 

Mehanik je pomenljivio zagrozil. 

„Dobro pazite, kaj vam pravim! Potrebovali boste to.“ 

Vse dobre lastnosti 

„Od letalskega motorja se veliko zahteva, kakor od 
neveste, ki mora imeti mnogo dobrih lastnosti. PravijO', da 
moira biti marljiva, delavna, strpljiva, nezahtevna, molcljiva, 
in ne vem, kaj Se vse. Seveda se dogaja, da nevesta nima 
vseh tell lastnosti, toda ietalski motor jih mora jmeti. 

Storilnost motorja (stroja) je velika pri majbni tezi in 
majltnih -razsezmostih. Ima mire'n tek, dovrseno hlajenje in 
porabi malo goriva. 

Deluje v vsaki visini in v vsakem vremenu. Dolgo vzdrzi 
in ne potretbuje popravil. In biti mora popolnoma zanesljiv. 

Dela veliko in zahteva se od njega cedalje vec.“ 

Cedalje vec 

iLetalski motor je mocnejsi kakor orjak v pravljici. Orjak 
je rasel in se jacil. Motor se , jaci, a ne raste. P,rvi motor, s 
katerim se je obnesel prvi vzlet, je tehtal cent, prav za prav 
110 kg, imel je le 8 konjskih sil. Skoraj 13 kg na enega konja. 
Pri tej tezi mora dati danasnji motor najmanj 220 konj, kajti 
imeti sme le pol kile na enega komja. Zato lahko' izdelujemo 
motorje s silo 3000 konj. Storilnost se je torej neizmerno 
zviSala. 


In zvisitje se nenehoma. Se nedavno je dal litrski cilinder 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Konstrukter irwira iz njega izgnati 60 konj. Tega ne zamore 
niti carovnik. 

Storilnost motorja se veca z narascanjern obratov v mi- 
nuti. Motorji delajo do 4000 obratov. Nato jih je treba seveda 
ustavljati do polovice obratov, kajti vijak pri visokem stevilu 
obratov slabo deluje. 

Dal.je se povecuje storilnost z mocnejsim stiskom, z zvi- 
saiio kompresijo. Bat stisne cilindrov prostor do ene os mine. 
V trenutku eksplozije je v celmdru tlak 80 atmosfer, 80 kg na 
1 om s ! In konstrukter tlaci tja toliko atmosfer, kolikor jib le 
gire v cilinder. 

Ce ste kdaj jezili mamo, je potem prosila oceta: Daj mu 
jih, kolikor moire prenesti! Konstrukter tudi sili v valj kar 
najvec atmosfer. 

Konstrukterju ne zadostuje vec navadni zrak, ki ga potem 
stiska v valju. Dovaja vanj ze stlacen zrak. Dal je valju po- 
seben zgoseevalnik. 

Pa se tudi meh 

Da vam povein resnico: motorjev kompresor deluje sele 
v veliiki vising kjer je zraka malo, kajti redek je in bi z njim 
motor ne mogel dihati. Kompresor mu zrak zgoscuje. 

Ali ste bill kdaj pri kovacu? Ali vas je pustil, da ste pihali 
z mehom v ogenj? Koma.i je meh zapihal, je zacel ogenj goreti 
z visjim plamenom, zakaj meh 
mu je dal vec zraka, vec kisika, .. i 
ki je potreben za goirenje. Mo- ^ 0,7l f >re ^ or 
torjev kompresor je 
tudi taksen meh, da 
bi se motor v veliki 
visini ne zadusil. 

Kompresor je 
vrtljiva zracma se- 
saljka, ki se vrti s 
hitrostjo do 30.000 obratov na 
minuto. Poganja ga motor. Mi 
bi ga radi poganjali z izpuho- 
vhni plini, toda ti malo turbino 


124 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


prevec razgrevaj©. Kompresor porabi nekaj sile, a motor ga 
mora imeti. 

V visini 5000 m je le se polovica gostote zraka, ki je pri 
zemlji. Motor jo va storitoost bi tarn neiztmorno padla. Edino 
kompresor omogoca letanje v veliki visini. Ce spustimo ko m- 
prosoir ze pri tleh, je storitoost motorja veiika. 

'Pa to bi se ne bilo dovolj. Za dobro del© ne zadostuje 
mocni laket, treba je tudi. roke- s spretnimi prsti. To je pri 
miatarju vijak. Motor ima levji laket z r©k© violinista. 


Zracni vijak s spremenljivim korakom 


Vijak je dal ljudem ze veliko sferbi. Leseni vijak je delal 
slabo, to je bila prav za pirav hroima rofca. Vijakova lista se 
morata po potrebi obraoati, in to pri lesenem ni slo 1 . Kovinski 
vijak se je dal holje napraviti. Njegova lista sta vsajena v 
glavo, kjer je mehanizem, ki ju obraca za manjse all vecje 


dviganje. 

Da boste razumeli: Ce leti total© z veliko hitro st jo, ima 
vijakov list, lopata, tudi velik korafc To je pri ravnem letu. 
Kadar tecete po ravnem all navzdol, delate dolge skoke. Ce 
leti letalo z majhno hibrostjo, zlasti pri vzletu in pri dviganju, 
je to narobe. Vijak mora imeti majhen zajem, manjse stopanje, 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

maiijsi korafc. Vi tu-di delate kratke korake, kadar liocete v 
hrib. Vijak m-ora skratka vedno zrak zajemati, tie sme ga 
rezati. 

Zajemanje izpreminja mehanizem v vijafoovi glavi na 
osnovi srediobeznega regulatorja po obratih motorja. Ce se 
letalo dviga, je to za motor napomo; sam zniza stevilo obra- 
tov ^ mehanizem vzpostaivi avtomaticno manjse dviganje da 
bi motorja olaisal delo, Ce lefi letalo hitro, je to narobe 
(obratno). 

Poglcjte, kako spremeoi vijak storilnost stroja! Delali smo 
poskuse. Letalo s trdnim vijakom se je dvignilo v visino 
6000 m. Istocasno z njim se je dvigalo letalo istega tipa z 
vijakom, ki je.imel avtomaticno spremenljiv korak, in to se je 
dvigriilo v visioo <S.500 metirov. T o so ravno tisti spretni prsti, 
vijak s spremenljivim korakom. Motor dela dobro, to je treba 
priznati, Dela celo pri slabi hrani. 


Vareujitio z gorivom 

Pri motorja varcajemo z gorivom ne le zaTadi cene go- 
riva, anipak tudi zaradi prihranka na tezi. Cim manj motor 
porabi, tern manjso tezo je treba vzeti v letalo. In feza je pri 
letalu kocljiva zadeva. 

Motor potrebuje na uro za 100 konjskih sil 25 kg ben- 
cina, t. j. 250 g za vsakega konja. Dieselov motor porabi !e 
190 g goriva za vsakega konja. To je priliranek ene pctine teze. 
ki jo irnamo ta'koj dvakrat v zepu. Enkrat kot denar, ki smo 
ga pribranili pri gorivu, in drugic kot koristno tezo. Namesto 
goriva moremo vzeti v letalo potnika, ki bo za polet placal. 
Fo so ugodnosti Dieselovega motorja. 

Izmmitelj Diesel je to vedel. Prav on je zaeel nenavadno 
stiskati zrak v cilindru. To je delal zategadelj, da bi mogel 
zgati namesto bencina kar nafto. Razplinjevalec ni potreben, 
gorivo se v cilinder vbrizguje. Tudi ni treba magnet-nice in 
sveeke, ker se zaradi velikega pritiska vzge gorivo samo. To. 
je bila sijajna misel. Dieselovi -motor ji gredo po vsem svetu. 

Diesel je bil velik izumitelj, dal je svt^tu nek-aj, kar ima 
neizmreno ceno. Prihranil mu je jezeno bencina. 

Deck'i, glejte, da b-oste nekoc izumitelji! Prizadevaite si!“ 


126 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Mehanik se je razvnel, da se temu zdaj sam cudi. Govoril 
je tako giasoo, da se ozirajo k nam ljudje, ki delajo v delav- 
nici pri lopi in popravljajo motor. Veselo so nam zaklicali. 

' Tovaris Mehanik se je odlocil, da homo pogledali se k njim. 

Gremo pocasi v bliznjo delavnico; tovaris Mehanik govori 
se nekaj o gorivu. Pravi le, da se zdaj ze zge pod visokim 
V pritiskom tudi bencin in se mesajo vanj ne'kalksni svincevi 

oktani, da bi ne eksplodiral v cilindru prezgodaj. To je tisti 
oktanov bencin. Pravi, da se motor danes kirmi ze z majslab- 
sim gorivom, z nafto, spiritom in bencolom iz premoga ali z 
umetnim bencinom iz premoga in vodika, pa vseetiO' dobro 
tece. Gara skratka ob slabi hrani, katere .dobi povrh se rnalo. 

Tale dobri motor, fcovinsSko srce letala! 

Brana motorja more biti razlicna, toda olje za mazanje 
mora biti dobro. Srce mora imeti dobro kri. Olje za letalske 
motorje celo elektricno izboljsujejo, da ga ocistijo skoidljivih 
primesi, zlasti zvepla. V telesu motorja krozi in tlak ga zeme 
k vsem tornim ploskvam, ko je prehodilo Madilnik in cistilnik. 

Po njego'vi toploti se meri toplota motorja. Olje mora biti 
dobro. 

Prihajamo k drugemu motorju, pri katerem popravljajo' 
mehaniki hladilnik. 

Motor v mrzlih obkladikih 

Tovaris Mehanik je pregledal hladilnik, ki je podoben 
plocevinastemu satovju, in se zlovoljno popraskal za usesom. 

,,Kdaj se bomo ze vendar znebili teh hladilnikov ? Motor 
je seveda treba hladiti, da se ga ne loti vrocica. Ne smemo 
pozabljati, da deluje v njem ogenj, ki bi valjeve stene tako 
raztopil, da bi se zdaj zdaj omehoale in bi se bat zadrl. Zato' 
dobiva v.alj obkladke mrzle vode. Ampak voda bi kmalu za- 
cela vreti, ko bi ne sla skozi tankostensike cevi hladilnika, 
kjer se hitro ohlaja. Kar tafco preprosto to ni. 

(Ko bi bilo od mene odvisno, bi uvedel samo motorje, ki 
jih hladi zrak. Tem zadO'Stujejo za ohlajenje valjev rebra, ki 
hladijo s svojo velik-o ploskvijo. To je preprosto. Pri hlajenju 
z vodo pa imamo se hladilnik in vodo in crpalo, ki zene vodo 
od hladilnika k motorju. 

Zracno hlajenje je popolnoma zmagalo. Lazje je in bolj pre- 
prosto, nikakih motenj ne more biti pri njem. Prej so izdelovali 

127 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


z zrakotn ohlaje- 
vane motor je samo 
do 200 konjskih sil, 
zdaj delajo motor- 
je, ki irnajo dve 
tisoc konjskih sil. 

Ocitali so jim ve- 
lik upoir, toda kon- 
strukter je zvezd- 
n.i motor oblekel. 
dal mu je — pr- 
stan iz plocevine, 
ki prezene iz mo* 
torja vse vrtince. Tak motor nirna potem prav nic vecjesa 
upora kakor motor, ki ga hladi voda. 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

„Pozimi, pravis? No, pozirni je hlajenje z vodo seveda 
v toliko bolj udobno, ker se nalije v hladilnik gorka voda in 
motor bolje prijcma.“ 

. „Pia saj niti ni treba, da bi bila to voda, glikol je vendar 
•boljsi in tudi lazji. Namesto satovnega hladilnika je lahko 
hladiiniik v krilu. Tvori povrsino krila in -ninja nikafcrsnega 
. upora.“ 

Tovaris Mehanik se je zamislil. 

„Kolikor gre za glikolovo hlajenje, ima res bodocnost, 
in sicer za visinsko letenje v stratosferi. Ceprav je tarn leden 
zrak, vendar ne moTe ohladiti razpaljenih glav cilindrov. 

V visini 15.000 metirov je sicer 65 stopinj mraza, a tudi le 
desetina primorskega zracnega tlaika. Tam ne zadostujc vec 
tefcoci glikol, tarn se bo hladilo z glikolovimi parami.“ 

Zdaj bo imel nekdo izmed vas vprasanje na jeziku, ze 
vidim. 

„Cemu bi letali t'ako visoko ?“ 

„Ker se tarn lahko leta hitro! Tam se bo tetaio s tisoc- 
kilometrsko hitrostjo. Vse prekooceanske proge pojdejo skozi 
stratosfero." 

,,P'Otem bo moral imeti motor posten kompresoir, ce je tarn 
tako malo zraka.“ 

,,Zadostujejo nasi kompresorji. Samo hlajenje nam dela 
se nekaj skrbi. To da s tern se nam ni treba beliti glave. Po- 
glavitno je, da imamo za nase polete motorje, ki se dajo 
iizwstno hladiti. Pozimi moramo celo zapirati zastore hlad.il- 
nikov, da bi se motorji ne prehladili.“ 

Zdajci tovarisa Mehanika nckam klicejo. Moramo se mu 
zahvaliti za vse, kair nam je povedal o motorjih. 

Moral’i bi se mu se zahvaliti za to, da je nam pokazal, 
kako rad ima svoj poklic. Videli smo, s kaksno ljubeznijo je 
govoril o motorjih, o svojem delu. 


Jeklo je boljse ko zlato 

Nekaj casa opazujemo delo mehanikov 


in hoecmo tudi 


kaj pametnega re5i. 

.,',Tak motor je zlato, 
,’,Ne, to je jeklo, prav 
se lalvka zlitina alumimja 


ro ieklo, plemenito jeklo! In pa 
lektron. Valji so jekleni, bat pa 

12 ? 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


je iz elektrona. Ojnice in kljuke so jeklene, valjevo ohisje iz 
eieKtrona. 

„Da, da, a hotel sem reci, da je tako dober . . 

„Pa je dober kakor jeklo, recite! Kaj bi nan. pomagalo 
\ niotorju z la to s' Ojnice iz njega ne morete narediti.“ 

r . . J " e res - ^P e t snio jo polomili. Ne bomo vec modrovali 
Pojdimo iz delavnice! 

Kaj nain pri niotorju ni prav 

lii pred delavnico, kjer nas nilice izmed melianikov ne 
shsi, vam recem, da lctalski motor ni tako docela brez na- 
pake, kakor si mislijo. Nocem ga obrekovati, povein pa vam, 
ua daje saroo 8% dela. Da, osem odstotfcov. 

Poglejmo na primer hlajenje. To porabi 40 odstotkov sile, 
, , se iz bencina v motornem cilindru. Jzpuhovi plini 

dajo 20%. Seziganje ni tako popolno, pri njem se izgublja 
nadaljnjih 20%. Izgube pri trenju bata in lezajev pri trenju 
tekoce zmesi in drugo, pa irnate 92% zgube, predeii ’se zaveste. 

Toda te izgube^ so neizkoriscene sile, izgube goriva. Pri 
tern se ne more reci, da je to morda krivda motorja. Motor, 
prosim, je popolnoma zanesljiv, res ga ne morem obrekovati! 

Foie ipravim le zategadelj, da bi vas opozoril, da se da 
na njem se marsikaj izboljsati. To je stvar izumiteljev. Iz- 
boljsiije se neprenelioma to in ono. 

Prosim, tamle vidite to! 

Sproznik 

lam se ravno trudita dva letalca, da bi pognala vijak 
p. i „Milanu , in sta padla, ker sta drug drugega potegnila 
za setboj, da bi ju ne udarii vijak. 

Smejete se, pa to ,ni za smell. Vijak je ze inarsikomu 
prelomil r-oko. Vijak ze udari, ko se niti tega ne nadejate. 
Preden sezete na vijak, odklopite magnete! Prosim, to ni 
sala, tu gre za zivljenje! 

,.Ampak hotel. ste nam pokazati neko izpopolnjenost. Tole 
vendar ni nic popolnega.“ 

..Alia, tako, res sem hotel. Poglejte Ietalo, ki je zraven 
„Milana‘M To je ista konstrnkcija, a novejsi motor. To je 
mkusi brat. Njega v motor ima namrec ze sproznik. 

13(1 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Pilot dr.ugega letala je nasadil za mtprjem kljuko ill jo 
lepo udobno virti. Nenad.no se je vijak zavrtel, in motor delujc. 
Pilot je snel kljuko in jo spravi'l v letalo. ■ 

Tam je vzmetni sproznik. Mocna jeklena vzmet se navija 
kakor pero v uri, dokler ne premakne motorja in prevrze 
batov preko enega takta (fcomprcsijo). Motor ze deluje. Ni- 
komur se ni treba bati za roko, na vijak pri tem nihce niti 
ne seze. Sijaino! 

Za mo'Qnejse stroje vzmet >ne zadostujc, niorala bi biti 
kakor pero vagonskega o-dbijaea. Pri takih strojih se s kljuko 
zazene vztrajnik, ki ga pri visokem stevilu obratov vklopimo 
na gonilno gred. motorja. V vztrajnik se d,a spraviti velika sila, 
dasi tehta samo 2 kg, kajti zavrti se na tisob in tisoc obratov. 
Pri najm.o5nejsih motorjih se vztrajnik pogajanja z elektricnim 
motoirjem. Pri velikih strojih so mocni akumulatorji za reflek- 
torje, radio in vsa elektriona dela v stroju, dajo se torej doibro 
uporabiti za start motorjcv. Ko se vztrajnik tako zazene, da 
dela 12.000 obratov, spusti tudi motor, ki ima dva tisoc konj- 
skih sil. Vcasih zazenemo motorje neposredno z elektromotor- 
jem kakor pri avtomobilu. Toda vztrajnikov sproznik je naj- 
boljsi. Izpodrinil je ze zracne sproznike in sproznike na stis- 
njeni pliin. Nic ni boljsega, kakor debar domislek. 

. To je tista izpopo'lnitev, 11 a katero sem vas hotel opozoriti. 

Letalski mehaniki se zdaj smejejo pri spuscanju motorja, 
ko udobno yrtijo kljuko kakor pri lajn.i. „Zasviraj mi tudi 
eno!“ klicejo drug na drugega. Toda do druge pesmice ne 
pride vec, motor se zazene ze pri prvi. 

Nicne pomaga, prijatelji, letalski motor jc nekaj krasnega! 

131 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Zanesljiv 

]Ko ipilot prelcti z ocrni ap-arate na krovu, ki kazejo toploto 
motorja in pritisk olja, pogleda se vselej z Iju beznijo motor 
svojega zanesljivega prijatelja. 

Letalski motor je dovrsen in lep strop ki gre toono kakor 
m a. ,Ie razmeroma majhen, Ce se ozrete nanj iz letalove 
■kabine, se vani zdi, da bi ga lahko vzeli v narocje, in vendar 
ima rnoc tisoc konj. Mogel bi gnati tovarno. 

In dela, deta neutrudno, zvesto. 

njegovi zaslugi je zracno rnorje varno. 

Letel sem z milijonarjem 

Ne'koc sem letel z milijonarjem in sem foil na to zelo 
ponosen. Tisti ■inliijonar si namrec ni pridobil svojega milijona 
z izkoriseanjeni drugih ljudi. Bil je pilot-milijonar, junak, ki je 
v sluzbi promctne druzfoe preletel milijon kilometrov. To je 
pot priblizno triindvajsetkrat okoli zemlje na ravniku, kjer je 
njen ofoseg najdaljsii. 

Leteli smo nad poletno pokrajino, polno sonca. Pilot je 
predal vodstvo svojemu tovarisu, vklopil robota in se po- 
govarjal z menoj. Bil je moj stari prijatelj. Govorila sva o 
njegovem uspeliu. 

„Tale tvoj milijon kilometrov forez liezgode dokazuje'na- 
ravnost, kako varno je trgovsko letalstv-o. Mislim, da ga 
dolgujes predvsem zanestijvosti moto>rjev.“ 

„0 tern ni dvoma, predvsem zanesljivosti motorja,“ je 
odgovoril pilot, lakoj pa je dodal: ,,Pa tudi (vetrovnostni) 
meteoroloski sluzbi. 

„ Meteor olokki (vetrovnostni) sluzbi? 11 

»9 se y eda. Saj so Se do nedavna ukinjali promet eez zimo. 
Pozimi je prenelial sleharni letalsiki promet. Smejali so se 
nam, ces da smo kakor gugalice, ki so pozimi tudi prenehaie. 

Zdaj pa letamo pozimi kakor poleti, ponoci kakor podnevi. 
Za to se moramo zahvaliti predvsem meteoroloski sluzbi.' 1 

Na krovu je zamezikala rdeca luc, zopet iznova. Pilota 
sta si nasadila slusalke. Milijonar se je nefcaj casa pogovarjal 
z oddaljeno postajo in takoj nato zavrtel lestvico kompasa. 

„Menjavamo smer. Na progi je nevihta.“ 

,>Ta bi menda taksnega letala ne ovir,ala.“ 

„Letala bi ne ovirala, ampak potniki je nimajo radi.“ 

Odsihdob sem bil pozoren na meteorolosko sluzbo. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 









Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : 



004700130001-4 




Letalceva delavnica je 
ves pros tor nail zemljo. Vsak 
delavec mora svnjo delavnico 
pozmati. Letalceva je velika 
tiso'C milj. O tern, kaj se v ta- 
kem veliketn prostoru dogaja, 
ga neprenehoarn obvesca me- 

teoroloska sluzba. la opazuje 

vreinc inoddaja letalcu porocila 

tUdl MeteoxoloSka sluzba varuje letalca pred nevilito. pred 
vetrno trobo in sneznim metezem, pred meglo an vsenm m- 
sedatni zraonega tnorja. To je angel varuh vsega letalstv ^ 
Zvest sluzabtiik meteorolos'ke sluzbe je radio. Brez meg 
bi ne tnogla delati. Oskrbuje hitro zbiranje porocil o vremen- 
skein stanju v cell anrezi meteoroloskih postal m nato pre- 
dajanje porocila letalom v zraku. Edino s pomocjo radija je 
1‘Ln, dati vetrovnostna sluzba latalstvu taksno varnost. 


Vreme je varnost 

,.Ali imamo nevihto pred seboj?“ 

Prnnik lahko vprasa pilota po vremenu nad vscm ozern- 
ljem, koder letalo leti, in dobi tofina porodila, zaka, posadka 
prometnega letala je o vremenu dobro obvesccna. DobiVc 
redtio porocilo z letalisca. 


134 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Meteoroloska sluzba oddaja po radii a v znakih, zlozemh 
iz crk in stevilk, v sifrah, ki se daio posiljati v Morsovi abecedi. 
Taksno porocilo razuimejo letalci vseh narodnosti. Na krovu 
vsakega letala je kljuc, po katerem se cita vetrovno porocilo. 
Toda letalci zrnajo po vedint sifre na pamet. 

Tako na primer ima vremensko stanje znak Ww in zraven 
stevilko. Ce je to stevilo 03, pomeni, da je v krajih meteoro- 
loske postaje, recimo, nad namembnim letahscem oblacno. 
WW25 so dezevne pojavice, WW90 je nevihta, WW99 ie 
buda nevihta s toco. Crka V pomeni vidljivost. V4 je vidljivost 
komaj 2 km. 

Ce dobi letalec z letalisca, kamor je namenjeii, , y vremen- 
skem porocilu znak HI, pomeni, da so nad letaliscem oblaki 
v vi§ini samb 50 do 100 metrov. To je zanj zelo vazno. 

• Tako je vse straS.no preprosto. Omogoca pa to edinole in 
izkljucno radio. 'Porodilo o vremenn mora biti naglo, veter 
ne caka. Nevihta je sicer hitra, a radio je hitrejsi. Nevihta ni 
vec tako groz-na, ce nas ne more presenetiti. Takole ima 
letalec razgled po ccli progi od zacetka do konca. Vedeti za 
vreme pomeni varnost. 


Vreme je denar 


Ne gre le za slabo vreme. Rad bi imel denar, ki ga je 
prihranila meteioroloska sluzba prometnemu letalstvu samo pri 
bencinu. V tern je velika razlika, ali leti letalo proti vetru all 
pa z vetrom za hnbtorn. Ce ga veter poriva, dasiravno. lc s 
hitrostjo 50 km na uro, je teh 50 km zastonj, motors delajo 
z manjso storilniostjo in ne porabijo toliko toencma. 1 ako se 


prihranijo stotisoci na leto. . , . . . . „,g iino 

iKapitani prometnih letal si lzbirajo za let take visi , 
kjer je veter za hrbtom. Skozi zracno morje tecejo nepre- 
nclioma nevidne reke vetra, vcasi v protinozni smeri. Veckrat 
zadiostuje, ce letiroo pet sto metrov vise in ze letimo Pntoku. 

Metcoroloska sluzba meri hitrost vetra v raznih vismah 
s preiskovalnimi baloncki, ki se merijo med poletom s teodo- 
litom. Tako je mogoce dognati ne le smer balpncka, ampak 
tudi njegovo visino nad zemljo in natancno hitrost. Poroci o 
se daje central!, ta pa takoj poSilja ponocila letalom v zraku. 
PiViti se. no tem ravnajo in prihranijo mnogo denarja. 


135 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Ne pozabite na jadralee! 

Jadralec pozdravlja frontalno nevihto, ker mu omogoci 
'pelet v daljavo. 1P0 smeri vetra uravna prelet. Rad slisi o 
kopidenju oblalkov, ki obetajo termiko, in sploh pozdravlja 
veter, da bi m-ogel letati pad pobocjem. Bilo hi nespametno. 
peljati se na odda-ljen© letalisbe, ko bi ne bila rneteoroloSka 
sluzba zajamcila vetr-a za jutri. Mora se tudi vedeti, da piha 
danes veter natanko ad zahoda. Ko bi pilial jugozahodnik, bi 
pihal po pobocju, ne na pobocje, in me bi nesel. Pri letu v 
daljavo je treba vedeti, ali piha veter na pobocje pogorja, ki 
je na poti. Potem tarn veter dobro nese. 

Za jadiralca je meteraroloska sluzba toliko vredma, kakor 
za kmeta, ki premislja, ali naj pozanje jecmen. Po vremenu 
uravna jadralec vse svoje dejanje in nehanje. Od njega je 
popolnoma -odvisen. 

Ako bi ueenee ne pazil 

V soli Iahko preslisis moder nauk, pa se ne zgodi nic taiko 
hudega. Kvecjemu te bo-do do-ma -naklestili. Toda letalski ude- 
nec in-ora biti zelo pazljiv, kadar razlaga ucitelj o vremenu. 
Mora ga dobro poznati. Sportno letalo nima radija, ki bi ga 
vodil. Pilot se mora zanasati na svo-ja izkustva. Saj leta vedno 
izven proge, po drugi poti, kakor -prometna letala. 

Let-alec prezi mad letom nad otbla-ki na temnejsa mesta. 
To so luknje v oblaik-ovi plasti. Od dalec se zdijo bo-lj temne, 
ker gleda skoztije temna zemlja. Ce priletis mad nje, Iahko vidis 
navpieno- dol in se mores orientirati. To so temnejsi oto-ki v 
belem niorju oblak-o-v. Po navadi nimajo popolnoma okroglih 
obrisov, ampak so podo-lgasti. Skozi tako luknjo se Iahko- tudi 
spustis navzdol. 

Ce je lufcnja vidn-o pod-olgasta, velj-a str-ogo pravilo. da se 
ne srnes spuScati po-cez, temvec po dolgem. Za odprtino sledi 
cesto po dolgem kako pog-o-rje, in ko bi se letalo spuscalo 
vanjo pocez, bi letel-o- pr-oti vrhu. Po dolgem leti vzdolz vrbov. 
Odprtine v -oblakih s>o seve-da zamegljene, jasno se sk-oznje 
nikoli ne vidi, in go-zd pogleda skozi sele pred nosoni letala. 
Take odprtine se delajo, zlasti na tisti strani pogorja, ki ni 
obrnjeiia proti vetru. 

136 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Letalec pogleda prod vzletom na vetrovnostni zemljevid. 
Vi'di, da bo_ mod potjo srecal nevihto, da pa je to lokalna 
nevihta, ki jo lahko obleti. Seveda, ce ga caika frontalna ne- 
vihta, bi jo zaman skusal obiti, iker se razprostira vec sto 
kilometrov dalec. Ve, da jo mora preleteti aH pa doma ostati 
Vreme pa mora dodobra poznati. 

Letati se ne da na slepo sreco. 

Letalec, ki ne pozna vremena, je ikakor strojevodja, ki bi 
ne poznal signalov. To vendar ne gre. 

Red v vremenu 

Ali hocete slisati posten prepir. 

Sklioite nekaj ljudi in recite, naj glasujejo' o vremenu. 
Vsajt bi hotel imeti v ( bli2nji uri dirugacno vreme. Kmet ima 
vedimoma premalo dezja, toda za seno hoce imeti suho vreme. 
Drugi kmet, ki nima travnika, potrebuje prav zdaj nekoliko 
dezja za krompir. Takoj nato pa se oglasi rudar, ces da mu 



prav zdaj ni nicesar ta-ko malo treba kakor dezja. Vsem dru- 
gim se bo to zidelo sniesno, toda preneliali bi se smejati, ko 
bi ^bil'i z rudarjem pod zemljo. Rudar ravno' prebija v rovu 
pesceno plast. Ce se zraoni pritisk .zmanjsa, pred dezjem, peseik 
grozno tece, tisei v rudarsko delo'. 

iPa tudi letalci bi se ne zedinili. Prometni letalec bi hotel 
neprenehoma mir, brezvetrje, in ne motijo ga visoko nad 
zemljo slogoviti oblaki. Leti mirno pod njimi, samo da bi imeli 
potniki nemoten razgled. Toda jadralec hoce vprav veter in 
izmed vsega najbolj sovrazi slogovite oblake, zakaj plast 

137 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


oblakov zadusi vso termiko, ne pusti, da bi se dvignili topli 
zracni tokovi: Kadar je na nebu obvisela plast lahkih oblakov, 
imajo jadralci mrtev dan, ceprav sonce sije. 

Vsak hoce vrenie zase, narava pa ga dela, kakor ga sama 
hoce. Ljudem torej ne ostaja nic drugega, kakor da si vsaj 
prizadevajo uganiti, kaksno ibo vreme. S tern je vnesen v 
vreme red. Vemo precej zanesljivo, kaksno vrenie bo jutri. 
To je zelo dobro. Vemo pa prav gotovo, kaksno vreme je 
ravno zdaj daled <>d nas.> To je imenitno. To je posledica 
opazovanja. 

Vremena ne rnoremo voditi, moremo ga opazovati. To 
opazovanje vrsi praviloma mednarodna letalska vctrovnostna 
sluzba. Vse drzave si vzajemmo poroSajo o vremenu. Delajo 
nesebicno, druga za drugo. Drez skupnega dela bi to ne slo. 

Meteoroloske straze raziskujcjo vreme na mnogili krajih. 
Vecinoma so na letaliscih in porocajo rezultate svojega opazo- 
vanja centrali, ta pa obvesca letalce. Straze oglasajo vsafco- 
kratno stanje vremena: je ii dez ali pa je nebo sanio priprav- 
ljeno za dez; oglasajo vidljivost, visino in obliko oblakov, 
smer in silo vetra, hkrati pa se merijo tlak in toploto zraka. 
Iz porocil straz izdela centrala meteoroloske sluzbe poroeilo 
o stanju vremena na celem ozemlju. To porocilorazglasa potem 
radio. 

Napoved vremena za dolgo dobo ni treba, da bi se iz- 
polnila. To je izzvalo ze mnogo dovtipov. iKar priskutna je ze 
anekdota o k-metu, ki je vselej uganil, kaksno bo vreme, ces 
da je vsakokrat irekel nasprotno- od tega, kar je javljala 
vremenoslovska (vetrovnostna) sluzba. To je krivica. Do cel a 
zanesljivo se da napovedati vreme za prihodnji dan. 

Letalcu pa zelo ustreie ze to, da izve, kaksno vreme ga 
caka na progi. Torej porocilo o vremenu, kakrsno vprav je. 


Vreme kakor na dlani 

Posadke letal se ustavijo, preden vzletijo, pred vremeno- 
slovskim (vetrovnostnim) zemljevidom, ki visi na letaliscu. 

To je pregleden zemljevid, imenovan sinopticni. Z zenilje- 
vida govorijo letalcu znaki in stevilke, ki jih razumejo ljudje 
vseh jezikov. Letalec here, kaksna je na poti oblacnost, here 
smer in silo vetra. kje je megla, ali se pripravlja nevihta. Ali 

138 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


ima rnorda na progi 1200 m visoko pogorje in so oblaki tam 
v visini 1000 m. Leteti mora torej itarezpogojno nad oblaki ■ 

Izkusen letalec zemljevid prav hitro here. Svetli krog 
pomeni jastio nebo, crni krog docela pooblaceno nebo. Tn 
vodoravne crtice so megla, terrnii triko.tnik je toca. Vetrmca 
s stirimi crticami pomeni veter st. 8. To je moean veter, ki 
lomi vejc dreves. Ce piha proti smeri leta, bo kratil letalu 
hitrost za 60 km, izplaca se, da se mu izognes v visrno. 
Jadralci v njem ne morejo vec letati. 

Na zemljevidu so z raznobarvnimi crtami zvezana ozemlja 
nizkega zracnega tlaika. Iz tega se da citati tudi sunek. 

Znaki so najlazje otivo. Divjaska abeceda je prisla do 
dasti. Radio jo posilja letalom. Na zemljevidu govori letalcem 
v vseli jezikih. 

Vreme v zep 

Razen tega zemljevida, ki se razobesa po letaliseih, iz- 
delujejo se poseben zemljevid za vsako progo, po kateri letalo 
leti. To je izvleeek iz velifcega zemljevida, zepni zemljevid. 
Na njem je tudi napoved vremena za nekoliko prihodnjih ur. 
Te male zemljevide dobivajo na nekaterih progah tudi potniki. 
Ima tudi razlago znakov, in tako je preskrbljeno za zabavo 

bolje, kakor s krizantoo. . 

Sportni letalec stori prav, ce si napise na ta zepni zemlje- 
vid se cas, kdaj zahaja sonce. V temi se z malim letalom 
kaj slabo leti! Vsak vesten letalec prouci pred odletom stanje 
vetrov. Kdor se ne meni za mapo, je klatez, ki se zanasa 
samo na sredo. To velja seveda predvsem o sportnih letalcih, 
kajti klate2 ne bo priscl nikoli na krov prometnega letala. 

Viremenoslovski zemljevid sestavlja vremenoslovec. To 
je zelo ucen mol in si ne bo vendar zastonj glave belil. Tudi 
ne dela tega zase, kajti njega nevihta ne moti, on je na zemln 
in pod streho. 

Carovnik 

Vremenoslovca letalci zdo spostujejo, kakor afriski crnci 
Carovnika. Ne uganja pa s svojimi carovnijami nobenih skriv- 
nostij. nasprotno, vsakomur naravnost vsiljuje znanje o ri j i li . 

Dela kakor zdravnik zracnega prostora. Raziskuje in tiplje 

139 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


P z a P a '^ti ter ugotavlja, ali se bolezen zracnega oceana ne 
bo poslabsala. Men tlak, toploto in vlaznost zraka, veter in 
oblacnost; primer ja svoje podatke s porocili oddaljenih no- 
moomkov. 1 

Pozna svojega pacienta, zrak, pray dobro. Le-ta ima 
dolocene lastnosti. Zadostuje mu, ce izmeri tlak, toploto in 
vlaenost, pa ve, kaj mu je storiti. Ce se tlak zmanjsa, ve, 
da ne bo vzdrzal v sebi vseb par, in jih izlije v obliki dezja. 
f ra)k ne more vremenoslovca nikakor opehariti. Ta ve. da se 
docela praviino zrnanjsuje z visino tlak in toplota zraka. To- 

P ° mm 1 pn , suhemln °- 7 ° Pri vlaznem zraku, tlak za 40 mm 
na 1000 cm visine. Spodaj je tlak najvecji; v vreci jabolk so 
tudi pomedkana spodnja jabolka. Pri morski gladini je zracni 
Oak 760 mm na i cm 2 , v visim 9000m pa ze samo 230 mm. 
bpodaj je morda toplota IS 0 , v visini 5000m je ze 17“ mraza 
Vremenoslovca ne more zrak nikoli opehariti, pozna ga kakor 
svoje cevlje. Potiplje mu zilo pa takoj ve, kaj bo. 

1 ale carovnik je tudi po svoje uredil veter in oblake. 


Vetrovi, stalno gibanje zraka 

V letalstvu pomenijo vetrovi ne samo tvorce vremena, 
ampak tudi pogon. Pogon letal za jadralca, pomozni pogion za 
prometno letalo, ki hoce imeti veter vedno za seboj. 

Vremnoslovec je razdelil vetrove na 12 stopenj in jih 
oznadil s stevilkami. V njegovi sluzbi ni casa za dolgo pri- 
povedovanje. Oglasi samo veter stev. 9, in letalci ze vedo, 
s kom imajo opraviti. To je divja zena, nevihta, ki lomi 
drevje. Kadar se bliza, nastane pred lopami sum. Treba je 
zavarovati letala, da bi jih nevihta ne prevrnila na tla. 

Vremenoslovec meri silo vetra z anemometrom, lopaticoo 
vetrnico ali z Venturijevo cevjo. 

Njegovo lestvico, imenovano po Beaufortu, inora znati 
vsak letalec na pamet, kabor spovednik sedem naglavnih 
grehov. Beaufortova lestvica: hitrost vetra v m na sekundo 
in km na uro: 


Stopnja m na set. km na uro 

0. 0.0 0,5 0—1 Brezvetrje: Dim se dviga narav- 

nost kvisku, a zrak se ne gane. 


140 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Sfopnja 

m na sek. 

km na uro 


l. 

0,6 — 1,7 

2—6 

Sapica: Dim se dviga skoraj na- 
vpidno, a gibanje zraka je ze 
vidno. 

2. 

1,8 — 3,3 

7—12 

Vetrcek: Giblje listje na drevju, 
Iahno valovi vedo'. 

‘ 3. 

3,4— 5,2 

13—18 

Miren veter: Sumi v listju; voda 
in zito vaioivi. V starterjevi ro'ki 
plapola zastavica. 

4. 

5,3— 7,4 

19—26 

Lahen veter: Giblje veje dreves 
in zene globdke valove v zitu. Na, 
vodi se delajo .valovi z belim gre- 
benom. 




Vzdrzuje jadralno* letalo nad po- 
boejem. 

5. 

7,5— 9,8 

27— 35 

Oster veter: Prigiba debelejse veje 
in drobna drevesca. Na vodi se 
valovi kar valijo. V tem vetru se 
vzdrzijo nad pobocjem tudi tezja 
letala. 




Pozor na sportno letalo pri vzletu, 
da ne zbezi z ravne drte. 

6. 

9,9—12,4 

36—44 

Mocan veter: Buci v listnatih go- 


zdovih, zvizga v zicah in tuli na 
hisah. Nosi nad pobocjem vsa le- 
tala. Zahteva pa nekoliko visje 
ietanje, kjer je ziraoni tok mirnejsi. 

7: 12,5 — 15,2 45—54 Silovit veter: Premetava vrhove 

dreves, ovira hojo. Na valovih 
dela penaste cope. 

Onemoigoca jadranje nad poiboe- 
jetn. 

8. 15,3—18,2 55—65 Viharen veter: Premetava moe- 

nejsa drevesa, lomi veje, zadrzuje 
hojo'. Jadranje v njem je prepo- 
vedano ! 

141 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Stopnja m na sek. km na uro 

9. 18,3—21,5 66—77 Vihar: Lomi manjse drevje, mece 

opeko s streh, hoja je malonc ne- 
mogoca. Prevraca nezavarovana 
lctala na tleh. 

10. 21,6- 25.1 78—90 Mocan vihar: Lomi drevesa in jilt 

podira. S sportnim letalom se v 
njem tez'ko leta. V goratih krajih 
se mora leteti visoko, kjer zrak 
ni vee tako razbit. Na zavetni 
strani pogoirja niece zracni tok k 
zemlji. Pozor na pristanek! Vzle- 
tali le z mocnejsimi letali. 

11. 25,2—29 90— 104 Mogocen vihar: Trg,a strelie in 

podira hise. Ustavlja avtomobile 
in mece pesce na tla. 

Sportna letala tie vzletajo! 

12. nad 29 nad 104 Orkan: Rusi hise, mece zelezni- 

ske vagone s lira. Visoko dviga 
morje, na katero si ne upajo ve- 
Hke ladje. Letalski iiromet pre- 
neha! 

Druzba vetrov je torej mnogovrstna. Od sapice, ki pri- 
jetno l>oza lica, do divjaka, ki trga bajte. Hudo gospodarijo 
v svojem zivlju, v zraku in na vodi. Z zlatih casih so jih po- 
zdravljali kapitani starih jadrnic z velik-o nevoljo: „Ti psi!“ 
Znanstvenik iiravi vsemu temu zracni tok ali zracna 
struja. Tezji, mrzli zrak tece v lazji, topli zrak. In iz tega na- 
stane tolika Skoda. 

Zato ne pozabite! Kakor hitro zacne veter motiti hoja, 
ne vzletajte z jadralnim letalom! 

To je dno zracnega oceana. Zdaj si oglejmo se zgornjo 
gladino. oblake, strop letalceve delavnice. 

Oblaki, dih zemlje 

To so neutrudljivi popotniki po nebesnem oboku. Zdaj 
so lahki beli oblacki, potujoci po rnodrem nebu kakor lep 
spomin po nasi dusi, zdaj lmdourni oblak, pred knteriin se 
trese vse zivo. Vcasih zopet tezlki oblaki, dezevni, sivi in 

142 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


zal'ostni kakor jcsenski objokani dan. So nastroj velike naravne 
delavnice. 

Za letalce pa so oblaki zivelj, v katerem se morajo cuoti 
kakor doraa. Prenehali so biti ovira letanja. Lctala, ki imaio 
aparate za letanje na slepo in radio, se lalifco sp-ustijo vanje. 

Oblaki so ohlajene pare ozracja. Zrak, _ ki se dviga z 
zemlje nese s seboj v visimo tudi vlago, ki se v hladni.i 
viSinah zgosti. Tako nastajajo .oblaki. Ne nastajajo^ povsod 
enako. Nad vodarni in na vetrni strani je vecja oblacnost. 

Zato si mora vzeti letalec vetrovnostno porocilo z oben 
strani gora. Za pogorjem je po navadi vreme boljse Kar 
mirno v to, oblalke preletis, in na drugi strani je dobro. Vcasih 
lahko vidimo, kako se na vetrni strani gora oblaki kar kuliajo, 
na drugi strani pa je jasno. 

Ali morete to pojasniti? To je vendor preprosto. Na 
vetrni strani se veter dviga, se ohlaja, pare se v njem zgo- 
gcajo v o'blake. Na zavetni strani veter pada, se ogreva, 

oblaki se razpuscajo. _ ~ . 

Tudi cez dan ni oblacnost ista. Najvec oblakov nastaja 

pri nas opoldne, najmanj opolnoci. 

Oblaki imajo dve osnovni obliki. So slogoviti in kopasti. 
Ljudstvo jim pravi oblaki slabega in lepega vremena. 



AoDrovecLWf-Rfelease 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Slogoviti in kopasti oblaki 

_ . Slogo , vit sestoji iz plasti. Nastaja pri pocasnem dvi- 
Z ^ aka - Pn naglem dviganju zralka nastajajo kopasti, obli 
bJaki. Po navadi so znamenje, da se vreme izboljsuje Valo- 
vito dviganje zraka povzroca slogasto kopo. 

Po tem pozna-mo, kako kje pod oblaki „nese“. Jadraiec 

JS* i° tem "f , mesta v oWakih kope, kjer Iahko doseze 
vismo. Ce so oblaki razbiti, je zgoraj sunkovit veter. 

/ nar1 m f zl ““ iemo ^ oblake po visini. Imarto visoke 

2000 m °° ™ ’ SrCdnie ° d 2000 d ° 5000 m in nizke °Wake do 

Vremenoslovec je razdelil oblalke se v razrede. 

Vsak v svoj razred! 


Oblaki se delijo po mednarodnih pravilih na deset raz- 
redov. Vsaka vrsta oblakov nastaja le v doloceni visini v 
dolocenem nadstropju azraCja, v drugo ne pride. Nikoli ne 
more dezev.ni oblak, nimbus, v visino nad 3000 m. Ovcice ki 
se jim uceno pravi altocumuli ali vzvisene kope, ne padeio 
nikoli pod 3000 m. ' 

Vremenoslovec je z oblaki zelo strog. Gleda, da pride 
vsak oblak vedno samo v svoj razred. 



Nie ne pomaga, moraroo se nauciti teh nekaj latinskili 
besed kakor ministrant. Preidimo takoj k razdeljevanju obla- 
kov. Pilot jih mora znati kakor deset bozjih zapovedi. Zace- 
njamo od zgoraj. 


144 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



m 



» Approved For Release 2004/06/23 : 



CIA-RDP83-0041 5R0047001 3000 1 -4 


Cirrus !' r ! 1— llkm 


V 1 a k n a t obi ak. Beli per- 
nati oblaoki, kafcor ce se slikar 
s copcem na lahko dotakne 
modrega nebesnega obofka. Pro- 
puscajo soncne zarke in ne 
rnecejo sence na zemljo. 

Cirrostratus 6 — 10 km 


Pajcolanast (koprenast) 
o b 1 a k. Belkast pajcolan, raz- 
prO'Strt pogosto cez ves nebes- 
ini ob'ok. Ne zasencuje somca, 
tijegovi zarki dobro prosevajo. 
Vcasih tvori okrog somca velik 
kolobar kafcor obstret. Na zem- 
Ijo se ne niece sence. 

Cirrocumulus 5— 9 km 


K o p a s t o b 1 a k. Ovfiice. 
Ploscati bell oblafiki v vrstah 
po nebesnem oboku. Vse tri vr- 
ste oblakov sestojijo iz dirob- 
nih ledenih kristalBkov, to so 
ledeni, ne vodeni oblaki. So 
nekako mleeno pobarvani. 

145 


v Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Altocumulus 3 — 6 km 


P r i v zd i g n j e.na kopa. Ve- 
like ovcice. So vecje od navad- 
tiih oveic in imajo spodaj znatno 
senco. Nebesni obok pokrivaio 
v skupinah. v podobi proda; 
med njimi proseva modri obok 
kakor voda med kameni v re- 
ciscu. Na zemljo mece senco. 



Altostratus 3— 6 km 


Vecji progasti oblaki. 
Skoznje gleda sonce brez obri- 
sov, le kakor potopljeno v glo- 
boki vodi, saino svetla lisa. Ta 
dva tipa srednjih oblakov se- 
stojita v viSjih legah iz ledenih 
kristaiekov, nize pa ze iz vod- 
nih kapljic. 


Cumulus 


1 km 


Kopa. Spodaj ravna baza, vrh 
zaokrozeo. Baza velike kope je 
v visini pod 1000 m, vrh do 
3000 m. 

Kopa je vrh termicnega dim- 
nika, oblak jadralcev. Pod njo 
letalo nese, dokler ni dovrSena. 




146 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



V 



Cumulonimbus 1 — 6 km 

H u d cure n o b 1 a k. Baza je 
samo 300 m nad zemljo, vrh 
predira tudi visoke oblake v 
■visini 8000 m. 


& 





Stratocumulus 2 km 


"Slog o vita k o p a. Blast s 
temnimi koparni, ki tvorijo 
mracne gruce. Med njimi so' tu 
pa tarn svetli prostori. Skozi 
re-dke lu'knjc se vidi modro ne- 
bo. Od navadnega slogovitega 
. oblaka se razlocuje po tern, da 
je spod-njidel raizkustran. Strasi 
z dezjem, prinasa pa veter. 



Nimbostratus 0,8— 1 km 


Dezeven o b 1 a k. Brez- 
oblicni sivi oblaki, Iki pokrivajo 
vecinoma vse nebo. Spodnji 
■rob je navadno raztrgan in sve- 
tlejse cunje vise do zemlje. Pri- 
nasa sneg in dez, toce pa ne. 


147 

• v 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Stratus 0,8 km 

S 1 1 <> g o v i t o 1) 1 a k. Siv eno- 
licen oblak, skozi katerega 
vcasih proseva nebo, toda !e 
naravnost nad naSo glavo. Pri 
tern oblaku je nebesni obok do- 
cela enolicen. To je tisto utru- 
jeno jesensko nebo. Ti oblaki 
so pr,av za prav megla, ki se je 
dvignila. Vcasih iz nje nekoliko 
prsi. 

Odslej bomo srecavali pod iiebom same znance. Seveda 
nekatere samo od dalec. V visini 8000 m teh znancev kajpak 
ne bo bog ve koliko. 

Poznamo deset v;rst oblakov. Niknli se ne bo zgodilo, 
da hi se sesli vsi hkrati, a mi si jih tako predstavijamo. 

Deset v,rst oblakov je morda komu premalo. Mirno si jih 
more dopolniti na dvanajst, da jih bo imel kakor apostolov. Saj 
sta megla in dim prav za prav tudi oblaka. 

Megla, najhujsi sovraznik letalcev 

Megla ni nic drugega ko oblak, ki se drzi pri tleh. Nastaja 
zaradi tega, ker se zrak na mrzli povrsini zemlje ohladi. Plast 
megle je vcasih visoka vec sto metrov. 

Letalci je nimajo radi. V nasih krajih nagaja zlasti jeseni. 
Onemogoca orientacijo. Noben pilot ni vesel, ce vidi letalisce 
pod meglo. Vzleta se pri osvetljavi s sodikovo lucjo tudi po- 
dnevi. Zgoraj pa vodi letala radiokompas. Toda sportna letala 
mso urejena za letanje v megli. ,Njim je megla siva, nepre- 
magljiva posast. 

Drugace je polet v megli prav miren, ker se megla vzdrzi 
samo v brezvetrju. Vcasih ima megla tudi svoje lepote. Ce 
letimo nad belim meglenim morjem v sicer jasneni vremenu. 
vstajajo iz nje vrhovi gora, ozarjeni od sonca, kakor bi pla- 
vali na megli. 

Jesenske, zlasti pa ziimske megle trajajo cesto ves dan. 
V takih dnevih se ne da jadrati, pa tudi sportna letala ne star- 

148 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Re'lease"fca4fl)6/23 : CIA-RDP83-0Q4J 5R0047001 30001 -4 



tajo. Na letaliscih je zalostno. Ziinska- meg-la je divja. Vetei 
bi jo rad, kar raztrgal, toda megla zadusi na- konec celo veter. 

Samo promet.no letalo starta v meglo-, ker je za to zgrajcno. 

Vetrovnostno poro-cUo oznacuie vidljivost v megli s. Stev. 
0—2. Nicla pomeni, da je videti v daljavo se cez 1km, 1, da 
je videti v daljavo 1km, in 2, da se vidi samo «na 100 in. Pri 
vidljivosti vec ko 1 Ikni sc da se letati. 


Dim 

Dim je podobcn otokom meglo, lezecim vecinoma nad 
mesti, kjer je v zraku veliko- prahu in saj. Takemu dimu pravijo 

tudi suha megla. , . 

Dim kali dogled. Pa naj je dim se tako- gost, vendar je 
videti dlje ko na 1 km. Izkuseni letalci tudi vedo, da ma dim, 
ki je nekoliko modrikast, za seboj temno ozadje, brzkone 
-pogorje. Rjavkasti dim. irna prosto ozadje. Dim premagas, ce 
letis v vecji viSini. Potem vidis podse dobro, bolje ko v 
daljavo, kjer je zavesa dima daljsa in debelejsa za -preglea. 

V vecje visinc se dim ne dviga. V redfoi megli l/.daja 
kraje in vasi, kajti tarn je megla bolj gosta. 

Dim ne moti letalca, 

* 

Zdaj nam vremenoslovje ni vec tako tuje. Poglejmo, kako 

je z vremensko napo-vedio. , , 

Nas ded' se zmeraj ne veruje v prerokovanje, edmo le v 
prerokovanje, ce ga v krizu trga, Pravi: dez bo. Nekoc nam 
je tudi izdal, da ima opa-zovalmco. Kaj so vsi vremenski pre 
roki v primer! z njim? Kaksno opazovalnico? I no, o-besi cunjo- 

149 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


skozi okno. Ce je mokra, ded ve, da dezuje, in lie potrebuje 
nobene prerocbe. Pravi, da napovcdujejo vremenska porociia 
vrertie prav tako, in to je prepozno. 

Pa mu izbijtc to iz glave! Prcpricali homo torej vsakega, 
ua zna letalski clovek prerokovati vreme. 


Prerokujemp vreme 

Ljudska napoved ima prav, kajti ijudstvo ima izkusnje 
kmetje pravijo, da bo lepo, ce pade megla na tla. To je res 
zakaj meg! a se niia v bolj mrzlem zraku, ki ima visji tlak 
I oda drzimo se oblakov. 

Ce se prikazejo na nebu stolpaste kope. pride nevihta 
cez 8 do 10 ur. 1 ako trdi profesor Georgii, osuovatelj iadral- 
ske rueleorologije. Pravi pa se, da pomenijo razsezni' kopasii 
oblaki, ki^ so zgoraj pajcolanasti, prav za prav ze zacetek 
ne\ ill te. Ce se^ tudi kopasti oblaki tiiti zvecer tie razhajajo, 
tetri voc se zgoscujejo, se bo vreme gotovo poslabsalo. Vreme 
se prav tako poslabsa, ako je zgodaj zjutraj nebo jasno in 
pi ha Ida den vetcr. 

Zdaj si moral no se pojasniti upravicenost Ijudskega pre- 
rokovanja. Ce se pojavijo na nebesnem oboku umazane proge. 
ki se naglo zgoseajo, bo dez. Ce je zjutraj nebo rdece, pravijo 
da vzhod gorf, zahod ugasa. To je lom zarkov v vlaznem 
zraku. Potem tudi dezuje veckrat cel dan. Vlazni. zapoteni 
kannii dokazujejo iienadno zgoscenje vodnih par v zraku ki je 
z vlago prenasicen in hoce izliti prcobilno vodo. K’es. ze’zacc- 
iijamo nekoliko razumevati vreme. 

Ko hi mogel jadralec ukazovati vremenu, hi se ne smcl 
pokazati na nebu slogovit oblak, ker se pod njim nikoli ne 
dvtgnejo topli zracni tokovi. Uredil hi to tako, da bi pihal svez 
vet reek pri jasnem nebu in polnetn solicit. Potem hi hil konec 
vseli vrcmenskili prerokovanj. 


Nevihte 

Najbolj neprijetna je letalcu saino frontalna nevihta. Ne- 
vilita ga Premetava, toda prometne ladje jo mirrio preietijo. 
Izogibljejd se samo srediscu nevihte. Bezljo pa prcd toco, ki 


150 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

jini razbija Oikna pri kabini. Nevihte so vredne, da se zani- 
fflamo zanje. Dvojne so. Lokalne (krajevne) in fronlalnc. 

Krajevna (lokalna) nevihta 

Na Siroko razkoracen, na ravni bazi, me visoko nad zem- 
Ijo, se osabno vzdiguje hudourni oblak, gospodar podnebja. 
Mrko zre na pokrajino; v pokrajini se zdaj pa zdaj zabliska. 
Gospodar podnebja grozi! 

Oblak raste, raste cedalje vise, se dviga v mrzli prostor. 

V njem se vali megla, divje zradne struje letijo navzgor in 
poleg njih padajo druge v propast. Zdaj si je oblak nadel §e 
mogoden §op, velikansko streho, podoibno na'klu. Zdajci je 
ravno dozorela nevihta. Napetost v notranjosti oblaka se spro- 
Sduje z bliski. 

Grom bobni, kakor da nevidni orjak tolce zgoraj po naklu. 
Spodaj lije dez iz oblaka. Utegne priti toca. 

Elektricna sila, nakopicena zaradi trenja sto in sto mili- 
jonov kapljic v oblaku, se izbija v prostor. Bliski so dolgi 2 km, 
pa tudi 50 km. Grom se slisi 50 km dalec, vidi pa se se dvakrat 
tako dalec. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Nic ne traja veono. Nevihta pojema, prevzetni oblak pada, 
naklo raznaSa veter. Najprej odnese z velikanskega poslopja 
streho.*Konec je. Gospodar podnebja je dozivel. 

Letala se lofcalni nevihti izogibljejo. Zleteti nad njo je 
tezfeo, ker sega visoko v vi§ino ; zato jo letalei razsi obleta- 
vajo. Jadralec si drzne vcasih kar vanjo, dokler oblak se 
nastaja, raste. Ne sme pa stati oblak s petami na gorah. Potem 
je to nevarno za primer, da bi aparati zmrznili in bi pilot 
ne vedel za lego letala. Bil bi prisiljen leteti v spirali. Ce pa 
lezi oblak prav na vrhu, je bolje, ce se ne spustis vanj. 

Dez pri krajevni nevihti je navadno prav izdaten. Toda 
po nevihti je lepo, kakor je bto pred njo. 

Docela nekaj drugega je frontalna nevihta. 


Frontalna nevihta 

Ta nevihta zajame takoj velika ozemlja. Vlece se po 
fronti, ki je siroka sto in sto kilometrov, ter gre tudi tiso£e 
kilometrov v daljavo. Navadno jo spremlja mocan veter. V 
nevihti mocno dezuje in veckrat pada tudi toda. Prepotuje 
velik del zemlje, od morja do morja, od juzne Franeije do 
Baltiskega morja. Gre po tako imenovani mrzli zradni fronti 
in navadno poslab&a vreme. 

Sredino nevihte, njeno jedro, tvori tako imenovani valj, 
kjer so drvji vrtinci. Tam se je ponesrecilo ze mnogo jad-ral- 
nih letal in motorno letalo se mu tudi izogne. Tam napadejo 
letalo vrtinci, kakor razbojniki v gozdovih trgovee. Pozor r 

na to nevihto! 

Frontalno nevihto spoznamo po naglem padanju toplote 
in tlaka. Veter sc pri nji dvigne in se neprenehoma menjaVa. 

Vihar divja do visine 2500 m, najmoicnejsi je seveda pri tleh, 
do visine 100 m. Dez, ki pade na razgreto zemljo, se zvisa tlak 
suhega zraka za tlak par, ki se naglo dvigajo, kakor de 
brizgnes vodo na razbeljeni stedilnik. Veter se cesto izpre- 
vrze v vihar. Razdira strehe, premetava snope po polju — 
an zna napraviti opustosenje tudi med letali na tleh. Dviga 
oblake prahu ter jih takoj spet vrze na tla z modnim nalivo-m. 

Ce se bliza nevihta, je treba takoj obrniti letala z zad- 
njim delom proti vetru, kakor delajo to kdnji in psi. In zava- 


152 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


rovati jiadralna letala! Privezati jih h kolicem, ki so zabiti v 
tla! Zato jemljemo s seboj majhno sekiro in vrv. Jadralci se 
smejejo, 5e§ da delamo to zategaidelj, da bi _se mogel pilot 
izse’kati iz gozda po prisilnem’ pristanku med srnrecjem, anipak 
res je, da hodenio s tem zavarovati letalo po* pristanku. 

Letala se po moznosti frontalni mevihti izogibljejo. Mocni 
stroji jo preleta jo. Sega nize, kaikdr topla nevihta, nekako do 
4000 m. Obleteti se ne da, ker je vec sto kilotlfetrov dolga. 
-Pomika se s hitrostjo 20-- 100 km. Prav to vabi jadralca k 
poletu v d alia vo. Nevihta zene pred seboj klin mrzlcga ziaka, 
ki poganja topli zralk v visi.no. V tem se da jadrati vzdolz 
fronte 'oblakov kakor ob poboeju gora. 



• Jadralec pazi, da bi ne zasel v venec nevihte ali da bi ga 
nevihta ne zaprla, ce se delajo,oblaki tudi pred fronto. To so 
najslavnejsi leti jadralcev. 

Frontalna nevihta ni samo en oblak, to je cela dolga vrsta 
neviht. Gre kakor val, nekaj preskoci, ponekod samo dezuje, 
delajo se novi oblalki in nanje prehaja sredina nevihte. Tako 
se vdasih vlece vec neviht druga za drugo, vcasih se nevihta 
tudi vraca. Ce ne tiosi ravno oblakov s to do, ki drvijo kakor 
pobezljana creda celo cez 2000 m visoka pogorja, zdrsne ne- 
vihta vecinoma po gorskih pobacjih v smeri pogorja. Gre 

1S3 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



vzdolz ovir. Vcasih gre tudi v smeri tekocih rek. Potem pra- 
vimo, da je §la nevihta po reki. 

Po nevihti se praviloma dvigne tlak, in ohladi se. 

Razen zradnih vrtincev in nevarnosti strele, ki tie udarja 
naravnost v Ietalo. a se mu tudi Tie izogiblje, prinasa frontalna 
nevihta toco in nevarnost pozebe. 


Na pol znirzla kapljja vode, zlo seme 

To je seme toce in pozebe. To je prav poseben pojav. 
Vodna kaplja ima, recimo, tudi 15 stopinj mraza, pa vendar ni 
led. Seveda. pogoj je, da je v miru. Kalkior hitro se ta na pol 
zmrzla kaplja strese, takoj zmrzne. Tako nastaja toca. 

Toea je strah zreli psenici, pa tudi oknom letal. Opraska 
tudi gladko povrsino kril in trupa. 

Toea se rodi v oblaku frontalne nevihte, kjer so na pol 
zmrzle kaplje vode. Nad njimi so v vi§ini majhni ledeni kri- 
sta!5ki. Kakor hitro se zadene kristalcek oh tako kapljo, se 


154 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

kaplja jspremcni v led. Nastane toca, ki pad a na zcmljo. V ob- 
lakih sumi, da se na zeinljo slisimo’, in oci kmetov se pre- 
pi as eno ozirajo na umazano zolti oblak. 

Letalccm velja pravilo: izogibati se toci! 

Se hujsa pa je pozeba, pred katcro vsak pilot bezi. 


Pozeba, polediea v oblakih 

t. 

Ce zadene krilo v na pol zmrzle kaplje, se te tafcoj na 
krilu zgostijo v led. V na pol zmrzlem oblaku nastaja na letalu 
polediea zelo bitro. Prava pozeba, prava polediea je mlecen 
zrnast led, ki nastaja iz majhnih kapljic oblacne megle. Ce pa 
prileti letalo v oblak z debelimi 'kapljami, nastaja prozorna in 
gladka polediea. Oboje je letalu nevarno. 

■Povrsiua letala se zavija v led. Teza nevarno raste. ,Pri 
velikili letalih so to centi ledu. 1 o gre naglo. So primeri, da je 
na robu krila narastel v minuti 5 cm debel led. Krrnila gredo 



potem trdo. Vijak stresa motor, ker Iod porusi vijaku njegovO' 
tocno ravnoteznost. Najvee ledu se usede na nos letala, in 
letalo zacenja imeti tezko glavo. Letalo pada. 

Zaradi tega letalec bezi iz takih oblakov. Lo 1 mu ni tezko, 
’n * ker ga pravocasno svari toplomer. Ce pokaze toplomer, ki 

meri zunauji zrak, toploto 1 do 1 2° pod niclo, j-e to svarilo, da 
i e _ oblak na pol znirzcl. Kar prod! Zadostuje, ce sc dvignenio 
ali se znizamo za nckaj §to metrov, pa jc dobro. 

Toda taksen beg ni bil vsec tehnikom. Tehnik ne bezi 
pred nicimer. 


155 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


IKdaj se napihovanje izplaca 

jKonstrukter je opremil letalo z napravo, ki se napihuje 
in pri tern lusci le-deno skorjo, ki nastaja. 

Led se dela tam, kjer se zadeva letalo v na pol zmrzle 
kaplje, zlasti na sprednjem robu 'krila. Tam so tri gumijeve 
cevi, vzdolz krila, ki se izmenoma napolnjujejo z zrakom. 
To je odledovalec. Napihuje se kakor golsasti golob, in led 
poka ter odpada. 



Vijak se napihniti ne da. Zato ima napravo, ki razprsuje 
po njem glicerin, da bi se led ne nrogel prijeti kovine. Nekatera 
letala razprsujejo glicerin tudi po povrsini letala. 

Imamo pa ze tudi preparate, s katerimi natiramo letalovo 
povrsino pred vzletom, da bi se ne delala poledica. Pri tem 
pa se telrnik ni ustavil. Konstruira napravo, kjer motor ogreva 
prednji del kril z vodo. Preizkusajo tudi elektricno ogrevanje. 
Tako se ze varujejo krovni aparati pred zamrznjenjem. l oda 
zracni odled'ovalci ustrezajo popolnoma. 

Mala kaplja vode, ki je pozabila zmrzmti, ima v sebi 
veliko zloibe. Toda tehnik jo je ukrotil. Letala se poledice ne 
bojijo vec. Spustimo odledovalec in spremenimo visrno. 


156 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

V velikcm zracnem tnorju se nenehonia nekaj dogaja. 
Spoznali smo, da se vreme razvija po dolocenih pravilih. Letal- 
stvo je premagalo vse zasede, ker jili je spoznalo. Bati se 
moramo samq neznanega. Kar poznamo, to lahko premagamo. 

Ni dov'olj, ce znarno voditi letalo in razumemo motor. 

Pilot mora razumeti tudi vetrovnost. Star prego'vor pravi, da 
so ibili valovi in veter vcdno na strani najboljsih pomorscakov. 
Pozablja pa dodati, da je bik> tako le zato, ker so jih najboljsi 
pomorscaki tudi najbolje poznali. 

f 

* 

Bili smo spet dovolj dolgo zunaj, poglejmo malo znotraj, 
recimo, k mozu, ki je tako energicno ukrotil poledico. H kon- 
strukterju, h graditelju letal. 


* 

157 


proved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


LETALSKI GRADITELJ 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Xa inoz ima vedno premalo oasa. Ko zgradi letalo, 
ga neprenehoma ogleduje in opazuje ter is5e, kje bi kaj iz- 
boljsal. Komaj je letalo zgradil, ze mu ni vsec. Izboljsuje celo 
to, kar je najboljse. 

2a nas trim a veliko casa. Ne bo nam razlagal konst rukcije 
letala, ces da se tega lahko naucimo, ee gledamo. Sicer pa to 
2e navsezadnje poznamo. Samo nekaj zanimivosti nam je 
priipravljen povedati. 


Zaviramo navzgor 

Ni mO'goce zgraditi letala, ki bi letelo z veliko hitrostjo 
in bi potern pocasi pristajato'. Zato je treba pri piristajanju v 
zraku zavirati. Zracna zavora je posebna zaklopka, majhno 
krilce na zadnjem robu krila. Pri pristajanju se porme veru 
poveSa upon, zavira hitrost, in letalo, ki leti s hitrostjo vec 
ko 500 km, pada k zemlji s hitrostjo! pod 100 km. 



Zaklopka poveda upor, poveca pa tudi nosilnost krila. 
To je prav dbbro pri vzletu. Ce.uporabimo zaklopko, je vzlet 
prav kratek in letalo se strmo dviga. Taiko lahko vzletimo 
tudl z zasilnega letalisca, kjer je v blizini drevje. Zaklopke 
so izvrstna rec. Povedajo upo'r za celih 300% in spodnji tlak 
za 35%. To dela ravno visja zakrivljenost profila. Tako je 
mogoce odkriti zaklopke, da bi se letalo bolj dvigato. 

Zavira se navzgor. To se dela edino v letalstvu. 


Opeharjeni zrak 

, ‘dviga doWer ne if™ n lk L S ne to <toV p« 

:• om* * - v 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


vrij. Toda konstruktcr je bil kos zraku, naudil je volka voziti 
Ne pusti ga skratka, da bi pobegnil. 

Spredaj na krilu je ukrivljeno krilce, imenovano „reza“, 

Wh , a T Cter ' normalnem dviganju je ta „reza“ 
sJkrita v krilu, da bi ne ovirala. Kakor hitro pa je krilo pre- 
tegnjeno m se hoce tok odtrgati, nastaja tudi v sprednjem 
aelu krila sesanje, in zrak 'si sam potegne tok ven. 

Konstrukter je sploh maucil zrak, dia poslusa. 



Tepez za voglora 


sani r n ; ; , kl ° btLka ka - k « te l 0 .J e kakor tropa psov, ki vlecejo 
i. C,or]e, ce mora teci okoli robatega ogla. Tok se takoj 
pretrga, nastanejo vrtinci. Nastane hud tepez 
_ , Zat ? s f. koiistrukter izogiblje oglom, vsemu robatemu, 
z . lom,jeni 1 ork - Ves trup letala je dobil obliko kaplje, 
tudi krilo ima kaplji podoben prerez, da bi moral zrak telo 



160 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


obtekati in nc delati Virtincev. Vrtinci so velika ovira, po- 
vzrocajo upor. Niti oblika kr-ogle ne ustreza, ©din-ole kaplja. 

Tako je p-rema-gal konstrukter zraoni upor._ ;Kaplja ima 
samo d'vajsetino upo-ra ravne pl-osce. Letalo je leteea. kaplja, 
to je trap, in na tej je -druga kaplja, po-daljsana v ploscato 
krilo. Isto obliko imajo tudi kranila. 



Povrsina trupa in krila moirajo biti gladka. Zato se je 
konstrukter o-t-resel postoipno vseh vrvi in opornikov, vsega 
nepotrebnega upora ter je napravil podvozje, =ki se da po- 
tegniti pod trup letala. Stara letala so bila po-dobna leteci. 
kletki, mo-derno letalo je podobno letecemu pro-jektilu, 

Zrak je bil sprva zadovoljen z letalom, ki je delalo 
ma-jhen upor. To-da- ponudite zahtevjn'ezu prst, pa v-as bo 
zagrabil za celo roko. Zraku s-o zacele biti na poti celo male 
zakovice, toi so spajale plocevino kril. Konstrukter" jih je to-rej 
odstra-nil. -Krilna plocevina se elektri-cno- spaja, in p-ovrsina 
letala je popolnoma gladka, brez upora. 

- Se nekaj -o krilu. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Vitki debeluscek 

Letalski graditelj je odstranil opornice, da hi zunaj ne 
ovirale. Dal jili je kar v krilo. Zvisal je nosilec krila, da bi 
vec nesel ter prevzel nalogo opornic. Tako mu je nastalo krilo 
z visokiin profilom, to se pravi, z debelim profil-om. Pokazalo 
se je, da debel profil vee pese. Mocan clovek tudi nese vec, 
kalkor slabic. Debel profil ima torej boljsi ucinek, kakor droben 
profil. Da -bi zmanjsal upo-r, je dal konstrukter krilu z debelim 
profilom vitko obliko. Ce pogledam-o na krilo od zgo-raj, nima 



oblike pravokotnika, ampak trapeca, ki je najdebelejsi pri 
trupu, proti koncu pa se zozuje v konico. Taksiro krilo ima 
najmaiijsi skodljivi upo-r, to je krilo z majhno gloibino. 

l-o je vitek debeluscek. Taksno krilo zdaj prevladuje. 

Zakaj enokrilnik? 

Dvokrilnikov je prav malo, izumirajo. K-o bi danes hotel 
kak bogatec. da bi mu naredili dvokrilnik, bi ga vendar kou- 
strukter pregovarjal. Dvokrilni'k je zastarel, ni vee primeren. 
Ima edino ugodnnst, da se da narediti nekoliko lazji, kakor 
enokrilnik. Dvc ploskvi druga na drugo tvo-rita skupaj visok 
nosilec. Qim visji je nosilec, tern vec prenese pri enaki sili 
materiaia. Dvokrilnik je torej pri enaki tezi trdnejsi, to je res. 
.Ie tudi bolj okreten, ker ima majhno razpetino, ne sedi v zraku 
tako na sir-oko kakor enokrilnik. Vendar pa je to nekaj vredno 
samo v enem primeru, pri letalski akrobaciji. Sicer pa si ze-limo 
bolj stabilnost kakor -okretnost. 

Zelo neugodno jc pri dvokrilnik u to, da ima razmeroma 
velik upor. Dvc pioskvi druga nad drugo se motita pri delu 
z medsebojnim uporom. Dvokrilnik je nedv-omno bolj pocasen. 
Hnnkrilnik prevladuje. ■ 


162 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Nosilna ploskev 

Tako pravimo krilu, kajti od njegove ploskve je veliko 
odvisno. Chn tezje je letalo, tern vecja tnora biti .nosilna plo- 
skev Obtezitev na meter ploskve je razlicna. Jadralno letalo 
ima vec ko 20 kg, da bi pocasi padalo. Pro.metna lctala imajo 
vec kcTlOOkg obtezitve na lm ! krila, Pri njili je to. zaradi 
tega mogoce, ker imajo moean motor. 

Med velikostjo krila in rnoejo motorja je vzajemno raz- 
merje. Ce zelo obtezimo kcUo, ne smemo muciti motorja. Pri 
pronfetnih letalih pripade na 1 m 2 100 kg, toda na enega konja 
le 5 kg letalove teze. P'ri sportnem letalu znasa obtezitev na 
1 m 2 'krila samo 50 kg, a na enega konja 3 do 10 kg. Drugace 
to nikakor he gre. 

■Najbolj bi ustrezalo letalo, ki bi imelo veliko krilo, da bi 
prislo le malo kilogramov na ploskev. Toda — tale peklenski 
toda! — P'Otem bi imelo krilo velik upor in >bi potreibovalo 
veliko jakost motorja. Kaj pa imajhno krilo? To bi imelo veliko 
obtezitev na 1 m 2 in bi zopet potrebovalo mnogo sile. Ne, to 
je zadaran krog. Ni mogoce iz njega ven. Ploskev krila. in 
jakost motorja morata biti v medsebojnem razmerju. Niti krilo 
niti motor noceta delati drug za drugega. 

Ali bi se rnorda vendar dalo v ccm goljufad? 


Krilo kakor harmonika 

Veliko nosilno ploskev potrebujemo samo za vzlet za 
dviganje in pristajanje. Za vzdrzevanje v zraku, za vodoravni 
let bi zadostovala majhna ploskev. Imela bi to ugodnost, da 

bi m.O'gla lcteti z veliko liitrostjo. Kajti majhna ploskev — 

majlien upor — velika liitrost. Cim vecja je hitrost, tern vec 
nese ista ploskev. Lepo, 'kajne? 

Zgradili so letalo, pri katerem se je dalo krilo raztezati. 

Iz majhnega krila so lezli nadaljnji kosi krila, bolj podobnega 

pahljaci kakor harmooiki. Ga ze imarno! Raztegljivio krilo, 
Toda zopet talc „toda“. Krilo je imelo tako. kompliciran meha- 
rtizem, da je bilo pretezko. S tern je zapravilo vso ugodnost. 

Teza in upor liudo mucita konstrukterja. Da bi se jih pri 
letalu iznebil, je sel drugace na delo. 

163 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Samokrilnik 


Ce so v krilu motorji, zakaj bi tam ne moglo biti vse, kar 

se ... v trupu * potnikli in krm.il a? S tern se prihrani 11a tezi in 
sikodljivem uporu. 

i t0 ' rej samokri,nik kakor velik trikotnik. Zelo 

abko lelalo toda imelo je svoje mulie. Imelo je tezave s krrnili 
n m bib stabilmo, Letalo brez stabilnosti je kakor voz s po- 
bmljennmkolesom. I'reba je venomer paziti, da bi se ne 
prevrnil. To je kakor jadrnica, ki ima visok jambor in point, 
jader, toda nobene hrbtenice. Tudi ta se ne sme pustiti iz oci 
da b, se ne prevmila. 



Krfhila tudi nagajajo, niso namrec rada v senci. v vrtincih 
knla IzguWjajo obcutljivost, in tsk&g a letala, ki nc poslusa 
krmil, letalec nirna rad. 

Konstrukterji so si zaceii pomagati z raznimi pomoznimi 
ploskvicami, ampak potern je spet bolje narediti kar letalo 
s trupotn, kakor si tak© pomagati. 


164 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0041 5R0047001 30001 -4 


Vzlic temu se zdi, da je samo'krilnik letalo bodobnosti. 
Konstrukter nima m-nogo casa. Vprasal nas je se, ali vemo, 
i zakaj so v posodi za bencin preluknjane pregraje. Ne vemo. 
Predvsem zato, da bi se pri gibanju letala bencin ne prelival 
z vso mocjo, da bi se ne zaletaval v stene posode'in gugal 
letalo. Kolik© mi se ne ven», ojej! 

„Ali imate se veliko dela, tovaris konstrukter ?“ 

■ „ZeIo veliko. Potrebujemo pomocnikov. Vsalka dobra glava 
se pri nas uveljavi. Pridite!“ 

„Vase delo je lepoi. Zasluzi pohvalod 
,jNi treba. Delo se mora samo hvaliti.“ 

Delo se hvali samo 

Konstrukterjevo delo se da lalrko in hkrati natanko pre- 
soditi. Zato je preprpsto merilo, imenovano sorazmerje hitrosti. 
Cim vecja je brzina letala med poletom in manjsa hitrost pri 
pr'istajanju, tem boljse je letalo. 

K temu pa sc pridruzi se trgovec in vpr-asa, ikoliko korist- 
ne obtezbe nese letalo na vsafco konjsko silo. Koliko tovora 
vzame letalo na enega konja? Cim vec, tem bolje. 



Pa to se ni dovoij. Ta konj mora s tovorom liitro teci, 
napraviti rnora mnogo kilometrov na uro. 

Teze bencina in posadke noce trgovec steti mod koristno 
©btezbo, ampak samo tezo potnikov in postnili paketov. 

165 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Veliko liitrost in velik tovor pri rnalo konjih, pri tern pa 
poCasi pristajati! Letalo, ki ima te lastnosti, kvali konstru'Werja 

samn. 


Graditelju letal se ze res modi. 

Breizkusati tnora nove konstrukeije letal. K temu pre- 
izkusanju nas node vzeti s seboj. Preizkusnje so na letahscu 
in tajne, gledalei niso zazeleni. Ni vse dobro. kar je novo. 
Vendar pa se moramo kako tja zriniti. 1 o je zanimivo. 



166 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

CUDNA LETALA 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



1 orej smo lc prisli sem! Na letaliscu je koniisija, ki naj 
presodi nove konstrukcije letal. 

Nasemu dobremu letalu se marsikaj ocita. Potrebuje baje 
veliko letalisce, ne more se z njim startati kjer koli, baje ni 
dovolj gospodarno. Med clani komisije je tudi trgovee, in zdi 
se, da bo imel glavno besedo. Mar ta gospod ne ve.’ da se 
danes ze lahko leta z desetkonjskim motor jem? To je moto- 
cikel v zraku! la gospod kajpada to ve, a mu je se vedno 
prevec. Zato mu bodo zdaj predvajali nova letala. Vzel si je 
konstrukterja in pilota za svetovalca. 

2e peljejo prvo letalo. 

Zakaj ne naravnost navzgor? 

1 u imamo vijakarja. lma normalen trap in nad njim vijak 
z navpi'CiK) osjo, ki naj letalo potegne v obliki vijaka naravnost 
navzgor. Prav za prnv sta vijaka dva, ki sta se zdaj zavrtela 
drug proti drugemu. Razen tega ima letalo se en vijak spredaj, 
ki ga zene naprej. 

7 orej to je vijakar. Letalec je sedel v letalo, zgornja dva 
vijaka sta se zavrtela, letalo se je dvignilo naravnost s tal. 
dviga se -• in zdaj je pilot pognal sprednji vijak vijakar 
leti naprej. Dela razne evolucije, vse zavoje, se dviga, pada. 
Na koncu je ustavil sprednji vijak in pristaja. Leti navpicno 
navzdol — sedlo je pred nas. Nekdo iz komisije je zavpil: 

168 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

„Izvrstno! S tem se da vzleteti s hisne strehe!“ 

Vprasajo pilota, kako je letelo. 

„Bi ze kilo, arnpak nekolik-o prepocasi.“ 

Pristopil je konstrulkier, in ta ima mnogo ugovorov. Tale 
dva vijaka kot krili, to je prevec zamotan mebanizem. .Trgo- 
vec vpra§a pa sill motorja. Motor je zelo mocan, to je res. 

. Ko je trgovec to slisal, bezi od vijakarja, kakor da se je 
splasil. S tole iznajdbo se ne bo nic. 

Iz lope peljejo drugo letalo. 

i 

Letalo na kolesa ^ 

„Tri sto medvedov! Peljejo narn parnik!“ 

To je letalo s kolesi. Njegova krila se vrtijo okrog vodo- 
ravnega vretena, prav kakor kolesa parnika. Navijajo se tudi 
kakor kolesa, toda tako, da bi vselej eno letalo neslo, drugo 
pa ga porivalo naprej. S tem je tudi nadomescen vijak. 

V to letalo pilot niti ni sedel. Sele poskusali ga bodo. 

Po'doben prinoip imajo poskusna letala z navijalnimi listi 
veljkih vijakov, ko en list vlece letalo naprej, drugi pa oprav- 
lja nosilno nalogo krila. Tega letala pa nam niti pokazali niso. 

S kolesi za zdaj tudi ni nic. 

Vtem se je oglasil nad nami motor — in glej! Sem splava 
letalo, pri katerem se vrtijo tri ozka krila. Kakor ce se zazene 
vrtiljak ali mlin na veter. Motor je utihnil, ikrila se vrtijo naprej 
kakor vitel, tako je vsaj rekel nekdo izmed navzocih, in zdajci 
se je letalo spustilo na letalisce skoraj navpicno. 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Avtogiro (selikopter) 

Letalo ima normalni trup z vijakom, ki vlece letalo naprej, 
in normalna krinila. Nad trupom so tri ozka krila, ki sc med 
letanjem vrtijo prav pocasi, tako da jih dobro viditno. Nekaj 
posebuega je, da kril ne poganja motor, ampaik zracni tok, 
v katerem se gibljejo. V tem so podobna mlinu na veter. 
iKonstrukter je hotel s tem letalom prepreciti izgubo hitrosti, 
in to se mu je posrecilo. Avtogiro ne pade v vrij. Ima tudi 
to ugiixlnost, da laliko z njim pristanemo in vzletimo povsod 
na prav majhni ravnici. 



Pa tudi to letalo ni vsem vse5. Kostrnkter mu ocita za- 
motan mehanizem vrtljivih kril. Jezno se je obrnil h komisiji. 

„Ali vam ngaja navpioni start avtogira, tovarisi? In zato 
hocete zavreci letalo s trdnim krilom? Ali vam je morda se 
premalo, da ze leze normalno zmajevsko letalo navzgor po 
vijak.u? Saj se nasa letala dvignejo v visino 4000 metrov 
v 5 minutah! Tega avtogiro ne zmore.“ 

170 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




„Je pa z njiin prisilni pristanek lahek.“ 

To pa jc pograbilo mehanika. Tovaris Mehanik je tu, ki ga 
dobro poznamo, zastopa hkrati mehanikc in 'koiiistrukterje 
motorjev. Oglasil sc je prav energicno. 

„Zakaj naj racunamo s prisilnim pristankom, ce so motorji 
res tako zanesljivi7^“ 

Pilot bi bil z avtogirom kar zadovoljen, ker se da z njim 
res udobno letati. Mora pa priznati, da je njegova hitrost pre- 
majhna. Ne doseze vec ko 200 km. 

Brz ko slisi trgovec o mali hitrosti, ne m'ara o letalu niti 
slisati. Nit'i slisati! 

Izumitelj avtogira je uzaljen in spusti motor; zracni tok 
zavrti fkrila, letalo se nialo zaleti in se ze dviga. 

Ne, to ni slaha miscl. Samo ko ibi bila hitrost veeja. 

* 

Se se slisi motor avtogira, ko se z druge strani oglasi 
motoclklov motor. Ccz lopo je' priplavalo majbno letalo in se 
posadilo naravnost pred nas. 


Nebeska bolha 

To je majlicn enokrilni'k, prav za prav dvokrilnik, ki ima 
dve krili drugo za drugim. Prednje, ve£je je vise, zadnje pa 
nize, prav na trupu, kakor stabildzacijska ploskev. Obe krili 
sta nekaiko kadunjasti. Vsa dobrota je v lahkem krmiljenju, 
ki se je izumitelju posrecilo. 

Visina je odvisna od velikega krila. Pilot cuti v krmiio- 
vem vzvodn pritisk na krilu in spozna, da ne sme tako vleci. 


171 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


To je dobra misel. Letalo ima samo stransko krinilo. K-rmilje- 
nje je res preprosto. 

Cudno, nas pilot node poleteti s tem letalora. Baje je slisal, 
da. je muha§t. Ce je prisiljen k strmemu letu z glavo navzdol, 
se ne mara vee izravnati. Baje se je z njim tudi ze vee ljudi 
ubilo. Mogoce je seveda, da je nesreco zakrivila amaterska 
gradnja, kajti nebesko bolho so zaceli delati kakor kajak, 
a nibce ji ne zaupa. 



1 rgovec je pogledal bolho samo rnimogrede. Ima jo le 
za navadno igracko. 

* 

Zdajci se je trgovee pripognil in pobral na letaliseu cmrlja. 
Zmagoslavno ga kaze konstrukterju. 

Zakaj ne mahavih kril? 

•.To je letalo, tovaris konstriikter! Boglejte, kako mocno, 
veliko telo* in ikako neznatna krila! Mrces leta dobro. Bral 
sem, da leti 'baje brencelj s hitrostjo 1000 km. Zakaj ne delate 
letal vsaj tako dobrih, da bi letela kakor tale cmrlj?“ 
Konstriikter je odklanjajoce zamahnil z roko. 


172 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



: . „Kolikokrat smo ze poskusali, dragi tovaris! Snemali smo 

letanje inrcesa, poznamo vsak gib k-rila, toda pri letalu to ne 
gre. Umetno krilo je prevec okorno, in umetni clenki na- 
domcscajo mi sice mrcesa ali ptic le prav revrio. Z mahavimi 
: krili to<rcj ne bo nic. 

Cemu neki? Saj so naj-boljsi letalci med ptici ravno jadralci, 
ki imajo . trdna krila. Oirel leta bolje, ikakor kokos.“ 

■ ,jKo pa mi krilo cmrlja tako ugaja, tovaris konstrukter! 
Le pomisiite! Majckeno je, pa se hitro suce in nese tako veli'ko 
telo! Morda je glavno to, da se tako hitro giblje, ali ne mislite?“ 

,-Kaj pa dela nas vijak? Ali se morda podasi vrti?“ 

Trgovec je na koncu. Kislo gleda in vrze cmrlja na tla. 
Morebiti ga je picil. Konstrukter je na povrsju. 
r • .. „Da, tovarisi! Nase letalo s trdnim !krik>m vam bo se 
-dolgo in do-two sluzilo!“ 

Za nami se je oglasil velik smeh. Res velik, motorjev. 

* ’ To se smeje pri lopi prometno letalo „Galeb“ 

.Konstrukter je namign.il, naj gremO za njim. 

„Pbkazem vam, tovanisi, novo letalo. To je nase na- 
vadno letalo, je pa usposobljeno za letanje v veliiki visini, 

* -v tako imenovani stratosferi. 11 

In odvede nas v lopo. 

. . 173 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 t 

s • - t 


I 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 
Podinornica v zraku 

Stratosferno letalo se zdi na prvi polled podobno navad- 
nc, nu prometnemu letalu, le da se vrata kabine zapirajo z 
vijaki kakor pokrov podmornice. V podmornico no sme v'oda, 
v stratosferno letalo ne sme zunanji zrak. Bolje povedano, ne 
sme -imeti nobene odprtine, skozi ikatero bi zrak iz kabine 
uhajal v prostor, kjer je zrak zelo redek. V visini nad 10.000 
metrov je tako nialo zraka, da bi se clovek v njem takoj za- 
dusil. Zato je kabina letala neprodusno zaprta. Posadka in 
potniki dihajo kisik iz jeklenke, ki se spusca v kabino. To je 
prav preprosto in udobno. Nekoliko se najrajajo ultravijolicasti 
zarki, ki drazijo ocesno sluznico, ampak pogoltnilo jih bo ste'klo 
na oknih zaprte kabine. 

'I<> je vsekakor bolje, kakor obleei potnika v skafander, 
k.i je podoben potapljaski obleki, kjer bi imel vsak svoj lastni 
dilialni aparat. V skafander bi se potnikom ne lrotelo. Tako se 
torej kar zapre kabina. Potniki se laliko v nji udobno gibljejo. 
Podmornica v zraku. 

Kaj pa motorji? 

Motorji imajo mocne kompresorje in v veliki 
visini se gotovo prikrmujejo s kisikoni iz jeklenke. 

Kornpresorji so natanko preizkuseni. Saj so se 
letalci ze dvignili v letalu do visine sedemnajstili 
kilometrov! Motorji so 
pripravljeni, to nam je 
povedal ze tovaris Me- 
lianik. 

I’oda za polete v 
stratosfero morajo se 
v solo. 

Motor dcla v pod- 
tlacni kabini pri tlaku 
140 mm in pri mrazu 
70°, kakrsen je v visini 
15.000 m. Tako se na- 
vadi na pogoie, pod 
katerirni morn delati 
zgoraj. 

Stratosfera, visina 
nad 10.000 m, je pro- 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

stor daljinskih poletov najblizjega casa. Tam, v ledenih visinah 
mirnega zraSka, brez vetra in neviht, boroo leteli s hitrostjo 
1000 km na uro. 

Prileteli bonio od nas do Brazilije v 12 urah. 

* 

Tovaris mehanik se je oddaljil, in konstrukter nam tiho 
pravi, da mu <prd motorju se zmerom nekaj ne ugaja. Ugibljemo. 
„Izkorisca samo 8% sile.“ 

„Tezak je se in ima velilk upor.“ 

Toda konstrukter zmajuje z glavo. Vse to ni nic hudega. 

Je res dobro. Nekaj drugega ga jezi. 

] „Tale repot, prijatelji In priglusevati se motor ne^da, 
brzko ne more razgrajati, takoj je njegova storiinost manjsa. ^ 

1 Motor dela dobro, toda se vedno je najvecji razgrajac 
med stroji. 

Zdajci se oibraca konstrukter k vam. 
b „Cakamo na vas, fantje! Kar koli pogledate, vse je po- 
trebno izboljsanja! 

Morda bo kdo izmed vas odvadil motor, da ne b-o vec 
tako krical." 



175 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


ZABAVA V LOPI 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 






Temen vecor je nad letaliscetn, Svetilnik mecc v ozracje 
siippe luci, Mice neko oddaljenp letalo; Vetrno vreoo' nad lopo, 
Hi jo osvetljuje reflektorjeva Iuc, mocno premetava veter. 
Reflektorjeva luc tipa po crnih oblakih, ki lezijo skoraj nad 
zeiiiljo. V zraku sumi in zvizga, veter se zaletava v vrata. 
lope. Pristanisce je v plimi zracnega morja. 

'Mirno in tilio pocivajo prometne ladje v lopi, velicastna 
in krasna letala spe. V tilii lopi cutimo slaboten tresljaj graze 
nad tem, da morejo ti tezki velikani letati. V strehi lope lomasti 
veter. Mi stojimo tu pri prometnem letalu kakor pritlikavci, 
Samim sebi se zdimo majhni napram velicini cloveskega dela. 

Prise! je upravitelj lope ter sedel z nami v razsvetljeno 
ka'bino letala. Spoznavamo kabino „Galeba“. 

Upravitelj je star letalcc, letalski pionir. Veliko, veliko bi 
najn mogel pripovedovati. Pomni se zacetke letalstva. To so 
bili slavni in junaski casi! Dobro ve, kako je varnost letalstva 
rasla iz dneva v dan. Lahko bi nam pravil dogodivscine svojih 
tovarisev letalcev, ki so preleteli ves svet. Slisal je pripove- 
dovati letalca, ki je vozil v letalu mrtve Kitajce v domovino. 
Kitajec hoce biti pokopan v rodni zemlji, letalci prepeljejO 
•krsto s pokojnikom najhitreje. Nelki drug letalec-je spet pri- 
povedoval upravitelju, kaj je dozivel v dezeli lovcev za clove- 
skimi lobanjami. Arapak tega nam ne bo pripovedoval. Letal- 
stvo ni za zgodbe o strahovih. Letalstvo predstavlja zaneslji- 
' vost, natancnost, varnost. 

177 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Stari pilot nam bo kaj povedal o tem, kako sluzijo letala 
ljudem v vseh predeiih sveta. In v kako zanimivih poklicih. 

Ledena patrulja 

Na progi parnikov iz Evrope v Ameriko, tarn, kjer se je 
pred leti, v aprilski noci potopil „Titanic“, ker se je strcil z 
ledenikorn, strazijo oolni. Pazijo na plavajoce ledenike, ki 
ograzajo plovece ladje. 

Eden izmed njih je ujel plavajoc ledenik na vzhodnern 
koncu novofundlandske plitvine. Velikanska ledena gora je 
skrita pod vodo, nad valovi jo je komaj desetina. Kapitan 
eolna jo je oeenil na deset milijonov ton, Ledenik je priplaval 
prav iz Grenlandije, kjer se je utrgal na bregu z ledenega 
pogorja. Ko bi priplaval pred kako ladjo, bi bilo hudo. Zato 
se je strazni 5oln kar prilepil k ledeniku ter plove z njim. Ladij- 
ski oddajnik svari parnike, reflektorji osvetljujejo ledenik vso 
noc. V njihovi luci vidimo majhno ladjico, s katere se trudi 
mostvo, da bi .se izkrcalo na ledeno ploSoo. Toda stene lede- 
nika so povsod strme in gladke, tako da bi se na njih ne 
vzdrzal niti najboljsi hribolazec. Mostvo hoce zavrtati v ledenik 
eksplozivne snovi, da bi ga raztrgale. 

Ves trud zaman! Ladjica objadra ledenik od vseh strain, 
izkrcanje nanj je nemogoce. Na morje je padla gosta megla, 
ki je tod zelo cesta. Je sicer majska noc, toda nrraz z gore 
leze v kosti. 

Da povemo resnioo, sinoci je ledenik odkrilo strazno letalo, 
in to je ravno priklicalo ladjo. Potem je padla megla, in letalo 
so potegnili na ladjo. Zdaj se ladja muci z ledeno posastjo 
sama. Mostvo ladjice vrta v ledenik luknjo za strelni boimbaz. 
Dali so ledeniku posteno injekcijo, kar cent eksploziva. 

Eksplozija. Ledenik je cel, samo ob strani se je razdrobil. 

Ob jutranjem svitu se je megla nekoliko dvignila. Spustili 
so nad vodo letalo. To je takoj po vzletu ubralo smer nad 
ledenik. Vrglo je nanj termitovo bombo. Tocen zadetek! To je 
smrtonosno zelo za plavajoci led. Na hrbtu ledenika gori termit. 
Ledenik gori! 

1’ermit se zazira v globino. Zdaj se je razletela ledena 
gora na kose! Ni vec nevarnosti. Parniki lahko mirno plovejo. 

178 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Taik'O najdejo in odpravijo letala mnogo ledenikov. Prinesla 
so varnost ladijskemu prometu. 

Patrulja v (edu 

Cela vrsta trgovskih ladij si krci pot skozi polarni led 
Karskega morja, v snieri proti ustju reke Jeniseja. Vozijo 
cement za Sibirijo. Sibirija gradi in zida, potrebuje mnogo 
cementa, komvoj za Ikonvojem prihaja sem v poletnih mesecih. 
Poleti je lazja pot po zmrzlem inorju. 

'Na celu ekspedicije je ledolomilec, ki dela d'zko pot skozi 
led, po kateri plovejo parniki drug za drugirn kafcor jata gosi. 
Sicer je ze avgust, toda polarna morja so polna ledu. 

Ledolomilec „Pobjedono-snyj“, podoben jeklcnemu mrozu, 
razriva ledena polja. Toda led se postopoma debeli, ledolomi- 
lec se hitro utruja, gre bolj pocasi. 2e se ustavlja in se vselej 
pomakne nazaj, da bi se potem mogel zaleteti v ledene stene. 
Led pa dela cedalje mocnejse barikade. Ledolomilec se trdo- 
vratno zaganja v beli ledenik, kakor trmast oven v vrata, toda 
led ne odneha. 

Kapitan ledolomilca, ki osebno vodi vse gibanje ladje, bi 
41 ra, d nasel lazjo pot. Zaman. Okrog in okrog same ledene skrili. 
Ladja zadene slcdnjic v ledeno skril, kjer kar obsedi. Z velikim 
trudom so }o potegnili nazaj. Zdaj se je ustavila cela vrsta 
parnikov. Ljudje na krovu zaman .iscejo koscek modrega neba, 
pod katerim bi tudi morala biti prosta voda. Nebo je belo in 
morje naokrog tudi. 

To nikakor ni zabavna plovba v tell krajih. Kapitan ledo- 
lomlica koine, drug! kapitani na ladjali mu pomagajo. Zdaj 
. se je kapitan spomnil, da je nekoc neki pomorscak napisal, da 
je plovba tod igraca. Ces, le tri milje spredaj in tri milje zadaj, 
to je malo tezavno, sicer pa je to pravi raj mornairjev. Ko bi 
kapitan takole srecal tega mulca! Ampak to se je zgodilo ze 
,y sestnajstem stoletju, in srecanje s tern bahaeem je inogoce 
samo v vecnem raju mornarjev. Tja se kapitanu se node, za to 
je Se dovolj 'casa. Koliko tezav in nadlog so ze prinesli polarni 
kraji mornarjem! Z njimi so zvezana slavna imena Amundsena 
in Nansena .ip drugili junakov. Nadloge in tezave pa dajejo 
ljudem pamet. 


179 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Danes si more jo kapitani ze pomagati. Lahko poklicejo 
ladjevoda z velikim razgledom. 

Ledolomilec klice po radiju letalisee na bliznjem otoku. 

Popoldne je zabrnel nad ledovi motor. Letalo plava nad 
ledolomilcem, vrglo je na krov vreoo s ix>stO'. Takoj nato se 
je dvignilo in raziskuje okolico. 

Cez pol ure je spet priplavalo nad ladjo ter vrglo porocilo. 

Pet milj severovzbodno je prosto morje. 

Letalo je izginilo, ledolomilec se prebija v dani smeri. 
Dvakrat si mora pomagati z dinamitom, da bi zlomil led. Ladje 
za njim pa plovejo udobno. 

Zvecer gre ekspedidjia po ruski „Severni poti“. 

Nad jato ladij leti zdaj tezak dvomotornik. Pelje na otok, 
kjer je letalisee in vremenoslovna postaja, tovor paradiznikov. 
Paradizni'ki preprecujejo ustno gnilobo. Danes stanujejo tukaj 
ljudje kakor v mestu . 

Letalo je postalo nepogresljivo prav povsod. 



180 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Nova ptica nad gozdovi 

Ko se je pre-d nekoliko leti v nasih gozd-ovih razpasel 
smrekov lubadar, smo se zaman bcrii pr-oti njemu. 

Prisli pa so letalci. Letali so nizko nad vrhovi dreves ter 
razprsevali iz lctala strupen prasek, ki je zastrupljal lubadar- 
jevo gosenioo. 

-Danes imaino v ta nanien specialne stroje, ki letajo pocasi 
z dvema moto-rjema. Lubadar je premagan. Menda sam to 
dobro ve, ker se niti ne prikaze ved. 

Letala pa varujejo gozdove se drugace. 

Logar v letalu 

Siro-ko in dalec, kamor vidi le letalcev-o ok-o-, se razprostira 
sibirska tajga. Najvecji g-ozd na svetti. Kako velikatisko imetje 
socialist! one drzave! 

To imetje se roora var-ovati proti najvedje-mu s-ovrazniku, 
proti pozaru. Pozar, ki zagrabi tajgo, ustavi sarno sdro-ka reka 
ali dol-gotrajen -dez. Clovek je bil pr-oti taki nezgodi torez -modi. 
Zdaj mu je prislo letal-o na pomod. 

-Letalska straza p-regleda v eni uri velik gozd. Opazi pozar 
takoj pri nastanku in ga tie pusti, da bi se razsiril. Takoj po- 
kl-ide pomod. V trenutku pride -k po-zaru veliko letalo, Ik-i bom- 
bardira -o-genj z bombami dusedega plina. 

Yse to se zgodi tako nagl-o, da se -ogenj kmalu pogasi. 
Gozdovi so reSeni. Logar v letalu je -opravil -dobro delo. Eno 
sarno Ietal-o resi d-rzavi veliko pre-mozenje. 

Morski orel 

Morski -orel, fci Iovi ribe ob bregu in napada crnega laboda, 
"ima tekmeca. Ri-bici klicejo hidroplain, -da bi iskal slanike. 

S-lani'k je kakox morski m-rdes, Pojavlja se v milij-onskih 
mno'zicah i-n prezivlja milijone ljudi. Loviili so ga ze zdavnaj 
v sre-dnjem veku, Papez-i so- ga uvedli k-o-t post-no ribo. Nepre- 
nehoma ga lovij-o-, pa ga je tako xekoc vedno ved. Vsako let© 
se seli proti severnim bregov-om Ev-rope v mnozicah, ki so 
eel-o ladjam na poti. 

La-dja je pocasna in morje je veliko. 


181 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Slattik tie caka, bezi v velikih jatah. Zato je ribic poklical 

na pomoc letalca. , , 

Pilot zagleda veliko ploskev in leti zelo hitro. Krnalu uzre 
v siveni vodovju Severnega morja svetel otok, ki mericelo 
miljo, nad katerim kar gomazi vodnih ptic. To so rmlijom 
slanikov, ki se vlecejo proti plitvim bregovom Norveske. dot 
obvesti radiotelefonieno ribice, in cela Tot ilia colnov skusa 
zaskociti mnozico slanikov. 


Na morju je zetev. 

Tako iscejo letalci tudi crede tjulenjev in kitov. 

Letalo pomaga ljudem h kruhu. 

$ 

Upravitelj je umolknil, stari delavec v zrafcu sc spominja 
na tisoce tovarisev po celem svetu. 
iNckaj pa cutimo vsi. 

Krila sluzijo vsem ljudem. 


Nazadnje najboljse * 

Pravijo, naj ostanemo na letaliscu do noci. 

Priletijo nova letala, ki nas bodo presenetila. 

Cudovita letala. Poslednje iznajdbe letalske telmike. 

Prvo je letalo, ki preleti tisoc kilometrov na uro. 

Drugo je letalo z raketnim motorjem, ki laiiko leti v 

kanskih visinah, kjer sploh ni zraka _ . t 

In tretjic vse dobro. Nova letala imajo poseben aparat, 

radijevo oko, ki vidi skozi meglo in temo. 

Na to bomo torej pocakali. 


veli- 


('.remo iz lope v mirno 


■noc. Veter se je medtem polegel. 


182 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

KRILA MIRU 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





35SS? 

morl SlV'odsS " z l vais '“ ml 1X,,nild ter K k ™‘ k <™ od - 

nioru znova 'Odslo na osvetljeno startno cesto Motorii ™ 
zabrne i, ■ etalo se je potopilo v brezdanjo temo. Potuje ponoci 
k nadaljnjemu pristaniSiu j 1,011001 

-■^n^lSSS? SLSe s, ^ u ’ IT 

“!«■ (m T ”*>• '^MehS' 

tovanS I rgovec ter skupina radovednih deckov Moral bi biti 
tu se tovans Vojak, ampak ti poskusajo vse posebeT za^e p 

Tt'TST-™ msW - V <* ki » Urtnnmtt Seveda! 

voiati Drih. d rili k ^ 1 , l S"a '".“ ,na ; s,raana voina ’ v k»teri so nam 
vojaki priborih svobodo in zdaj pocivajo. Upajo, da jih morda 

ZuZrT f p T b T -* 

miru \ J e ^ glavni interesent za nove stroie trocnnd 

I r ve -’ ki “ vese]i ’ da se b0 1 e ta 1 skMrgo vskl ZZt 
tako razcvetel kakor nikoli prej. promet 

Potrpezljivo Cakamo celo uro. 

Nenadoma vidimo, da se svetfobne roke svetilnikove kraj- 

S£ «TZ*l ?!£ zahodni strani ’ kjer tip,iejo - 


184 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Je li morda oblak padel na zemljo? Ne, to je megla. Megla 
se sefn vali. 

V trenutku je pokrila megla celo letalisce. Vrgla je na 
ziraeno pristaniSde duseSo, 5mo plahto. Luci bojece mezikajo 
na poslopjih, stiskajo se na strehah inajblizjih lop, bolj odda- 
ljene luci pa le mot no svetijo, kakor vtopljene v vodi. Sve- 
tilnik je roke povesil, ugasnil je. Luc je brez modi, megla jo je 
popolnoma zaduSila. 

Ne bojte se! Zdaj segajo v vsemirje radijeve roke. Letal- 
ski promet se zaradi navadne megle ne ustavi. 

Stop! mo malo v obednico! Pri topli kavi si lahko pregle- 
damo letalski dasopis „Razlet“. Zamikala nas bo slika pro- 
metnega letala, ki leta iz Evrope v Ameriko in nazaj. Eno pot 
napravi v desetih urah. 

Joj, v desetih urah cez ocean! iKolumbu je trajala ta pot 
cele tri mesece. 

Dalje je tu slika drugega prometnega letala. To tehta 
1450 metrskih cento v. Sto pet in stirideset ton! 

■■ Na§ „Galeb“, s katerim smo nedavno leteli, je majhen v 

primeri s tern orjakom. Kaj §ele Sportno 1 letalce „Milan“, to je 
vrabcek zraven noja. 

Pro me too letalstvo spravlja v promet cedalje vecje in 
vecje orjake. 

Od zunaj smo zasli§ali mogocno brnenje, ki je bilo dru- 
gacno, kakor znano brnenje motorjev. Na mah smo vstalii. 

To je reakcdjski motor! 

Skozi temo nad lopami se je jasno zasvetil rep rnocnega 
izpuha, letalo pristaja. 

Zdaj ga imamo! Letalo s tisookilometrsko hitrostjo! 

Reakcijski motor — ki ga poganja plin 

Letalo je pristalo in se pripeljalo pred upravno poslopje. 

Vsi reflektorji so namerjeni na letalo, kakor na filmsko zvezdo. 

Je to docela navaden eniokrilnik, podoben vsem drugim. 

Ima podvozje na treh fcolesih, kakor vedioa novejsih strojev, 
in „zaklopke“ na krilih, kakor vsa letala. Ob straneh trupa so 
v krilih motorji, z malo daljgimi zakloni, kakoir je navada. 

Pozor na motor je! Nimajo vijaka. To je tisti cudez! 


185 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Reaikcijski motor je podoben lezecemu valju, ki se proti 
zadnjemu korncu zozuje. Tu mi valjev, batov, kljuk, micesar, 
samo cn velik valj, odprt spredaj in zadaj. 

Graditelj pridno razlaga. 

,,Pogonska sila reakcijskega motor ja so goreci piini. po- 
dobni tistim, ki pogamjaj© bate eksplozivnega motorja. Le da 
tukaj strujijo piini na prosto, mamesto v bat, ki ga tu ni, zade- 
vajo v zrak in „()drivajo“ valj, S tem zenejo stroj nazaj in 
letalo naprej.“ 

Gledate, kakor da vsega ne razumete, decki. Zato se 
obraca konstrukter (graditelj) naravnost k vam. 

„to se ne pravi, decki, da je tukaj poglavitna sila odboj 
plinov od zraka, ne. Tu deluje predvsem reakcijska sila, Dedki, 
ali poznate Segnerjevo kolo?“ 

Kako bi ga ne poznali? Pri Segnerjevem kolesu tece iz 
cevi voda in potiska z reakcijsko silo cev v masprotn© smer, 
prav v nasprotju s smerjo iztoka. Pri reakcijskem motorju 
opravljajo to natogo piini. 


Segnerjevo kolo 




V valj struji od spredaj zrak, v katerega se v zgorevalni 
celici dovaja tekoce gorivo, ki ga prizge sveca. Piini eksplo- 
dirajo in butajo zadaj skozi odprtino v zrak. Tako poganjajo 
valj nazaj, proti smeri toka plinov. 

Kakor pri Segnerjevem kolesu, take ucinkuje tudi pri reak- 
cijskem motorju okolnost, da se pritisk v valju sprosti zaradi 
odprtine, skozi katero strujijo piini, na drugi strani pa pritisk 
ostaja. Tam torej razpenjajoci se piini pritiskajo, kakor pri- 


186 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

tiska voda na drugo, zaprto stran cevi. Tu zastopa „zaprto“ 
steno cevi zra'k, Id struji v valj z velikim pritiskom. 

To je glavna misel, osnova irea-kcijskega motorja. Zdaj si 
oglejmo motor v celoti. 

V sprednji odprtini valja je zracna turbina. Skozi zadnjo 
odprtino vidimo se eno turbino. 

„Toivaris konstrukter! To je turbinski motor ?“ 

.yNikakor ne. Turbini tu samo pomagata, skrbita, da se 
zirak zgosca v zgorevalni celici. Saj vendar veste, da se mora 
tudi v valju batnega motorja zrak gostiti, da bi plini bolje 
goreli. Tu zgoscamo pline s kofmpresorjem, ki ga vidite v 
sprednji, vstopni odprtini. To je samo' zgoscevalec." 

„Do'bro. Ampak nas ne boste oipeharili! Tu je se ena tur- 
bina, zadaj, ne dalec od izstopne odprtine, in to je gotovo eks- 
plozivna turbina. Le-to vendar poganjajo goreci plini." 

„Seveda je to eksplozivna turbina. Kako bi mi sicer mogli 
poganjati kompresor? Eksplozivna turbina je -na skupnem 
vretenu s kompresorjem. Plini jo poganjajo kar tako „mimo- 
grede“, in pri tem zene sama kompresor. So pa to se zmerom 
samo pomagaci, ki zgoscajo zrak. Igrajo le vlogo bata, poga- 
njajo v valj in stiskajo zrak, ki je potreben za gorenje.“ 



smer gibanja Ia dovod 

goriva 


lb vziganje 

2e razumemo. Sprozilrii motorcek pozene kompresor, ki 
poganja zraik v zgorevalne celice. 

Tja se dovaja tudi tekoce gorivo in se priziga s sveco. 
Plini eksplodirajo, gorijo ter hitijo nazaj, -na prosto, skozi od- 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


prtino okoli tesnilnega stozca. Pri tem zavrtijo turbine). Kakor 
hitro se turbina vrti, zene satna kompresor, in sproiilni mo- 
torcek se da ustaviti. Plini, ki strujijo zadaj iz motorja, po- 
ganjajo valj neprenehoma nazaj ter s tem zenejo letalo. 

Strujeci plini „odrivajo" letalo z veliko brzino. 

V primeri z batnim motorjem je to preprosto. Tu ni niti 
enega delovnega valja, ni batov, ojnic in kljuk. Za gorivo se 
uporablja ve£inoma petrolej. Tudi teza motorja je majhna. Tale 
stroj tehta sedem centov in ima silo .3000 konjskih sil. Batni 
motor bi tehtal se enkrat toliko. 

Tovaris komstrakter kar ne more dovolj pohvaliti te iz- 
najdbe, odlkriva cedalje ve5 njenih odlik. 

..Nadaljnja odlika reakeijskega motorja je to, da se storil- 
nost stroja ve5a, ko doseze letalo hitrost osem sto kilometrov 
na uro. To je meja, za katero ravno zabenja padati storilnost 
vijaka." 

Kakor da je nekaj picilo tovariSa Mehanika, ki je zago- 
vornik vijaka in batnega motorja. Moral bi biti prav za prav 
bolj vesel, da ga nikoli ne udari vijak po prstih, kadar ga 
spu§£a, m da ne bo vijak inikoli ograzal na tleh ljudi, ki stre- 
zejo letalu, toda ta tovari§ je prijatelj batnega motorja. Zdaj 
Se mold in se kislo drii. Konstrukterjeva hvala reakeijskega 
motorja se mu zdi kakor trgovbevo hvaljenje Carovnega za- 
vitka na sejmu, toda molSi. ALi ga morda jezi, da ima kon- 
strukter vendarle prav? 

Mehanikov kisli obraz je zbudil sum pri gospodu Trgovcu. 
Nezaupljiv je, kakor so vsi trgovci, ki si venomer domiSljajo, 
da jih nekdo goljufa. Pohitel je z nujnim vpraSanjem. 

„Pa res dosezete z reakcijslkim motoTjem hitrost tisoc 
kilometrov na uro, tovariS konstrukter?“ 

„Seveda. Kar preberite v obednici letalski casopis! Izve- 
deli boste, 'da je anglesko letalo z reakeijskim motorjem, Glo- 
ster Meteor, doseglo hitrostni rekord 970 kilometrov na uro. 
Ne bom vam vendar pripovedoval pravljic, prijatelj." 

,To je sijajno, velibastno!" 

Dedki bi Se radi vedeli, kako se uravnava hitrost letala. 

„To ni nib tezkega. S stozeem v izpuhovi, odtocni odprtini. 
Ce stisnemo s stozeem odprtino, se zviSa pretocna hitrost 
plinov in s tem tudi hitrost letala. Nasprotno, ce se odprtina 
poveca, postane brzina stroja manjsa. 

188 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83T)0415R004700130001-4 


To narn je pojasnil tovaris Pilot in s tem razkacil tovarisa 
Mehanika. Razjezilo ga je, da je ne samo konstrukter, ampak 
•tudi pilot za novi motor. Zagrozil jima je s prstom. 

, .Tovarisa! Zakaj tudi ne povesta, da vaju pri tem stroju 
hudo jezi gonilna turbina? Oobro vemo, da varna se ni uspelo, 
da bi bila nasla zanjo kovino, ki bi prenasala visoko vroeino, 
in zato jo morata skrbno hladiti. Pri vsem tem lahko letata 
komaj eno uro, da bi se vama turbina ne spekla. He. 

Tovarisa priznavata, da je tores. Z visoko toploto gonune 
turbine so tezave, toda brz sta zacela iznajdbo braniti. 

„Tezave so ze, toda saj sele zacenjamo! Kar spomnite se, 
da se je s prvimi batnimi motorji letelo samo nekaj minut. 
„Reakcijski motor se bo zelo hitro izpopolnil. 

Zdajci je konstrukter zvisal glas kaikor pridigar. 

„Jam£im vam, tovarisi, da bodo £ez dve leti vsa letala 

gonili reakcijski motorji!* 1 , , „„ 

„Kar poslovite se torej od svojega ljubljenoka, batnega 

motorja, tovaris Mehanikl" 

Mehanik je osupnil. Pilot je se dovrsil njegovo zalost. 
„S'taremu motorju je odzvonilo, tovaris. NamestOi njega 
nastopa reakcijski motor — all pa celo raketni.** 

Daj mir! Ze z raketo strasi! Imam ze dovob tega reak- 
cijskega „puhala“. To se pravi izganjati^ vraga s hudicem! 

,jLe mirnO', stari prijatelj! Poslusaj! 1 * . 

Skozi temo se bliza grmot, podoben streljanju brzostrel- 
nega topa. V trenutku je bilo nad .nami letalo z ognjemm 
repom, podobno letecemu meteorju. 

Pristaja preizkusno letalo z raketnim motorjem. 




Raketni motor, leteei samokres 

Letalo z raiketnim motorjem je pristalo in se tudi zape- 
Ijalo v zar reflektorjev. 

To je zopet prav navaden enoknlnik, z motorjem v gon- 
doli nad trupom, kakor je to pri vodnih letalih. Ima podvozje 
na tri kolesa. 

Oglejmo si motor! . . . 

Raketni motor je valj z edino odprtino v smeri repa letala. 
Skozi to odprtino uhajajo plini, ki zenejo letalo v nasprotno 
smer, torej naprej. To je tudi reakcijski motor. 

189 


A proved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Vsi reakcijski motorji hodijo rakovo pot, z zadkom naprej, 
same da hitr-o. 

Toda pri raketnem motorju je se vsega manj, kakor pri 
reaikdjskem. Samo zgorevalna celica je tu, brez kompresorja 
in brez turbine. Namesto tekocega goriva se vdevajo v celico 
eksplozivne rakete, kakor naboji v pusko. Rakete eksplodirajo, 
plini, ki nastanejo zaradi eksplozije, poganjajo sfcroj. Raketni 
naboji se lahko polozijo tudi kar v celico in se potent vzigajo 
avtomaticno, drug od drugega, all pa elektricno. V vsakem pri- 
meru se zdi to prav preprosto. Ali pa se vganja tekoce gorivo 
s kisikom. 

Konstruktcr se spet abraca k vam, decki. 

„Decki, bodite pozorni! Bojasnim vam sunek, ki poganja 
raketni motor." 

Fokazal je na najblizjega decka ter mu podal samokres. 

..Ustreli! Drzi pa orozje trdno, da ti ne zleti iz roke!“ 

Decek je sprozil. 

,.Ojej! To je udarilo nazaj!“ 

Torej vddis! T.a udarec nazaj je gonilna sila rakete !“ 


snier gibanja 



boji v samokresu, in plini 

sunejo pri vsaki ekspioziji stroj nazaj. To se ponavlja. 
To je bolj preprosto, kakor pri reakeijskem motorju. 
Cudno je, da to-krat -konstrukter ne hvali toliko stroja, 
govori veliko bolj trezroo. 

, .Raketni motor je sele v zacetkih. Nimamo sc ustreza- 
jocih raketnih mabojev. Prizadevamo si tudi, da bi bili poedini 


190 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


„sunki“ pri eksplozijah nekako bolj gladki. Toda tudi raketni 
motor bo kmalu izpopolnjen.“ 

V najkrajsem casu bo raketni motor tekmoval z reakcij- 
skim motorjem. Prod sebo'j imate dva motorja bodocnosti! 

0 batnem motorju niti besede. 

Letalski mehanik je postal zalosten. 2al mu je, da bo 
morda njegov ljubljenec, stari, dobri batni motor izpodrinjen 
in nehvalezno odstavljen po tako dobrih sluzbah. Odstavil 
ga bo leteoi samokres ali to „puhalo“, ki zraven stop. 

To ima za to, ker je „ustvar;il“ ietalstvo. Ubogi batni 
motor! Kam bo izginila vsa ta lepota duhovitcga in natanc- 
nega dela? Stiri in dvajset valjev, bati in ojnice enega mo- 
torja? Mojstrska kljukasta gred, katero je bilo treba tako pra- 
vilno rnazati? Stirje duhoviti razplinjevalci in stirje zapleteni 
magneti? Cela mnozica ventilov ter osem in stirideset svec? 
Toliko krasnih reci zgine! 

Na cem bo letalski mehanik pokazal svoje znanje? Stari, 
zlati casi odhajajo, mehanik gleda zelo zal-ostno. 

Vendar slava mehanikov ne mine! Kdo drug bi oskrboval 
nove motor je? Mehanik zre na nove stroje kakor na podtak- 
njene otroke, ki izganjajo nj ego vega lastnega ljubljencka. 
Morda se bo nanje navadil in jih bo tudi imel rad. 

iNasprotno, gospod Trgoivec je izredno dobre volje. Sluti 
velikanski razmah trgovskega letalstva. Kaiko bi ne? Tisoc- 
kilometrska hitrost! 

To pomeni prelet Atlantika v petih urah! 

Trgovec veselo skace okrog letal, kakoir vrabec spomladi. 
Hode vse vedeti, zato inuci letalce z radovednimi vpraianji. 

„Zakaj preizkusate se raketni motor, ko reakcijski motor 
bolj ustreza? Ali delate to morda zaradi tega, ker je raketni 
stroj se bolj preprost, kakor reakcijski, ker nima kompresorja 
in tudi ne potrebuje gonilne turbine ?“ 

„Ne le zato, se nekaj drugega je. Pazitc! Reakcijski motor 
potrebuje veliko zraka za gorenje, medtem ko raketni motor 
sploh ne potrebuje zraka. To se pravi, da raketno letalo lahko 
letj v velikanskih visinah, kjer ni zra:ka.“ 

„Za boga! Menda ne mislite leteti na mesec?“ 

„Tudi to borno nekoc dosegli!“ 

Trgovec zmajuje nezanpljivo z glavo. 


191 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


„Letati hoccte na mesec — tukaj pa vas zbega navadna 
megla. Pride ponoci rnegla, utegne se zgoditi nesreea. Megle 
doslej riiste ugnali.“ 

Konst rukter in pilot sta se zasmejala takemu ugovoru, 
smeje se celo mehanlk, ki je bil doslej ves cemeren. 

..Nesreca v megli je izkljucena, prijatelj.“ 

, y Kajpak. V Ietalih je nova iznajdba, radar, radarjevo oko, 
ki dobro vidi skozi meglo in temo.“ 

„Ojej! Radar, to je nekaj!“ 

RADAR je kratica za radarjevo gledanje v daljavo. 

Ali bi nam mogli pokazati ta cudez ? 

Radarjevo oko vidi skozi temp 

Letalec nas je odvedel v kabino motornega letala. 

Glej! Ta cudezni aparat je prav majhna skrinjica / za- 
slonko. Na zaslonki se baje prikazuje slika. 

„Kaj bi vi radi videli?" 

Kaj more clovek videti v temi, kjer ne vidi niti prstov 
roke pred ocmi? Mi bi pa radi videli hisico gopiometriske 
postaje, ki je na drugem koncu letalisca. 

Dobro. Pilot je stisnil vzpenjac in se nekaj casa igra z 
regulatorjem oddajmka, kakor da lovi val pri radijskem spre- 
jemniku. Gledamo na zaslonko, na kateri se zdaj vidi samo 
ravna crta letalisone povrsine. Nenadoma zaSne lesti na descico 
z desne strani temen pravokotnik. Spoznavamo hisico gonio- 
postaje, od koder se usmerja letalo v daljavo. 

Radar zares vidi skozi temo. 

Zremo na zaslonko kakor na cudez. 

Pilot je zasukal iskalo aparata. Na zaslon'ki se prikazujejo 
dobro znani hribi v okolici letalisca. Stevec na skrinjici kaze, 
da so hribi oddaljeni osem kilometrov. Se ujema. 

„To je sijajno, tovaris pilot! Radar dela tocno,“ 

„Kako bi ne? Saj so v vojni streljali s pomocjo radarja 
v temi na sovraznikove ladje in sovrazna letala. S pomocjo 
radarja so bila bombardirana ponoci nemska mesta.“ 

Zdaj, ko ni vec vojne, kaze radar letalcem ovire v megli 
in temi. JKaze jim celo sliko iskanega predmeta. 

192 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


To je nekaj drugega, decki, kakor radijeva sonda, ki smo 
z nio preizkusali, Iko smo leteli z „Galebom“, visino, hribov 
pod oblaki. Tu se nam prikazuje slika. 

Iigramo se nekaj Casa z iskalom, in hipoma so se prika- 
zali na zaslonki obrisi 1 eta la. Stevec ka2e oddaljenost sestih 
kilometrov v severovzhodni smeri. 

Molirno glavo iz kabi’ne ter gledamo v naznaceno smer. 
Toda nekaj korakov od letala stoji ze temna stena nodne 
rnegle, katere ne predere niti mocna luc retlektorja. Toda 
pazite! — Prav v iskani smeri slisimo bmenje stroja. 

Bli'za se nocno post-no letalo iz Moskve, katero je radar 
natanko odkril. 

Cudovita iznajdba. In tako preprosta. 

Aparat oddaja radijske valove, kakor reflektor svetlobo. 
Ce padejo elektroni teh valov na trdno ovir-o, naj je to ladja, 
letalo ali hisa, se ■ odbijejo in se vrnejo tiazaj v aparat. Pri 
-pov-ratku v aparat ]ih morajo ojaditi katodni zarki, potem sele 


se prikazejo na steklu zaslonke kakor tetnna slika 



Letalo, katero je odkril radar, je pristalio na letaliscu. 
Decki navduseno vzklikajo. 

„Slava radarju! Naj zivi! Z njegovo pomoejo postaja leta- 
lec pravljicni ..bistro-videc 11 . 

193 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Izvrstni radar! Svetlobni odmev! 

To so tipatnice, s katerimi tiplje letalo po pokrajini, ki jo 
je pogoltnila tema, v daljavo petdeset kilometre v. Ugotavlja 
ovire. Isce pot za varen pristanek „na slepo“ ne dalec od Jop. 

Otroci vojne — darilce miru 

Oba nova motorja, reakcijski in raketni, in tudi radarjevo 
oko, radar, vse to je vojna iznajdba. 

So otroci vojne, najvecje in najstrasnejSe v zgodovini. 

To je bila strata vojna. Umrlo je v nji pet in sestdeset 
milijonov ljudi. To je zloCin svetovnega fasizma, ki je izzval 
vojno. Zmagale so pravica, svoboda in demokracija. Za to 
zrnago si je pridobilo zasluge letalstvo Zedinjenih drzav, So- 
vjetske zveze in Velike Britanije, ki je zlomilo zracno mod 
Nemcije, italije in Japonsk,e. Letalstvo, krila ljudske svobode, 
je izbojevalo svobodo sveta. 

Svoboda zopet potrebuje kril, ki bodo povezala vse narode 
sveta k skupnemu delu. 

Krila gradijo nov, trajen mir. 

Zato bodo tudi vojne letalske iznajdbe sluzile miru, reak- 
cijski in raketni motorji in radarsko oko, radar. To so otroci 
vojne, darovani miru, da bi nenehoma sluzili miru. 

Krila gradijo novi mir. 

Civilno letalstvo, s katerim smo se seznanili, sluzi sode- 
lovanju narodov. 

Sluziti hocemo krilom miru. 



194 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


BODI MILIJONAR 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



SS vzhaia. 'wotorji brnijo. Na rosni bavi 'etal'scable- 

NartSkWWo i posfcne P*ate. To so vzorc, noveaa blasa, 

“T 1 l Sem m casT t 1eTiak, » zraku. Usmeriono ie proti 

obzorju. 

Dober veter! 

Danes smo tu poslednjic skupaj. Poslej boste Pnletaistvu 
ze satni mladi prijatelji. Moja naloga je bila samo, da bi v 
seznanii’z letalstvom. To natal* mislhn, setn upolnd. 

Decki! 

I^eu'prvic s pronietno 

, j; ter stenato prehodili sportno, jadralno letalstvo indelav 

«r se seznapili z vremono- 

Stovoo sloibo^ sOTta£ek z cnergKnlm otearom , vidim na 

1;“ 


196 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


xesno gleda, ta bo prometai uradnik v letalskem pristaniscu. 
Vidim ga ze, kako obraca torozno ante no in usmerja vaju dva, 
pilota in radiotelegrafista, v daliavo. 

Mriogi iamed vas pojdejo' k vojaskemu letalstvu. Gotovo 
se ze veselite tega. 

* 

Mladi letalec! 

Stopil si v svet kril in motorjev, v svet daliav in sluzbe 
vsem Ijudem. 

V svet delavcev zxaka. Glej, da se boS tam uveljavil. 

Bodi milijonar! In Ikn bos imel za seboj drug] million 
preletenih kil'ometro-v, se spomni na prvi korak na letalisce. 

Dober veter! 



* 

197 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



198 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


l- 


J 


« 


Uvod 3 

Prometno letalstvo 4 

V pristaniscu je zasidrana ladja . . . Salon za potovanje 
nad oblaki. — Vsa cud a sveta. — Pilot-robot. — Le- 
timo v Leningrad. — Pustolovscina je miniila. — Naj- 
ve5ji mostovi na svetu. — Trgovima je blaginja. — 

Po zraoni poti. — Slava hidroplanu! — Jekleni pri- 
vodnik. — Giroskop — trinoglavec. — Pilotov po- 
rno cnik. — Let na slepo. — Dol nas vlecejo. — Naj- 

"• lepsi poklic. 

Sportno letalstvo 35 

Krilo, ki se ne sme ustaviti. — Ce se zrak razjezi. — 
Kraljevs'ko zezlo in prestol. — Lahko kirmiljeeje. — 

Start in pristanek. — Vedno s smehljajera! — Krmila 
se ne smejo prepirati. — Pameten konj. — Pristanek 
„s krepelcem“. — Nizji gospod ima prednost. — Le- 
tanje, to je start in pristanek. — Ce klicejo daljave. 

— iKolumbovi bratje. — Dober delavec. — Majhna 
ladjica na velikem morju. — Lepota in kruh. — Novi 
ljudjc. — Se skoik. 

Jadralstvo 65 

Kraljestvo vetra. — Ne oddaljuj se od plime! — Kjer 
piha veter navzgor. — Nestanoviten mo|ak. — Oglejte 
si veter! — Vsak gric ni primeren. - Ena konjska 
sila. — Dirsalec samo drsi. — Drsenje in jadranje. — 
Izkljuano za lah ! ka letaia. — Letala od blizu. — Dr- 
salec, dober konj. — Solsko jadralno letalo, delavec 
za vse. — Vclezmozno jadralno letalo, lepotec med 
letali. — Kako v zrak? — 

Vzlet z gumijevo vrvjo — gumostart. — Vzlet z 
avtom — avtostart. — Vzlet z vitlom. — Vzlet z le- 
talom — aerostart. - — Jadralno letalo z motorjem. — 

V solo. — - Gledanio v krilo. — Podrtija iz letev? — 
Jadralska abeceda. — Izpit ABCD. — Vztrajnostni 
let, maraton jadralcev. — Izpit cloveske vzdrzljivo- 
s b- — Plovba v daljavo. — Let s carodejno palico. — 

Tukaj je dimnik! — Letiva na slepo. — Vecerna ter- 
mika, jadralska idila. — Let v nevihto. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Padalo . . . 98 

Padalo ima vstop prepovedan! — Padalo va posta. — 

— Velik deznik. — Mali pomocnik. — Preluknjani 
deznik. — Ali se padalo mora odpreti? — Zanikrnost 
je zlocin. — Med nebom in zemljo. — Pod belim 
oblaikom. 

Letalsko pristanisce 108 

Prostor in rav.nina. — Letalski kolodvor. — Boj z 
meglo. — Urejeni promet. — Letalski svetilniki. — 
Vstopite! — Letalski mehanik. — Odgovornost in 
znanje. 

Letalski motorji 117 

Oowsen-ost. — Tu dela ogenj. — Dvojni takt ni 
dober. — Vse dobre lastnosti. — Cedalje vec. — Pa 
se tudi meh. — Vijak s spremenljivim korakom. — 
Varcujemo z gorivom. — Motor v mrzlih obkladkih. 

— Jeklo je boljse ko zlato. — Kaj nam pri motorju 
ni prav. — Sprofnik. — Zanesljiv. — Letel sem z 
milijonarjem. 

Vetrovnost 134 

Vreme je varnost. — Vreme je denar. — Ne poza- 
bite na jadralce! — Ako hi ucenec ne pazil. — Red v 
vremenu. — Vreme kakor na dlani. — Vreme v zep. 

— Carovnik. — Vetrovi, stalno gibanje zraka. — 
Oblaki, dih zemlje. — Slogoviti in kopasti oblaki. — 

Vsak v svoj razred! — Megla, najhujsi sovraznik 
letaicev. — Dim. — Prejrokujemo weme. — Nevihte. 

— Krajevna (lokalna) nevihta. — Frontalna nevihta. 

— Na pol zmrzla kaplja vode, zlo seme. — Pozeba, 
poledica v oblakih. — Kdaj se napihovanje izplaca. 

Letalski graditelj 159 

Zaviramo navzgor. — Opeharjeni zrak. — Tepez za 
vogalom. — Vitiki debeluScek. — Zakaj enokrilnik? — 
Nosilna ploskev. — (Rrilo kakor harmonika. — Samo- 
krilnik. — Delo se hvali samo. 


200 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Cudna letala 

Zakaj ne naravnost navzgor? — Letalo na kolesa. 
Avtogiro. Nebeska bolha. — Zakaj ne mahavih kril.-' 
— Podmor.nica v zraku. 


Zabava v letalski l»pi 

Ledena patrulja, — Patrulja v iedu. — Nova ptica nad 
gozdovi. — Logar v letalu. — Morski orel. — Nazad- 
nje najboljse. 

„ . . . 184 

Krila 

Reakcijski motor, ki ga poganja plin. Rkketni 

motor, leteci samokres. — Radarsiko olko vidi skozi 

temo, — Otroci vojne — darilce mlru. 

10ft 

Bodi milijonar! 

,, u . . . 198 

Vsebtna 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Zalozila: 

Ljudska tehuika v Liubljani 
Natisnila: 

Blasnikova tiskarna (obrat 1) v Liubljani 
Dotiskano v maju 1949 
Naklada: 4000 tevodov 



\ 

\ 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Rejease 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


A. LEONTJEV: 

MARSHALLOV NACRT 
V LUCl STVARNOSTI 


19 4 8 

SLOVENSK1 KNJlZNl ZAVOD V LJUBLJANI 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

MALA POLITICNA KNJI2NICA 



rdLed For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0( 

^44 - 25X1 

P °UT|£nA 


A. LEONTIEV: 


MARSHALLOV 
NACRT V LUCI 
STVARNOSTI 


SUOVENSk/ 

KNJliNI 

ZAVOD 

LJUBLJANA 

1948 


roved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


r V - • 

MlflACLSS OP SIBCinONIOS 

by 

Kostikov 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 






Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





J. KOSTYKOV: CUDODELNA ELEKTRONKA 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0041 5R0047001 30001 -4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


fO. Kocthkob: 
BO/lLLIEBHAfl /IAMI1A 

1944 


PREVEDEL: VLADiMIR NAGLlC 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415R0O47OO13OOO1-4 


MARSHALLOV NACRT V LUCl STVARNOSTI 

Pred letom dni, 5. junija 1947, je bil govor drzay- 
nega tajnika Zdruzeniih drzav Amorike na luitrvuirdski nni- 
verzi zacetck kaj svojevrstnega poglavja v zgodovini 
povojnih mednarodnih odnosov, znanega pod imenoon 
Marshallov nacrt. Ta nacrt iraa ze obsezno literature. 

Poleg nestetih clankov v listih in revijah so Marshallo- 
vema nacrtu posvecene obsezne uradne izdaje, ki so 
izsle o a obeh siraneh Atlantiika. V Ameriki in v vrsti 
cvropakih dczcil je zavzel Marshallov nacrt v areni. 
politicnega zivljenja izredno mesto in zasencil najbolj 
pereca vprasanja. Okrog iijega burno valovo strasti, na- 
stajajo bajke, narasca tisti posebni hrup, ki naj v de- 
zelah xzapadne deniokracije« ustvari videz sodelovanja 
ljuds'tva pri resevanju najvaznejsih drzavnih vprasanj, 
medtem ko se v rcsnici resujejo za njegovim hrbtom, proii 
njegovi volji in proti njegovim zivl jenjskim iriteresom. 

Da bd nckoliko prcgledali rezultaite en oleine zgod ovine 
Marshallovega nacrta, se moraine od neizcrpnega vrelca 
besed, kate-rih narnen je pogosto ne toliko odkriti, ko- 
likor prikriti pravi smtisel zadeve, obrniti k dejstvom 
etvarnosti. 

V 

I 

V harvardskem govoru jc Marshall v povsem splosni 
in nedolocni obliki razglasil, da so Zdruzene drzave Ame- 
rtike pripravljene xpomagati evropskcmu svetu, da stopi 
na pot obnove«. Izjavil je, »da mora prill iniciativa od 

Approvec^For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

livropc«, pri cemer inora ]jiti prehodno dosezen ne- 
kakseu sporazum med evropakimi dezelami glede patrol), 
ki se poj;i v.ljajo v zvezii z nastailim polo/a jem, in tiefo 
'logo, ki jo bodo le dezele same prevzeie zato, da bi 
bil na uetrezajoci naan uresmi&n karter-i koli nkrep, ki hi 
ga utognila storiti vlada Zdruzenih drzav Amcri,ke«. 

Nadnljnji razvoj dogodkov je dobro znan. Konee 
jonija iai v zacetku jidija 1947 jo bilo v Parizn po- 
fivelovanje ztinanjih ministrov Sovjefske zvoze, Anglije 
ain Francije, skldcano na predlog angleske in francoske 
vlade, da hi proacili vprasanje pomoci evropJ- wn de- 
zelam s sirani Zdruzenih drzav Amerike v zvezi z Mar- 
sliallovim govoroni v junijn. Na tern posvetovanjn sta 
so jasno opredelili dve razlicni stalisei o vprasanjih po- 
vojne obnove in mednarodnega sodelovanja. 

Sovjeteko stali see je bilo v tem, da Iabko gospo- 
daraka pomoc Zdruzenih drzav Amerike korisii stvari 
abnove evropekih dezel samo s pogojem, ee je no bo 
spremljalo vmesavanje v notranje zadeve evropskili 
narodov, napad na njdiovo naeionalno siiveronost in 
goepodansko neadvisnoet. Pari iem je vztrnjahi sovjetskfi 
fit ran na staliscu, da inora jo imeii pri povojni obnovi 
odlocujoe pomen lostni napori vsake dezele, niedtem ko 
naj bo podpora od zunaj podrejenega pomcna. 

Povsem naeprol.no stalisce so zavzeli 11 a pariskeni po- 
sveiovanju treh zunanjili ministrov predstavmki Anglije 
an Francije. Takoj v zacetku so razglasili prekomorsko 
pomoc za »odlocrujoc faktor« obnove gospixlarskega ziv- 
ljenja ovropekih dezel. Iz tega se je sklepalo, da je po- 
trebno v pogledu Evrope amerisko »vodstvo«, pri corner 
eta Anglija in Francija prevzeli vlogo pooblascencev 
Washinglona za evropske zadeve. Konkrelni predlogi 
Anglije an Francije so predvidevali nstanovitev nstreza- 
jocega »vodilnega .kamdteja« s siirakifni pooblastili v 
pogledn vmesavanja v notranje zadeve evropskili drzav. 

Approved For Release 2004/06/23 : cfA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700t30001-4 

Ko je pojasnjeval pravo bietvo tega nacrta, je to- 
vaadS V. M, Molotov ora pari skein posvetovanju 2. ju- 
nija 1947 rckel: 

»Vprasanje ameriske gospodarske pomoci, o kaieri 
closlej povrhu nic toeuega nc vemo, je dalo torej povod 
'za to, da sta se angle ska in francoska vlada zdaj pote- 
govali za ustanovitev nove Oirganizacije, ki bi stala nad 
evropskimi drzavami in se vmesavala v notranje zadeve 
evropekili dezel taiko dalec, da bi dolocala to aili dm go 
sxner razvoja glavniih panog industrije v teh dezelah. Pri 
tem pretendirata Anglija in Francija skupaj z njima 
Mizu stojeaimi dczelaini na dominirajoc polozaj v tej 
organizaeiji ali, kakor je receno v angleskem osnutku, 
v tako trnonovanem ,vodilnem komiteju’ za Evropo.« 

Bila je javna tajnost, da so Bevin in Bidault kakor 
tu'di za njuniim hrbtom stojeci washiingtonski politiki ze 
vnaiprej racunali s tem, da parisko posvetovanje ne bo 
doseglo nobenega uspeha. Ni bilo se zakljuceno, ko so 
predstavniki Anglije in Francije razvili burno dejavnost 
za ustanovitev »vodilnega komiteja« in za skrpucanje 
bloka tistih evropskih drzav, ki so bile pripravljene 
ubrati pot podreditve ukazom od zunaj. Devet demo- 
kraticnih drzav — Sovjetska zveza ter drnge dezcle 
erediijc, vzhodne in jugovzhodne Evrope - — ni hotelo 
sodelovati pri tem dvomljivem poslu, ki ocitno' ni 
zdruzljiv nc samo z nacionalno 6uverenostjo, marvec 
tudii kratko in inalo nc z ohranitvijo nacionalnega 
dostojanstva svobodoljubnih narodov, ki odklanjajo pre- 
tenzije na svetovno gospostvo koga,r koli. 

Drugaicno stalisce so zavzeli vladajoci krogi zapadno- 
evropskih drzav. Vsi vprek so jeli kazati pripravljeaiost, 
da bi sprejeli kakrsne koli pogoje, ki bi jih postavtli 
ameriski dobrotniki. Marshal lov naert je bil sole v za- 
Sctncm stadiju, ko so ga_ Bevin, Bidault in njnni so- 
misljeniikd razglasila za temelj gospodarske obnove Ev- 

5 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

lope. Yodilni politiki mnogih zapadnoevropsk ih dezel so 
izrazali svoje ginjenje spnkio »radodarnosii in nesebic- 
nosti« Zdruzenih drzav Amerike, desnicarski socialist! pa 
so brz razglasdli Marehallov nacrt za pravi socaalisticn i 
ukrep. Ni boga razen dolarja, Marshall in Bovin pa stn 
Pfegova preroka — pod tern klicem so se zdmzili vsi 
pravoverni marshallisti. 

Pol Jnarshallizacdje so ubralc vlade 16 evropskih 
driav. Razsifrirajmo to stevilo. V njeni si a Island! ja in 
Luksemburg — drzavi, ki imata manj prebivaleev kakor 
srednji okraj katere ikoli velike evrapske prestolniee, 

Med udelezenci Mashallovega nacrta ni mnogih dezel 
in narodov, ki so se borili proti fasizmu — Poljske, Ce~ 
skoslovasko, Jugoslavije. Pai* pa sta -okras in ixmos dru- 
zine »evro|«kega eode!ovanja« fasisticna Poriugalska in 
hiperreakcdonama Turcija — vcerajinja llillorjeva po- 
magaca. \ imenu Grcije sodelujejo v Mashallovem na- 
crtu monarhofasisticne lutke Washingtona iz protiljudske 
klike Cal< 1; urisa- Sof u lisa . Castno mesto so rezervirali tu-dii 
Franco, pri comer je vprasanje njegove vkljucitve v 
tskupno druzino zgolj vprasanje taktike, ne pa, naeela, 

Sedeimiajsti clan organizacije je ze od zacetka re- 
akcionarno-militarieticna marionetiia drzava v zapadni 
Nemciji, ki jo ustanavljaj-o ameriske, angleske in fran- 
coeke oku-j>ncijske oblasti, pri eemer je doloccno tej drza- 
vi po Marshallovem hacrtu eno prvih, ce ne prvo mesto. 

V ns la znakov med lotom je pokazala, da sodelujejo 
skandinavske drzave, pa tudii Svica, v Marshallovem na- 
crtu brez posebnega navdusenja, v dveh najvcejih drza- 
vah izmed sestnajstih — v Franciji in Italiji — ]>a je na- 
letela -poiitika marshallizacije na odlocen oclpor Jjudskih 
innozic, zlasti vsega onganizirant'ga delavskoga raezireda, 
njegovih sindikatov, njegovih ninozicnih polilicnih strank. 

Ce poslusa filovfek zagovornike Marshallovcga nacrta. 
bi utegniil misliti, da je malone edina ovira na poti k 

Approved For Release 2004/06/23 : ctA-RDP83-00415R004700130001-4 





! 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-.RDP83-00415RQQ4700130001-4 

osrecenju clovestva odklomlno siafece, ki ga je zavzela 
do tega razbobinanega nacrta Sovjetska zveza, pa tuda. 
komunieticne partije v vsch dczelah. Res, kakor sovjet- 
eki ljudje, tako tudi reenicno demokratieni dn napredm 
sloji v vsch drugih dczelah odklanjajo Marshall ov nacrt. 

Vzrok temcljnih slahih etrani Marshallovega nacrta pa 
ni to odklonilno stalisce, marvec nasprotno, temeljne elabc 
strand so vzrok odiklonilnega stulisoa do njcga. . 

MarshaMov nacrt nikakor ni nacrt gospodaxske po- 
mooi od vojne obogatelih Zdruzenili drzav Amerikc 
evropskim dezelam, ki jih je prizadela vojna Taksna 
pomoc bi bila povsem pravima. Vsebina Marshallovega 

nacrta pa ni v tem. „ . , 

Njegova vsebina je v gospodarski in politiem podre- 
ditvi zapadnoevropskih dezel ameriskim monopolom, v 
tem, da bi sc te dezele odrekle svoji euverenosti in ne- 
: odvisnosti na ljubo mogotcem ameriskega kapiiala. ^ 

V gosipodar skein pogledn pomerhi Mareliallov nacrt. 
amerdsko kontrolo nad indnstrijo, zunanjo trgovino in 
valu Ino financn.im sistemom dezel zapadne Evrope; pre- 
obrazbo teh dezel v trg za prodajo prelezanih ameriskih 

- industrijekih izdclkov in v dobavdtelje tistih eurovm 
Zdruzemin drzavam Amcrike, ki jih same niinajo: v 
zvgzi s tem skreenje najvaznejsih industrijekih panog v 
zapadnd Evropi in narascanje nezaposlenosti; nadalje 
poslabsanje skrajno tezkega sedanjega polozaja delovnm 
nmozic. 

V politicnem pogledu pomeni Marshall ov nacrt: raz- 
kol in razkoeanje EvTope in uetanovitev vojasko-pohtic- 
nega bloka zapadno-evrapskih drzav pod ameriskim 
pokroviitel jstvom, usmerjanje proti Sovjeteki zvezi in de- 
zelam ljudeke demokraeije; proobrazbo zapadnega dela 
Evrope v vojnostratesko oporisoe ameriske napadalnoeli, 
razkol in razkosanje Nemcije in preobrazbo njenega 
zapadnega dela v psnovni goepodariski arzenal in vojno 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415ROO47O(mO0O1-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

oporisce za imperialisticne pustolovscine amemkih mo- 
nop°lov; vsiljevanje cvropskim dezelam njim tujih oblik 
politicncga zivljenja pod plasma ^aaneriskega naoina mi* 

Sljenjac, Id pomenijo nekontrolirano gospodarjenje mo- 
nopolov, ncomejeno oblast velikega kapitala, malone 
odkrito neomejcno gospostvo roakcije in nazadnjastva v 
politiericin in druzbenem zivljenju; preganjanje vseh na- 
prednih elementov pod krinko od hitler jeveev izposo- 
jene moglcne zavese protikomunizma. 

\ se to skupaj pomeni dejansko uniicenje nacionalne 
neodyisnosti in suveresnosti v M arshallovem nacrin smlf- 
lujocih di-zav. 

Zivljenje meizprosno trgu krinke z novopeconih do- 
brotnikov clovestva, delujocih po narociln iz Washing- 
ton- Vedno nova dejstva potrjujejo pravilnost te sndbe 
o Marshal lovem nacriu, ki jo krekajo rwmioni zaSciiniki 
domokraeije in mini . 


II 

Aineriski politiki in njihovi evropski laikaji niiso 
alucajno dali svojemu otroku ime »nacrt«. Zc v tem imenn 
Httmern, kakor tudi v dTUgem boinbasticiiem imenu »pro- 
grain evropske obnove«, so izkoristili za falzifikacijo pra- 
vega bistva stvari teznjo Ijudskih innozic za i rdnimi 
osnovami gospodanskega zivljenja. Nameravali so napra- 
viti vtis, da bo v svet kapitalistiene anarhije in znn *3n jav 
vnesen element rcda in solidarnosti. 

Nesanisclm, preziveli anarhicni gaspodaiski sistem, za- 
snovan na privatni lastnini vseniogocnih monopolov, ne- 
iiBmiljeno lomi nade prcprosiih Ijndi na kolikor to] iko 
znosen in zagotovljen obstanek. Preprosti ljudje vklijo 
vea nesmisel 6ietema, v katerem je vec ko dovolj delov- 
nib rok, surovin in proizvodnih podjetij, vendar pa vla- 
dajo v aijam nezaposlenost, pomanjkanje blaga. bcda in 

8 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

lakota, Hkrati ves svet vidd velikanske prcdnosti plan- 
' skega narodncga gospodarstva v Sovjetski zvezi in ne- 
divoamie uspehe dezcl, ki so sc iztrgale iz obuiocja imrpe- 
rializina in ubrale pot ljudske demokracije. Govoricenje 
o 'Carili podjetniskega duha in privaitne indeiative ne more 
prepricati desctine in stotine milijonov ljudi, katerih ini- 
aiativa in podjetnost sta hoccs noces omcjcni z .muicnini 
iskanjem fkakrsnega koli dela, ki bi dalo koscek kruha. 

Toda stvar je prav v tem, da dokler via da jo sebicni 
initeresi kapitalisticnili inonopolov, dokler dalovne mno- 
zice ndiso gospodar svojega zivljenja, marvec se vodno 
cieto navadno orodje v rokab graibezljivih vitezov ne- 
omejenega profita, dotlej ostanejo vse beecde o obvla- 
danju gospodarske anarhije, o tem, da bi vnesli kakrsna 
koli pametna in nacrtna nacela na podrocje gospodar- 
skega zivljenja druzbe, prazno besedicenje, ce ze niso 
zavestna prevara. In zgodovina Marshallovega nacrta to 
jaano potrjuje. 

Pred letoan dni so trdili, da zadostuje, da evropske 
dezele premagajo ozke okvire svojih nacionalnih inte- 
resov, da se odpovedo dolocenemu delu drzavne suvore- 
nosti, da se cutijo »dlane evropske sknpnostk, izdelajo 
ekupen program obmove in posljejo cez morje ntcmcljenb 
prosnjo za dolarske kredite in podpore. Tedaj bo, so za- 
trjevadi aipostodd Marshallovega nacrta, prekomorsko bo- 
zanstvo dolar pritisnil svoj pecat na program evropske 
obnove in le-ta postane trden temelj zivljenja za dolga 
leta. Zlata, dez dolar jev, so obljubljali, jame sistemaiticno 
ioplojevati izsuseno zemljo starega sveta in ta zemlja bo 
lakko znova nasitila lacne in napojila zejne. Dolarsko 
j blagostanje bo osrecilo v elovekoljubje ameriskih nio- 
nopolov verujoce in to blagosi.mje ne bo nebal-o dotekati, 
dokler ne bo izpolnjen ves program evropske obnove. 

Zivlje.nje je kruto razocarolo tiste, ki so le kolickaj 
verjeli takini bajkam. To se je pokazalo takoj v zacetku. 

9 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Parisko posvetovanje J6 drzav, ki je bilo poleii 1947, 
je pokazalo svetu dovolj zalostno sliko. Predstavniki ev- 
ropskih vlad, ki so pozabili na nation alno cast in izgubili 
elementarni cut srannii, so vsi hkrati govorili o svojib 
potrobaJi in prosili za dolarje. Konec koncev, po dolgih 
prerekamjih in zapletenih racunih, je posvetovanje ugo- 
tovilo, da bi potrebovalo 16 drzav za stiri leia amerisko 
ponioc v zneskn 29 milijard dolarjev. 

J'a vsota pa ni bila po volji onion onkraj morja. V 
Pariz je nemudoma odletel iakratni naimestniik drzavnega 
tajnika. speknlant z bombazein iz juznih drzav C layton. 

Znova je bill svet prica ponizujoeega prizora, ko so pred- 
stavniki 16 cvropskih drzav na Claytonovo povelje hiiro 
znizali evojo prijavo na 20.6 milijard dolarjev. Pa tudi 
ta vsota sc jv. zdela Wasliingtonu pretirana. Unrrimanov 
odbor, ki ga je ustanovil prezident Truman, je skrcil 
stevilko Stiriletnega prograina pomoci na 17 milijard do- 
larjev. In ta vsota je bila imenovana v Trumanovi po- 
slanici Kongresu. 

Naslednja etapa porodnih krcev Marshallovega nacrta 
je nastopila, ko je pTesla stvar v Kongres. 

Potem ko je bil odobren program taiko inienovane 
zaeasne pomoci za trimesecni rok, obravriavajo nacrt v 
zacetku Jctosnjega leta v komieijah in obeli zbomicah 
Kongresa. Obravnavajo ga temeljito in poeasi. Predstav- 
niki drzavnega departementa so obljubili svojim evroip- 
skim kiientom, da bodo dosegli, da bo osnoiek zakona 
si > re jet do 1. aprila. Toda junij se je ze blizal koncu. 
obravnavanja pa so se se vedno nadaljevala. 

Clani Kongresa, ki tako hitro spravijo pod streho vse 
reaiktiotiarne zakone, dcndimo Tafft-Hartleyev zakon alii 
sedanji Mnndtov zakonski osnutek, na vse naoine poudar- 
jajo, da se jim z resevanjem evropskih bankroterjev ni- 
kamor no mudi. Zadostuje omeniti, da je senatna komi- 
sija za zurianje zadevo, ki je zaicela obravnavati Marshal- 

10 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

lov naert 8. janiiarja, koncala to delo sele 5. februarja. 

Ne moremo pa rcci, da bi bilo to obravnavanje brez sc- 
heme koristi. Prav mcd tcm obravnavanjem je pnslo na 
clan mnogo zamimivih strani Marehallovega naicrta. Eoka- 
zalo ee je, kako si zamisljajo vladajoci krogi /.druzenm 
clrzav Ameriikc njegove cilje in nalloge. 

Trumanova vlada je predlagala Kongresu, naj se lot: 
obravnavanja programa za stiri lota. Tnda claw Kongresu 
.. so odlocili drugacc. Sklcnili so omejiti ee na odobntcv 
vsote za prvo obdofoje s pridrzkom, da ho nadaljnje na- 
kazilo dcnarnib sredstev odvisno od vedonja evropskib 
drzav. Takrat je' vlada zaprosila za nakazilo 6.8 mihjard ^ 
dolarjev za prvih 15 mceccev. Toda scnatna komisija za 
zuinanje zadeve je pripoxocila, naj bi ee omejili iia 5.3 mi- 
lliard dolarjev za prvo lcto, vstevsi v ta ajcsek tudi slo- 
vebo vojasko »pomoc« Grciji, Turoiji in Kitajski. 

Konec marca je priilezel osnutek zakona o pomooi 
, tujim drzavam do predstavniskega doma. Lden nzme 
redkih naprednih elanov te zbornice, demokrat iz drzave 
Michigan, Sadovsky, ki je glaeoval proti MairshaLloycm 
naertn, je imcnoval ta naert »tragicna prvoapnlska sala 
za ameriski narod in za miroljubne narode veega sveta«. 

Sadovsky najbrz niti sam ni slutil, kako prav^ama. 
Tragikomedija nikakor na bila koncana 1. aprila. locneje 
receno, takrat se je sele zacela. . , . 

Zarcs slabi preroki eo bili tieti nezmerm obozevalci 
March all o vega naerta, ki eo kakor nemski liberalno-de- 
rnokraticni list »Montagsecho« v zacetku apmlabrz w- 
ravili, da so Zdruzene drzave Amenke s sprejetjem za- 
konskega osnntika *o pomock Evropi dokazale, da lahko 
njihov zakonodajnd aparat »hitro dduje«. takrat je la- 
buristicni »Daily Herald* petoliznisko pisal da Marshal- 
lov naert »ni posojilo, marvoc investioija kapitala arao 
riskega naroda v bodoemost Evrope«. Celo »Uaily &x- 
prees«, ki je veasib bolj trezno presojal darove prefco- 

li 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


morskih Pamjcev, je pctolizirisko opeval >velikodiiBno 
in lilagorodno stalisce amcriskrga naaroda in njrgovoga 
Kongiwsa. . 

Ti ilnkaji dolarja so sc lahko kmahi prepricali O' pra- 
vilawisli istaj'ega pravila : naglieu ni nikjer dobra. Ni sc 
sc, iposusilo crnilo, s katorinT iso bile napisanc to •lakajske 
vrslice, zc sc je zacelo novo ueskoucno odlasaiije. 

Zlogluibiii osimtek zakona je se dalje win a I po koini- 
eijali ameriskega Kongresa. Y jimijii je prise! pnxl mlin- 
ski kamen komisije za nakaziila predstavniskcga doom. 
Komisija jo znizala nakazila za celo cetrtino. I’rvotno 
odobrena \sota 5.3 milijard dolarjev jc bila znizana *m 
4 milijarde za 15 mesecev. 

Zelo znaSLlna je argnincntacija, s katero jc nastopiil 
pri (cm na jnovejsi krmar nsode zapadne Kvrnpe, preid- 
sednik komisije za nakazila Taber, republika me k drzave 
New York. Lc-ta je ostro kritiziral Marshwllov micrt za- 
radi njegovc ned'otlocraosii. 

■*Ni nobenega Marshall ovegu naftrta,* je rektvl, »to je flam* 
pogovorm termin, In mi vidimo, *d>a tisii, Id najvec krmp ▼ 
njogov zagovor, nafrBAaij vedo o njem.« 

Taber jc rekel, da se jc na sejdb komisije pokazalo. 
da vladni imidniki nimajo etvamih podatkov, na ka.tc.rih 
l»i lahko zasnovali svoje osnutke o potrebah vie/, cl, ki 
eodehijejo v (cm na-ertu. 

Nastop Taber ja in njcgovili tovarisev iz konrisije 
za nakazila je povzrociil vclik preplah. 

Marshall je nastopiil prod sejuitno komksijo za na- 
kaz.Lla in izjavil, da pornoni znizanje nakazil aievarnost. 
da hi se izjalovil ves njegov program, da /.maujsnje to 
■»vero Evropeev v Zdruzcnc drzave Amerike*. Scnat na 
komiftija jc poslusala ta svarila. Med tom ko je kornihi ja 
preclsiavniSkega doma odobrila 4 milijarde dolarjev za 
15 mesecev. jc nakazala senatna komisaja te 4 milijarde za 


12 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

12 jncsecev. Rezultat kiomoproanisa mod obeina zboinituma 
Kongrcsa jc bila kontino Sulomonova r.esiiev: nakazane 
4 milijarde dalarjev morajo lai.ti potrosene v 15 mesecih, 
laliko pa jili pol^oSijo v 12 mesecih, ce administrator za 
nresnicenje Marshallovega naerta in prezident odlocita, 
da je to potrebno. 

Ucinek zmanjsamja mukazil je bil zelo znaieui. Ta 
odlocitev je povzrocila v Evropi bridiko ra&ocaramje. :>Ti- 
:mes« je pisal: 

»N-aj bo d'oloan-cna. odld&iiev kakrSna koli, goispodiarske pro- 
<gn<oze in odloeitve bomo sprejennaM odslej v Anjg'liji izhajajof* 
iz tega, dia bo ostalo Taberjevo atialistfe tudi v bodo^e sila. s 
kateito je treba racunati-« 

Nekaieri listi so piisali, da je bil sklep Taberjeve ko- 
misije »mrzla prha«, dirugi pa da postaja vse skupaj bjuf. 

Uradno glasilo »Moude« postavlja retorifino vprasanje: 

»Kdo neki more po Vssem 'tom re<5i, dia Kongres v prihod- 
mjem letu ne bo diokoncno »prokrizal« Marsh alio vega ma£rta1« 

Ameriski dobrotniki v zadregi mrmrajo, da je vzroik 
razocaranja la, da raalo protsviiljeniii Evropci ne poznajo 
zapletenosti procedure ameriskcga Kongresa. Rrav radi 
prizuarno, da je ta procedura polna zvijac in dlakocep- 
stvn. Toda glavui vzrok sevedu ni v tem. Vladajoci ame- 
riski labor, cigar poslusno orozje je kongres z vso nje- 
govo procedure, ima pri neskoncnem zavlacevanju Mar- 
shallovega naerta povsem ddloeene politicne dlje. Ti cilji 
m v tem, da bi se bolj ponizali in iipogniili evropske 
drzave, ki eodelujcjo v Marsliaillovem nacrtu, da bi zivele 
v nenelmem strahu in boj azni, da bi. jih napravdli se bolj 
doetopne in popustljive. 

S tem pa je raizkrinkam sleparstki zuacaj obljub, ki 
so jib tako radi dajali ageuti Marsh all lo vega naerta Ev- 
ropi, med njimi tudi angleski in francoski zunanji mini- 
ster. S tem je potrjeno, da so prazne nade, da bi lahko 
bil ta naert koliekaj trden temelj, na katerem bi mogli 

15 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

gruditi to ali one gospodarske racune. Praznc so iluznje, 
da iina ta nacrt kakrsnc kob dakancne obriise. V res- 
nici je ta program ameriskc ekspaamje bogato otprcmljeu 
/, atributi ncobrzdane ameii/ske reklaine in amenskega 
blufa. In res, kje sta obljmbl jeira solidnost in trdnoet, ce 
so usoda naicrta v celoti in vts'aka njegova stevilka poselrej 
odvisne od spremenljivih konjnkturnili rneimov ameri- 
skih finanenih miogotcev, zastrasenih sprieo prikasmi bli- 
zajoce se krize, prodvolivnih manevrov olanov Kongresa, 
brezvestne demagogije podknpljivega tiska in podobnib 
vzrokov — faktorjev, ki niso satno nezanosljiv.i, inarvee 
n katerimi tudi nikakor ni mogoee ynaprej kalkulirati. 

Ill 

likraii z s-mrzlo prbo« v obliki znizanja nakaizil mar- 
xhulliziranim dezeilam zapadne E v rope je bil sorviran vroc 
obkladek v obliki ameriskdh pagojev za »pomoc«. 

Za uresnicen je Marshal I o vega naerta so uskuiovile 
Zd ruzene drzave Amerike aparat, ki mu naeelujeta dva 
zaiupniika ameriskih monoixdov. Za njihovega predstav- 
nika v pariskem odbom za evropsko gospodarsko sode- 
lovanje - — za dejanskega ameriskoga protek tor ja v za- 
padni Evropi — je bil imenovaai bivsi minister za trgo- 
vino liar rimau. V Ameriki pa so ustanovili Uprayo za 
dajanje >>,pomoai« na celu z administrator jeim I loffmanom, 
bivsiiin upravnikom avitomobilskcga trusta Studbacker. 

Administrator za uresnicen je Marshallovega naerta 
je dobil zelo siroka pooblastila. O angleskem parlamentu 
so zbij&li nekoc sale, da lahko stem vse, mo moskega 
ne more spreineniti v zensko. Za 1 Ioffnuma pa menda tudi 
le omejitve ui. 

Obseg administrator je vih pooblasti] je najbolj smo- 
irno karakterdziran z besedami listov, ki zavzemajo do 

Approved For Release 2004/06/23 : ^IA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Masballovega nacrta povsem pozitivno stalisce. Tako je 
objavila ameriska Tevija » United States News and World 
"'Report* 27. februarja 1948 prcglod »Kaj dobivajo Zdru- 
zene dirzave Amerike m ipooioc drmgim <lrzavaim«, kjer 
je med drugim rcccno: 


» Administrator za ureanidemje tega programa ntta dejan- 
aio postal! voditelj medmarodnih poslovnih stikov. On lahko 
na primer refie Francijl, ali je treba obnavljati zelcanice all 
pa popravljati avtomofcilske ceste. On lalilco roSi vpraSanje, ali 
ie treba mehamizirati fairme- On dolo&i, kdo dfolbi prvi opreinio 
aa promogovno irndmstrijo — Anglija ali Pornrje, in on ianko 
takoj uatavi dotok dolarjev v primeru, 6e te dirzave no bodo 
izpolnjevale njegovih pogojev. . 

ZnaSaj medmairodno trgoviue blonio doloeili njogovi sklepi. 
0-n bo imel pravico odlofiati, kje je treba kupovati lea — m 
Finskem, Svedskem all v Kainadi; kateri pSenici je treba diajati 
iprednost na trzi&fiih dolarskc valute — kamadiski all amen Sin; 
kdo naj preekrbujo evropske tekstilne tovaxne ss bombiwzem - 
’Riraiziliia ali Zdruzeoe dirzave Amerike.* 


Hoffman se tore] ne more pritozevati, da bi imel 
premalo pravic. Znnimivo je zlasti, da je Eongres ekrbno 
obdaroval administratorja s posebnimi pruyieami glcde 
razkosanja Evrope lin zgraditve gospodairske zeleizne zave- 
ee med njenim vzhodmiin in zahodnim delom. Y osnutkn 
zokona o Maraballovem nacrin, ki ga je sprejel predstav- 
niski dom, je posebna doloeba, katcre namen je omejiti 
trgovino marahalliziranib dezel s Sovjetsko zvezo in dm- 
gimi dozolami vzbodne Evrope: 

» Administrator je dlobi.1 direktive. dla odkloni dezelam, 
ki dodelujcjo v na&rtu, kolikor jo to praktiono mozno. dobovo 
■ blaga ali Izdelkov, ki giredo za protovodnjo kakrSnega koh 
blaga, namenjenega kateri koli evropski dezeli, ki ne sodoluje 
V naArtu, 6e Zdiuzeme drzave Amerike no dajo izvoznih lieeno 
za_ Izvoz v to dot ole tega blaga ali izdelkov v lntenesu evoje 
nacionalTie varn<osti.« 


V drugi doloSbi je rcceno, da. kaidatr ediniiwuistrcitoi* 
meni, da je v ^nacionalneixi inter eisu Zdni zonili drzav 
Amerike prepovedati izvoz katerega koli blaga Jcaieri 
koli dcszoli, ki se v celoti ali delno nabaja v Evropi in 


15 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

no sotieUijY v iwcrtn«, vladni uradniki ali organ!, ki jib 
poahlasli prezident za prcpoved izvoza opreine, sredstev 
za prai/vodn jo vojnih potreibsbiin itd. xiraorajo storiti tak 
iiikrep, kiikrsen utegne biti pofreben m prepoved izvoza 
takrga hi, iga. v tako dezeIo«. 


/nan I no je da je pxedilagal le omejevalne dolocbe 
<-!an predstavniskcga doma Alundt, avtor hiper reakcionair- 
,K * a °® m dka zakona o prepovedi Komnnistione partije, 

0 katcrem sodijo najsirsi krogi kot o owmtku zakona 
o«o takaega tipa. Pri Bvojih dodatmh predlogih je 
did Mnindt jatsiio irazumeti, da so naperjeni proii SX in 
v zh ( win oe v ropskim dezdarn Ijutfake demokrat-ije. 

ii tt / lul ’j a 1948 J e izroeij vsemogoeni ekrbndik 

1 J oil man vsaki jzmed 16 evropekih drzav osnrnke dvo- 
Rt ranskii i • tt porazu mio v. Pri, tem je, kalkor poroeajo dobro 
mionni ram novinarji, « hvalevredno odkriiosrcnosljo 
piiznal, da nameravajo Zdruzene drzave Ainerike vdobiti 
cwm vec za nase dolarje*. Sporazumi morajo hifi -pod- 
pwam do ). juiija. Drzave, ki bi do tega mka ne podpti- 
saie sporazuma, ae avtomaiicno iakljncijo i/. ■iprograma 
evropske obnove*. 


Bosedilo Hporazinnov lii'bilo objavljeno. Toda listi 
evroiwkdi dezel, zlaisti anglesld in francoski, se bridko 
pritioXiijt'jo. da je vse lo prakosilo najbolj pewimisiidna 
pricakovanja preizknsenih evropskih politikov. Diplomat- 
Hki konienlar agenrije » Renter* je 9. junija porocal o teh 
osiunkib. da jih smatra vsaka izmed 16 draw v sedan ja 
obliki /a w.spTejemljive«. 

Sodee po njegovem porocihi so glavni ugovori tile. 

Prvie, ion osnutkov je bil eplosno priznain kot pre- 
't'e nkazujoc. Londonski doprinik lista >New York 
I lines* Darnel pravi, da «> sprejeli v Washington!! izde- 
lajie osi mike sporazumov precis! a vniki drzav, ki sodelu- 
jejo v \1 anshallovent naertu, kot >krute pogodbe, ki jib 
je sestavil brezsrcni jurinfr. 


16 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Drugic, obveznoeti, ki jib predlagajo evropskim 
drzavawi, so enostranskega znacaja in niso vzajemne. Za 
primer navajajo naslednjo bistveno okoliscino. Y Mar- 
sballovem nacrtu sodelujoce evropske dezele se morajo 
obvezati za stiri leta, medtem ko bo o vprasam j u ude- 
lezbe Zdruzenib drzav Amerike vsako leto zmova odlocal 
Kongres. Z drugimi besedami, ameriski pretendenti na 
svetovno gospostvo odkrito uporabljajo svojo priljub- 
Ijeno metodo »kra.tke vrv:i«. Ti ljudje namerava jo drzati 
svoje evropske kontrabente v nenebnii zaskrbljenosti in 
neprestanem strabu, da bi se ustavil dotok dolarjev, ki 
so jim tako zelo potrebni. 

Trctjic, asinutek prcdvideva tako odlocno vmesavanje 
Zdruzenih drzav Amerike v notranje zadeve evropskih 
dezel, da presega celo meje tega, kar se je posreoilo ame- 
riskim predstavuikom vsiliti evTopskim drzavam v Ilavani 
11a mednarodni konferenci, na kateri so obravnavali vpra- 
sanja trgovine in lizkoriscanja delovne sile. Toda celo 
havanskih priporocil ni ratificirala nobena na konferenci 
sodolujoca drzava. 

Koncno, cetrtic, osnutek »daje Ameriki izredne pra- 
vice do vsiljevanja devalvacije evropskim dezolam brez 
sjehernib vzajemnih pogojev«. 

Zadnji dve tocki je treba nekoliko pojasniti. 

Kar zadeva pogoje mednarodne trgovine je, kakor 
je razvidno iz mnogih porocil tieka, stvar v tern, da si 
pnidrzuje ameriska stran pravioo zahtevati od vsakega 
udelczenca Marsballovega nacrta znizanje tairif do mi- 
nima in splob doloceno usmerjcnost trgovinske politike. 

Angleski listi ise pritozujcjo, da bo sporazum o Marshal- 
lovem nacrtu se bolj izpodkopal trgovinske stike Anglije 
z dominioui in otezkooil anglesko trgovino na Daljnem 
vzhodu. 

»Po rnnenju Anglesey,* pi§e londonski dopisnik »New 

York Timeaai Daniel, »lahko pomemi ta pogoj poskus, da bi 

i? ' 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

vkljucili nofiela svobodne trgovine, predvidona v Hlat.utii Me<l- 
narortne organizacije zu vprasanje trgovine, kar jwesega okvir 
zabnna o Marstmllove-m liafrtu, v kaiterem je reCeno saimo, da 
lEorajo sodolnjoce dazeie sodielovati na podrof.ju elabitvc trgo- 
Viiiskih pregraj.* 

Prnvi sanisel aimefriske zahteve po svobodni trgoviui 
je zdaj TOcnra svertu ze dobro znan. V dezelah Britaaskega 
nnporija preeojajo to zahtevo kot. Brezoljzii’no iziivanje 
Anglije po Zdruzenih drzavah Amerike. 

Anglefiki list » Evening Standard « je nedavno objavil 
izjuvo vrhovnega komisarja Nove Zelandije Jordana o 
Marshallovem nacrtu, ki jo je dal r pqgovoru is sotnid- 
nokom lista: 

iOe je pogoj pomofii odprava imperijskib prefereme, tedaj 
je ameriSka pomo6 _ elabo dariIo.« 

In res, ce upostevaano, da razgilasajo amgleski politiki 
navad.no prav razsirjenje imperijske trgovine za pot k 
odstranitvi gospodarskili tezav, homo lahiko razmneli, da 
tiiksna nmeriska pomoc najbolj gponninja na tisto pomioe, 
ki jo nudi vrv obesencu. 

Kar zadeva devalvcioijo valut, zatteva osnuiek spo- 
ramrna o Marshall ovem nacrtu txl udelezeneev tega nacrta , 
da privolijo v poljubne ameriske directive na tem pod- 
rocju, ki jih seveda ne narekuje skrb za ozdravljenje 
evropsk ih valutnih sdstemov, marvoc prendairki o odstra- 
nitvi morebitne konkurence evropskih dezel na svetav- 
nem trgu za 1)1 ago in kapitale. 

Se v marcu letosnjega leta je angleski list > Daily 
Express* pisal: 

♦Amerika hofie, da bi so Anglija odrekla vlogi bai'kirja 
dezel britanske druzine narodov in vseh drugili drzav vklju- 
fienih v Sterlinski blok. Angliju, ki bo proetovoljno bankro- 
tirala, i>o moral a zaboti od zoe e t.ka, povoz u job gosiwdarstvo in 
svoje finance ne veS z imperijem, marveS z Evropo. Ti pogoji 
niso zapisani v Marsballovem nafirtu. TJtemeljeno pa diomneva- 
nio, da bo Amorika pritiskala na Anglijo, da bi jih izpolnila. 

TakSna je tlacanska vsebina pogojev iiitstili sporazu- 
iniov, Li jili administrator za uresnieenje Manshallovega 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

nacrta zdaj vsiljuje vladam 16 drzav. Da Li liasuld lju- 
dem pceka v oci, da Li presilepili javno mnenje, te pogoje 
kritizirajo. Namcn tega je, da Li potem elavnoetno spre- 
govoriili, da eo dosegli med pogajanjem »popuste«, ki eo 
v resnici hrez slcherncga pomena. 


IV 

V Mareludlovem nacrtu poosehljena politika je lahko 
zrasln samo na dolocenih gospodarskih tloh. Vzniknila je 
1 alike samo v ra^mexidi, ki bo nastale na svetu po drugi 
svotovni vojni. 

Vo jin a je priinesla po cni strani ohogatitev Zdruzenim 
drzavam Amerike, ali tocncjc receno ameriskim rnono- 
polom, po dmgi strani pa opustoscnje pretezni vecini ev- 
ropsldh drzav. Vojna kot posledioa neenakomernosti v 
razvoju kapdtalisticnih dczeil je torej pnvedla do im- 
daljmje poglohitve tc neonakomernosti. 

Proizvodni aparat Zdruzenih drzav Amerike se je 
med vojno ealno razmahnil. Drugacno sliko vid'imo v 
evropskili kapdtailistienih drzavah. 

Po podadcih »Prcgleda mednarodnega gospodarokega 
polozajacc, ki ga je predlozil v zaeetku lelosnjega leta 
goapodarski oddclck generaJnega tajn.istva organizacije 
Zdruzenih narodov, je doseglo pridoLivanje premoga v 
ZdruzeniL drzavah Amerike v 1947. letu 133 % pred- 
vojne ravm V ostalih dezelah, izvzcinsi Sovjeteko zvezo, 
je doseglo samo 81 %. Proazvodnja litega zeleza in zlitin 
iz raznih koviin je dosegla v ZdruzeniL drzavah Amerike 
142 % predvojne ravni. V ostalih dezelah, izvzemsi So- 
vjetsko zvezo, pa je dosegla samo 61 % . Ustrczajoee ste- 
vilke za jeklo so 147 % v Zdruzenih drzavah Amerike 
in 65 % v ostalih dezelah; za cement 153 % v Zdruzenih 
dirzavah Amerike in 80 % v ostal'ih dezelah. 

19 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

\ pragledu, ki ga je izdala Gospodarska koanisija 
Organizacije zdruzenih nanodov za Evropo, so zbrani 
uradni podatki posameznih drzav, ki stvarni polozaj ne- 
dvorano olepsavajo. Po teh podatkih se je giibal a y Fran- 
eiji raven industrijske proizvodnje v lefih 1946—1947 
ined 75 % in 104 % v primer javi z letom 1958.; v Bel- 
Siji 7 % in 106% ; na 1 1 olanclsk ('a j mcd 62 % in 

91 %. J oda ti podatki nam ne nudijo prave alike o 
dejanskem polozaju. 

Sti ar je v iem, da je bilo leto 1958. leto globokega 
paclea proizvodnje. Vrsto kapitalisticnih drzav je zadela 
kriza liiperprodukcije, katere tok je potem pretrgala 
vojna. 

Lefa 1938. je znasal splosni indeks industrijske pro- 
izvodnje vsega kapitalistienega 8 vet a 93 % ravni iz 
leta 1929. Za to povpreoio stevilko se je sk rival globok 
■padec proizvodnje v enih drzavah in njegov umelni dvig 
v drugih, predvisom na Japonskem in v Nemeiji, ki sta 
se mrzl'iicno pripravljali na vojno. V Zdruzenih drzavah 
Amerike je znasala raven industrijske proizvodnje v 
iehi 1938. 72.3 % v primerjavi z letom 1929. V Fraud ji 
66 %, v Belgiji 70 %, na Holandskem 89.8 % . 

Primerjaje raven iz leta 1920., vzelo v odstotkih 
glede na leto 1913., z ravnijo iz.let 1946—1947, vzeto v 
odstotkih glede na leto 1938., prihajajo sestavljaici pre- 
gleda do zakljucka, da gre v vrsti drzav, med drugim v 
Angliji in Franca ji, obnova zdaj bitreje kakor po prvi 
svetovni vojni. Toda ta zakljucek ni prepricjjiv. Ta za- 
kljucek prikriva najvaznejse, glavno. 

Pnimerjanje z letom 1913. pomeni primerjanje z 
letom, ko je dosegla industrijska proizvodnja visoko 
raven. Zadostuje omeniti, da je narasla sveiovna indn- 
strijska proizvodnja v 23. letih pred prvo svetovno vojno. 
od 1890—1913, vec kakor dvukratno, obseg industrijske 
proizvodnje Anglije pa se je povccal za 60 %, a Fraiicije 

Approved For Release 2004/06/23 : d!K-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

skoraj dvakratno. Y naslednjih 25. letili, v letu 1938, v 
priimerjavi z letom 1913., pa se industrijska proizvodnja 
V “Angliji ni povecala, marvec celo nekoliko zmanjsala, 
v Franciji pa je nazadovala priblizno za 8 % . 

Desetletja pred prvo svetovno vojno eo bila torej 
cas nagtega naraScanja industrije, razdobje med dvema 
SVelovnima Vojnama pa je bil cas, ko je industrija takih 
velikih kapitalisticnih drzav zapadne Evropc, kakor eta 
Anglija in Franca ja, stogicala na mestu in kazala veemu 
svetu gnilobo svojih tcmeljcv. 

Primcrjanje z letom 1938., za Anglijo in Francijo 
ugodneje, je mnogb mam j ngodno za lake drzave kakor 
sta Nemcija in Italija. Po podatkih istega pregleda je 
ZnaSala raven industrijske proizvodnje v Italiji v le- 
lih 1946 — 1947 34 — 76 %, v ireli zapadnih conah Nemcije 
pa se raven industrijske proizvodnje v letili 1946 — 1947 
ni dvignila nad 37 % v pfimerjavi z letom 1938. Nedavno 
je general Clay kot senzaeijo objavil, da je dosegla in- 
dustrijska proizvodnja Biconi je letos v aprilu 40 % pred- 
vojne ravni. 

Vojna je zelo omajala kimctijstvo zapadnoevrop- 
skili dezel. Raven kmetijskc proizvodnje, cc vzamenio 
za 100 obseg iz let 1935 — 1938, je ” znasala v Belgij i 
v letili 1945 — 1946 58 % in v letih 1946 — 1947 72 % ; v 
Avstriji ustrezno 56 % ,in 61 % , v Framoiji 50 % in 73 %, 
v treli zapadnih conah Nemcije 68 % in 65 % , v Grciji 
41 % in 77 % , v Italiji 79 % in 77 %, na Holandskem 
56 % in 79 % , na Portugalskcm 80 % in 95 % , v Svici 
90 % in 87%. 

'Te stevilke nani poyedo, da jc nastala ipo drugi sve- 
tovni vojni zaostritev neenakoinernosti v razvoju kapi- 
talisticnih drzav. Toda s tem stvar se ni izerpana. Upo- 
stevati moramio tudi vrsto drugih okoliscin. 

Y vsch kapitalislifinnh drzavah je gospodairstvo v zna- 
menjn infilaeijskega vrazjcga pilesa. Tnflndja je povsod. 

21 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

i 

\ . 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

t;dko v Ameriki kakor tudi v Evti'opi, dodaino sredstvo 
za obogatiiev monopolov in zniizanje zivljcnjskc ravni 
dolovnili mmozic. Toda raizcn tcga poglablja infJacija 
skn paj s apekulativnim poteijem erne borze spins no 
razsulo in kaos v narodnem gospodarstvu. 

Nadalje, hud udarec je bil zadan zapa< 1 noevrop-ikim 
drzavam s tem, da so izpadli veliki dohodki, ki so jih 
erpale pred vojno iz kolonii-j, iz iinvestiicij kapi.taila v tnjimi, 
iz pomorskega proraeta ter zavarova, lnih in banco ill opcv 
raeij. Posebne fezave so nastale iz tega za Anglijo, ki 
je zasla zaradi kratkovidne politike vladajoeega tabora 
v zacarani krog zamotanih problcmov plaeibie bi-lance, 
izvoza in uvoza. Toda ta okoliscima je tudi veldkega po- 
mena za taksne drzave, kakor so Fraud ja, Holandska 
in Belgija. 

Po drugi strain Zdruzene drzave Amnrike, ,ne samo 
da niso uirpele skode zaradi vojne, marvec so razsirile 
evoje izvore obogatitve v tujini. Dohodki anieriskih ino- 
nopolov od investicij kapitala v tujini so v primeri s 
predvojno ravni jo narasli. V roke anieriskih ivrdk in 
bank je presel znaten delez dohodkov od tovomine, za- 
varovanja in drugih operacij, ki so sc stekale prej v 
glavna inesta zapadnoevropskih drzuv, in si cor predvsem 
London. 

Razbohoteni proizvodni aparat Zdiuzenib drzav 
Amerike zahteva sprieo omejene potrebe Ijudiskili mno- 
zic in zmizanja njihove zivljenjske ravni narascanje 
arneriskega izvoza. Arneriski monopoli, ki jih iizpodbuju 
strasilo neogihno blizajoce se krize hipesrprodukeije, so v 
povojnein obdobjn silno povecali izvoz. Zdruzene drzave 
Amerike, ki ee polascajo svetovnih trgov, hkrati ne do- 
voljujejo dotoka tujega blag a na svoj noiranji trg. 

V obdobju med dvema vojnama — od I. 1921 — 1939 
— so izvozile Zdruzene drzave Amerike poprecno za 
3.6 milijard dolarjev letno, kar je znasalo 4.3 % celotne 


22 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved for Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

proizvodnje narodnega gospodarstva v dezeli. Leta 1946. 
je dioeegel izvoz iz Zdruzanih drzav Amerike 10 miji jard 
dolarjev, ,kar je znasailo 4.9 % celotne proizvodnje, v 
letu 1947. pa 15.1 milijard dolarjev ali 6.6 % celotne pro- 
izvoctnje v dezeli. V dveh letih je dosegla vsota izvoz a 
25.1 miillija/ridio dolarjev alii 5.8 % celotne proizvodin jo v 
dezeli. 

Drugacno sliko narn pokaze jo podatki o uvozu v 
Zdruzene drzave Amerike. Y obdobju od leta 1921 — 1939 
je znasala vsota rivoza poprecno 2.9 milijardi dolarjev 
lelno ali 3.4 % celotne proizvodnje. Ustrezajoce stevilke 
za leto 1946. so 4.9 milijarde dolarjev ali 2.4 %, za 1. 1947. 

5.6 milijard dolarjev ali 2.5 % , za ohe povojni leti skn- 
paj vzeio pa 10.5 milijard ali 2.4 %. 

Te stevilke nam pokaize jo kaj zanimivo sliko. Prvic, 
v d veil letih so doscgle skarje med Szvozom in uvozom 
I Zdnizcnih drzav Amerike okrog’lo veoto okrog 15 mili- 
| jn.rd dolarjev. Drugic, v povojnem obdobju je ne samo 
\ silno naraela vsota ameiriskega izvoza, marvec se je dvig- 
nii tudi njegov delez v skupni vsoti celotne proizvodnje 
v dezeli. Hkraiti pa delez uvoza v celotni proizvodnji dc- 
zele, nc samo da so ni povecal, marvec, nasprotno, so 
je ibistveno zmanjsal od 3.4 % mi 2.4 % . 

dfeto drugacno sliko nam pokaze zunanja trgovina 
lapaclnoevropsk'iib drzav. Le-te u vazajo vec kakor izva- 
tajo. Skarje med uvozom in izvozom v Evropo iz izven- 
evropskih drzav so se v priimeri s predvojnim casom 
znatno razsirile. Leta 1938. je znasaila la razlika okrog 
2 mill jardi dolarjev, v Ictn 1946. 5.1 milijaird dolarjev in 
v letu 1947. 6.9 milijard v cenaih vsaikega takega danega 
leta. Ce pa i/razimo to razliko v cenah iz leta 1938., znasa 
zd leto 1946. 3 milijarde dolarjev in za leto 1947. 3.3 mili- 
jarde dolarjev. 

‘ % | ijPrkncrjanje teh stevilk je zelo poueno. Pokaze nam, 
da je pasivna trgovineka bilanea Evrope v odnosu do 

23 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


izvenevroptskih drzav samio v doloceni mm povezana z 
zmanjsan jem izvoza in povecanjem uvoza. V glavnem pa 
«i moTamo to poveeanje razlagati z izpreim niho v odnosu 
cen, ki jo neugodna za evropske drzave. Evropa pladuje 
uvoz izvenevropskega blaga mnogo drazje kakor prod 
vo jiM) in prodaja svojc blaigo izvenevropuloiim drzavnni 
razmeroma ceneje kakor pred vojno. 

Poudne so stevilke za Franoijo. Leta 1937. jo znasal 
uvoz iz Zdruzenih drzav Amerike v to drzavo 9.5 %, le- 
ta 1947. pa ze 23.7 % skupne vfecbiosti njonega uvoza. V 
nasprotni smeri se je spremenil polozaj glede izvoza. 
Izvoz iz Francije v Zxk-uzene drzave Amerike je znasal 
leta 1937. 6.4%, leta 1947. pa samo 4.2 %. Iz sikupaic 
vsote pasiv francoske trgovinske bilance, ki je znalala 
leta 1947. 132.2 milijaird framkov, je odpadlo blizu 60 % 
ali nad 78.7 milijaid frankov na blagovni promet z Zdru- 
zenimi drzavami Amerike. 

Taksno je splosno goepodarsko ozadje, na katerem 
ae uveljavlja ameriska politika, poosebljena v MashaJ- 
lovem nacrtu. 

Zaostriiev neenakomernosti, ki je naetaJa v razvojn 
kapi talistienili drzav po drugi svetovni vojni, je povzro 
dila bistve.no izpremembo v medsebojnem odnasu sil mol 
Zdruzenimi drzavami Amerike po eni in zapadnoevrop- 
skimi drzavami po drugi strani. To izpremembo prizna 
▼a jo seveda tudi zagovorniki MarshalloVega naerta. Todr 
le-ti delajo iz tega zakljufek, da kazejo Zdruzene drzave 
Amerike kot mocan in bogat sorpdnik velikodusnost in 
pripravljenost, da bi pomagale sibkejsim evrojwkim drza- 
vam, da bi se znova trdno postavile na lastne noge. 

V tell razglabljanjih pa je temeljna napaka. Njihovi 
avtorji se skusajo odmakniti od sodobnega inonopolistiic- 
nega kapitalizma in n jegovili zakonov. Toda ta druzbeni 
red poetovlja na slebernem koraku ovire mod najbolj 
perecimi nalogami in sredstvi za njihovo uresnieen je. 


24 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700t30001-4 

Vedno znova sc pokaze, da vodi grafoezljivost neznatne 
pesSice monopollstov, da bi povocali svoje presczne do- 
bifke, v gorostasne nesmisebiostd. Zakoni profita so neiz- 
•pfosni. 2e skozi dolga desetletja obsojajo kmeliijstvo v 
najbolj razvitih kapitalistioiib drzavab na klavmo zivo- 
iarjenje, ceprav je v teb drzaivah dovolj ikaipitaila, da bi 
dvignile kmclijstvo na vis jo raven. <5c bi kapiializean z 
njegovim gospostvom motnopolov ne akrbcl za interese 
piofita, marvec za porece naloge vclike vccine clovestva, 
n. pr. za dvig zivljenjske ravni mnozic, za odstranitev 
zaoStalosii vafii, za to, da bi bogatc drzave ponnagaJe mod 
vojbo izfrpaniim narodom, tedaj bi ne bil kapitalizem. 

Odnos med Zdruzenimi drzavaxni Amerike in zapad- 
noevropskimi drzavami, ki se je sprememil na podlagi 
eodobnega kapitalisticnega monopolizraa, ne vodd k temn, 
da bi ameriski stria nesebicno pomagal svojim evropskim 
ne&ikorn, maivec k brezobzirni politiki podrejanja, za- 
suznjenja in potlacenja dezel in narodov zapadne Evrope, 
ki jo uvcdjavljajo ameriski monopoli in njibovi cvropski 
agenti. Zdruzene drzave Amerike po eni in zapadno- 
evropske dezele po drugi strand so v povsem ncenakcin 
potlozaju. Volf ji zakoni kapitalizma pa poznajo sanio eno: 
slabotne tolcejo, izkoriscajo, podjarmljajo, sipreminjajo 
v orodje za dosezenjc najbolj mracnih in dvomljivib 
ciljev. 

- V ■' V 

Predstavniki vladajocega ameriskega taibora ne vau- 
fujejo s hinavsko prijaznimi besedami in licemerskimi 
hditvaini. kadar se obracajo na evropske narode in de- 
lovnc mnozice svoje dezele. EvrPpcem govotre o veliko- 
dusnosli in nesebicn osti prekomorske repnblike. Prepro- 
ste Amcrieane pa prepricujejo, da je treba prispevati 
zrtve in trpeti pomanjkanje za visoki cilj resitve Evrope. 

- ' ■■■■;■■ 2 ? 

Approved y For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

itxlii 1 arize jsko bosedieonje odreSenikov Evrope ee 
ecsto utnaikiiie suhemu poslovnenui jezikn, k i j ( ■ neprimer - 
no krepkejsi. 

Senator Vandenberg je v svojem govern po radio 
18. junija izjavil, da je Mashallov naert »najboljsa m- 
vestiedja kapitala, kar jib morerao inapravitit. Ta prispo- 
doba je tako blizu sreu ameriskih politikov, da jo je cez 
oekaj dmi panovil v svojem govoru guvernrr dtrzave 'llili- 
liots Dwight Green, somisljenik zmamega Mae Cormdckn, 
aizdajatelja lista ^Chicago Tribune«. Green, hi je bil iz- 
voljen za zaeasnega predsednika Kongresa republdkanske 
stramke v I iladelfiji, je v svojem govoru, ki ga je govo 
ril v agresivnem tomi, imvclieeval Marshadov naert in 
rekel : 

•To je drag uadrt in mi ,po praviei raiSunam® s tem, da 

"™ ,K>d<> vrgle aiaSe investieije kapi.tala stvarni iakupifiek v 

obllki mini in viaTnosti.* 

Ni treba posebej omenjatd, kaiksna je vsebina besed 
^juir dn va.most« v jeziku ameriskih ekspanzionistov. 

Znano je, da vkljueujejo v to formulo prisvojitev vojnih 
oporise, strataskih surovin, skrpucanje napadalnih voja- 
skib zvez, poJitiko nasilja in izsiiljevanja, pripravljamje 
nove vojne. 

AmtuaSki manopoli povezujejo z Marsha I lovini naer- 
tom zolo da lee segajoce gospodarske in poliliene racone. 

V gospodarskem prerezu so ti racuni po (mi strani 
v tem, da bi odgodiili krizo v Zdruzenih drzavah A.me- 
rike, po drugi strani pa v gospodairskem podjarmljenju 
zapadnoovropskih drzav. 

Obicajna argumentaeija. s katero nastopajo zagovor- 
niki M arshal lov eg a naerta v Aineriki, je takale. Ta naert 
bo baje poapeseval »gospodarsko aktivnost« v Zdruze- 
nili drzavah Amerike, omogocdl bo iznebiti se presezkov, 
od delavcev bo odvmil nezajposlenost, od podjetnikov pa 
nevarriosl, da bi izgubili profite in kapitalc, kajr je ne- 


26 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

'ogibn -0 pri gospodarski krisd Kiiperpirodukcije. Marshal- 
lov naort torcj prikaiznjejo v obliki svojcvrsbncga obliza, 

Id naj odtegnc nepotrebnc soke iz gospodarskega orga- 
uizma Amerike, 

Ko je primerjala Marshallov naicrt z miovo sme i rjo«, 
ki jo je iiveljavljail Rooseweilt po krizi v 1. 1929—1933, 
je revija »United States News and Report* nedavno 
pisala: 

• »Prognam pomp&i tnjim drzavam obet«a .kuli lazjo pot k 

ipiolctpir'ajiju aiktivne forgo viinske dojavnosti Zdruzenih. drzav 
/ Amerike in omiogoca iariebiti se preseakov. Velik del naTOcil 
bo razdeljcn n-a indiustrijske panoge, ki azdelujejo stroje, ka- 
jnl-one, traktorje in eilektrione poforeb seine, to se pravi na 
panoge, ki jih »nova smer« nikakoT ni mogla Ofeiveti tja do 
. vojne. Prodaj/a presozkov zita, sadja in bombaza v injini bo 
koristila ved, kaikor progimmi :pom,odi v dezeli ea.mi.« 

Znacilno je, da se sklkujejo na pomen Marshol- 
lovega naerta, da bi odgodali krizo, cesto v tistili prime- 
rili, ko nalcti ta naort na ngovore. Tako jc med obrav- 
navanjem Marshallovega nacria v komiisiji za naka'zila 
prctdstavniiskega dioima aiaimcislnik arainiistra za k'lrictijstvo 
Dodde rekel: 

»Misltm, da boste .price em&ga na,jve5jih polombv na bla- 
govtnih trgili, Ce bo ta program ®krSen.« 

Z enako arguimcn.tacijo je inasfopil elan komisije 
Mahon, ki je rekel, da Marshallov naort, po katerem 
se lahko vnovoijo aaneriski presezki poljskih pridelkov, 
omogoea proprccitii »taikojsen padec cein kmetijslkih 
prodzvodov«. Druigi clan komisije Cannon je rekel, da 
bi bxez Mardiallovega n aorta ceoie pridelkov ameriskega 
poljedelstva padte in »mi bi zabiredli v vartinec depresije«. 

Zastrasevanje s krizo kot sredstvo, da bi pirisilili 
ljudi .k odobravanju Marshaillove politike, je ze samo 
po sebi dovolj zgovorno dejstvo. Toda se bistvenejsa je 
okoliscina, da so nade na resitev pred krizo s pomoejo 
Marshall ovega naerta ocitno /grajene na peskn. Saj sred- 

27 

Approved For Release 2004/06/23 I CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

atev za njegovo uresai&iije ne crpajo iz presezmih pro- 
monopolov, marvec iz zc iako izcrpaiiega zepa 
ame risk ill davkoplacevalcev. To pa neogibno pomeni na- 
daljnjo zozitev notranjega trga. Take bolezni ne morejo 
ozdruvi'ti — do dolocenoga casa jo poiiskajo samo v or- 
gamizem iin tposledioa bo, da bo izbruhnila kriza se z 
vecjo silo. 

Sevcda, za aaneriske lnonopole je Mars-hallov nacrt 
donoiiia invusfa'cija kapitala. Njegova donoenost je oprem- 
Ijena ze a tem, da daje kapital drzava, profile pa spra- 
vijo monopoli. Taksna procedura je dobro znana korpo- 
racijam se iz vojnih casov. Zdaj so ameriske tvrdke znova 
Mobile velikega in dono&nega odjemaJca v osebi [Jprave 
za gospoda tisko sodelovan je, ki ji naceluje Hoffman. 

Njeno pov prasevan je po blagn presojajo v monopolistic- 
niib krogih Zdruzenih dxzav Amerike kot uadojnestilo za 
dolocen del vojnega povprusevanja, ki jim je znpustilo 
najslajse spomine in neutolazlji ve skomine. Drngi del 
povprasevan ja iz vojnih casov naj bi zaancnjali vrato- 
lomni izdatki za izpolnitev programa oborozevanja. ki ga 
je razglasil prezident Truman. 

Saj ne prijemljejo wnshingtonski vladni organi za- 
inan vedno za resilni clen potroska za mr/Jicno oboro- 
zevanje in za Marshallov nacrt. Tako je v zakljuenem 
iwrociilu Gospodarakega sveta pri prezidentu za pr vo ee- 
frtletje 1948 receno: 

*Nacrt obnov 0. Evrope in naCvt obrambe !in«raino ob.rawMi- 

vati fikupaj, v kolflootr irnata ctnake arospodarski; poslertice.c 

In res, gospodarska stran tell izdaiikov je zelo blizu. 
v kolikor gre za pasledice za amerisko gospoda rsko ziv- 
ljenje. Iz ze-ixiv davkoplacevalcev izzemajo inili jarde do- 
larjev, ki gnxlo potem na racune monopolov vojne indu- 
strije, trgovcev z bombazem, zitoin in jajcnim praskom, 
avtomobilskih kraljev itd. Zgoraj omenjeno zakljucno 
porocilo Gospodarskega sveta pri prezidentu. ki poziva 


28 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

' Ameriqane v tej zvezi, fiaj opastc povojne nade 11 a visjo 
2ivljeiijsko raven, pravi s hvalevredno odkritosrcnostjo: 

. - »To }e nasa posebna variants stare alternative — (topove 

aiii m»glo).« 

K temu priznanju lahko saino pripomnimo, da je 
sramezljivi pridrzck glede yposebne variante« ^ocitno od- 
re&. Nie »posebncga« ne moremo najti v ameriski politiki 
inrzlienega oborozevanja in podjarmljanja Evrope niti 
pod in i k rosk op or 1 1 . Ne, to je stara varianta! »stare alter- 
native's:. To je obnovljena Goningova politika z vsemi 
njcnirm polezami. 

VI 

Pred letomi dni so'zagovomiki Marshallovega nacrta 
& hiinjcnim zgrazamjem odklanjali svarilo o t©m, da krijt 
ta naert v sebi smrtno nevarnost za gospodarsko suve- 
renosi zapadnoev ropskih drzav. Zdaj je ta okoliseina 
- ze postala javna tajna. V enem letu se je nabralo mnogo 
dejstev, ki razgaljajo Marshallov naert kot program go- 
spodarskega podjarmljenja zapadne Evrope po ameriskih 
mcmopolili. Zdaj morajo celo najbolj zagrizeni zago- 
vorniki Marshallovega nacrta prim at i, da je sprico tega 
nacrta gospodarska snmostojnost v njem sodelujooih 
drzav zelo dvomlji va. 

c Tako je twiglcski konservativni list »Evening Stan- 
dards: se lotos v januarju nedvomno izrazal bojazen. 
da bo ■•gospodarska suverenost zamenjana za omlcto iz 
jajianega praska«. 

Zdaj, ko so znani ameriski pogoji za slovcoo pomoc, 
naletlmo na podobna nehotena priznanja vedno pogosteje. 

20. junija se je angleski list »Sunday Times« bridko 
, pritozeval, da bodo naraeravani sporazumi dejansko omo- 
gocili Amcriki kontrolo nad zapadnoevropskim goepodar- 

29 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

stvom oji ji dali »povsem neopravicene poselme privile- 
gije«. Prt'jsnji darn je francoski list »Combai«. Id jc ime;! 
pred oQini washingfconska pogajamja o pogojdi za pomor 
pnznal, da »ne gre toliko za teJmkni problem, kolikor 
za podrcdiiev gospodarstva raznih evrcpskih dead Zd.ru- 
zenim drzavam Amerike«. 

• ^ lle .T° predstavnak ageneije »Reuiet« poroea) 

ix raiuza: 


•>V odffovomih f-Kuwoskili krogih mcnijo, da bi nekateri 
5>offD.u spoirazuma Prinesli odvisnost o.I amerisk.^a kapitala 
vmm iiovim francoakim podjetjam, ki izkoviScajo «„r.«no drvh- 
ijeno v striadu s programran o poinofti BvropLc 


Sievilo podohnih ludiotenili im na pol pi iznaii j je i/ 
dueva v dan veeje. 

P rt> d letom dni vladajoci krogi zapadnoevropskili 
drzav niiso lioteli posliisati glasu Sovjetske zveze, ki je 
svarila, da so morajo evropski murodi, ce hoax jo resnimo 
obnoviti svoje gaspodarsko zivljenje, predvsem zanasati 
na svoje lasine napore. Zdaj je nafilo to svar.ilo nekoliko 
zakasnelo pniznanje. Tafco je glasilo angleskih posiovnih 
krogov » Financial Times* 12. junija piisalo: 


»Evroj>a bo storxLa prav, fit*, sc no b.o proved zanus-ala na 
amerisko pomps, ki lahko neTmdoina odipove. 

Naj se sliSi Se tako paradoksno, tod a fiim vctfje uspobe bo 
-dose-grla Evropa n.a podrofiju gospodarske ■obnioivo s svojimi 
napori, lean bolj bodo Amerifiani prijpraivljeni dati sv-ojo 
pomioe.« 


d u bi ntegnill kdo vprafiali: Zakaj so nenadomia do- 
bili dar govora evropski lakaji Washington a, ki so bill 
fie pred letom dni nemi? Vzrok je v tern, da je postalo 
v minulein letti jasno marsikaj, kar so prej skrbno pri- 
krivali. V lnci dejstev postaja nadaljnji molk veaeih na- 
ravnost nemogoc celo za tiste, ki so z duso in 1 elesom 
vdaini dolarju. 

Ameriski monopoli in njibovi zaupniki so v obce- 
vanju s svojimi evropskimi klienii vedno manj v zadregi 


Approved For Release 2004/06/23 


; 3 £lA-RDP83-0041 5R0047001 30001 -4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

in festo poloze noge kar naravnost na nnizo. To sc je^zclo 
jasno pokazalo zlasti med pocasnim oibravnavanjem Mar- 
shallovega n aorta v komisijah ameriskega Kongrasa 

Ko je govoril administrator za uresnicenjc Marshal- 
lovega nai&pta Hoffman 13. maja v eenatai komisij'i za na- 
kazila, je rckel: 

»Podloibjii bum) basnkirju: lahko bi. rekli, da ne bomo daili 
oiia&ih dolatrjev, <$© vi ne &toirite teg a im tega-« 

»To in to« obsega v bogatem jeziku Paula Hoffmana, 
kakor so poikazale itzkusnje drugaga leta, zelo raizno- 
vrstne gospodarske in politienc zahteve. Sem spadajo na 
primer devalvacija franka in vojna oporisca na Grbn- 
landiji, landonski diktat o razkosarij'o Nemeije in zah- 
teva, naj sc Anglija odrace sterllinskcmu blokti, vzdrze- 
vanje trume ameriskih svctovalcev v lurciji in sodelo- 
vanje v zapadni vojaski zvezi. Hoffmanovo sklicevajn je na 
bankirja pac ne more nikogar preslepiti: v obicajnib po- 
gojili bankir ne postavi d'olzniku iaki-h zaktev. doda stvar 
je prav v tern, da Washington zdaj lie nastopa kot ban- 
kir, 3d posodi denar z obicajmmi pogoji, inarvec v vlogi 
svetovnega oderuha, ki zabteva za evoje dolarje popolno 
gospodarsko in politieno podreddtev dirzav, ki sodelujejo 
T Marsh allovein- nacrtu. 

Hoffman je nekoliko konkretiziral ®Toje nazore gle- 
de Anglije v pogo<voru z newyorskiim diopimikom lista 
Daily Mark Jamesom Bruffom v zacotku maja. Do- 
pisnik, ki omenja, da bo Hoffman kontroliral dolwo trc- 
tjano angleskega uvoza, citira tale njegovo izjavo: 

■' ?i ^Jfemian, da bo sporoSen nairt, kd ka8o, do so amoriSki 
dolarjl in vest fran i v obnovo Anglije na (ivrstih in zdravi 
poslovnih naCelih. Pri&ikujem, da bodo uporabljena ista nagela, 

' kakrtna sem uporabil jaz v syo.iih lastnih privatnih podjetph- 
I’ridakujem tudi, da bodo dospela redma porofiila nngleskin 
voditeljeiv o uspchih na podrooju obmove.« 

Samo iiokaj desetlotij je tega, ko so si dovolili tuji 
oderub'i govoriti v takem tonu zgolj s sultansko Turcijo, 

31 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415ROO47OO13OO01-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

6 te,m | H>lniim inozenu Evroj*). Zdaj guvore v takem 
Ioqu s predstavniki ponosnega Albiona. Zares, na svetn 
ee je marsikaj spretmenilo! 

Amoriski monopolist! obravnavajo brez slfherae ztu- 
<lrege zapadnoevropske drzave kot bankroierje. ki jib 
je treba nauciiii pameti. Medtein ko so za Hoflinana viiseik 
nuxirosii nacela, ki jib je uporabljal v svojih privatnih 
podjetjih, je pokaizal senator Kiphard veefo sirino na- 
zorov. Med obravnavanjem Mashallovega nacrta v se- 
natu v marcu 1948 je rekel, da bi bilo treba Evropce 
uciti ameriskih metod poslovanja in da si tnora jo osvo- 
jiti : ameriski sistem« v celoti. Z drugimi besedami, ne 
Siimo Hoffmanova nacela, marvec tudi nacela Forda, Mor- 
gana, Ilockefellerja, Duponia in dirugih ameriskih financ- 
nikov in trustov, — taksne so metode, ki jib je treba vtep- 
oli V gin vo neprosv itl jenim zapadnoevtropskim drzava.m. 

Bilo bi napacno misliti, da si v washing tonskem Ka- 
pi tolu In'li jo glave eamo z izobrazbo evropskih mescanov. 

Vsevedni senator ji imajo pred ocmi tudi skrb za duhovno 
izpopolnitev kmeckega prebivaktva zapadne Evrope. Ta- 
ko je vrli republikanec iz drzave Sevema Dakota senator 
Young, ko je govoril v majn 1948 v senatni komisiji za 
nakazila, predlagal, naj posljejo Zdruzene drzave Arae- 
r.ike svoje izvedence, ki bi naucili francoske kmete, kako 
je treba upravljati kmecko gosporlarstvo. Mimogrede je 
izrazil svoje prosvitljeno mnenje o tern, da bi morali 
Franco*! jesti namesto masla margarine. Youngu ne mo- 
reino odrekati doslednosti. Res, ce predlaga jo America- 
nom namesto masla topove, zakaj bi ne zabtevali, naj 
zamenjajo b ratneozi anaslo z margarino? 

Konev januarja 1948 je sodeloval v obravnavanju 
Marshal lovoga nacrta v senatni komisiji za zunamje za- 
deve predsednik komisije za mednarodne odnose Naeio- 
nalne asociacije industrijeev Colder. Brez ovinkov je 
izjavil, da bi ameriske >pomoci< ne smeli dati, cc bi se 

32 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RBP83-00415R00470013Q001-4 

ta ali ana dtrzava ne odrckla Miadaljnjemu progranra na- 
tional izaci je in nacrtom, ki bodo povzrocali skodo na 
konkurenci zasnovanemu privatnemu podjetnistvxK. Po 
Calderjevem mnenju »naj bi Zdruzene drzave Ameri- 
ko po moznosti dale poinoc privatnim konkurirajocim 
tvrdkam v iujih drzavah ne pa vladam ali njihovim 
orgatnom«. 

Predstavnik Naoionalne asocjacije industrijccv, ki jo 
imanujcjo v Ame'riki vlado de-facto, je odkrito pojaonil, 
kaj pricaknjcjo od Marsballovega naarta financni morski 
Tolkovi, Wall Street. . 

Colder je izjavil, da bi amerdske »pomoti« ne smeli 
dati, ce bi tiste drzave, ki jo dobe, »ne dale zadostnib 
garancij glede pravienega odnosa do tujih investicij ka- 
pitala privatnih ameriiskih tvrdk v tistili drzavah in t 
njiihovib posestih«. Zapadnoevropekim dezelam bi ne sme- 
li dqvoliti, da bi »nepoeredno ali posredno obremenjevale 
z izredniini davki izvoz iz Zdruzcnili drzav Amco’ike ali 
aktiva ameriskih drzavljamov v tell drzavah«. 

Z drngiimi bcsed ami: po eni strani nobene nacioinali- 
zacije, nobcnih poskusov, da bi ukrotili grabezljive sko- 
mine vitezov profita; po drugi strani pa sirok prostor za 
gospodarjenje ameriskih finamcnih mogotcev v dezelah 
zapadne Evroipe, kakor da so doma ali denimo, kakoir da 
eo v Nicaragua ali Venezuela 

Taksna je vtsebina, ki jo da je jo Mamshallovemu nacrtu 
resnif-ni goepodarji Zdnizenih drzav Amerike. In priznati 
morarno, da je prav ta program napotilo za diiplomate 
drzavhega departementa, 

- ' VII 

_ Dqgodki mimilcga leta so dovolj razgalili tisti me- 
hanizcm, s pomocjo katcrcga skusajo ameriski monopoli 
doseoi glavne cilje Mairsliallovega nacrta, po katerem naj 

Approved 3 For Release 2004/06/2? : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

]>i zapadnoevropske drzave gospodarsko an politicno zn- 
suznjili in upastavili vojaisko zvezo teh drzav za napu- 
d ablest v Evropi. 

Ze sauna oblika tako iinenovane aineriske pornora 
iina v tern pogledu vazno vlogo. Kakor v«mo, dobivajo 
evropske drzave po Marshallovem nacriu dcnarna sred- 
h(va v obliki taiko imcnovanih podpor (daril) an posojil. 

Ker je amcraski Kongxes sklenil, da bo potrjeval 
nakazavan je vsot samo za leto dna, morajo razdeljevati 
f <>mle za jiodpore in. posojila tudi vsako lido. Evropske 
drzave so povseim neinfomm'rane ne samo o spldsneni 
obsegu denamih srodstev, s katerimi Miko roctmajo med 
uamkovanjem Marshailovega nacrta, marvcc tudi o teni. 
kaksen delez teh sredstcv jim bo dan na razpolago \ 
obliki podpor in kaksen v ablilki posojil. Tudi v tem po~ 
gledu se lorej odpira siroko lorisce za saitnovoljo ameri- 
skih skrhnikov, ki -jinx je dodatno ompgocYno, da zahio 
vajo, amj ravnajo v Marshallovem nacriu sodehijoce 
drzave taho, kakor je njim po volji. Po vsej pravici je 
francoaki list >La Tribune des Natioms« pisaj. da darn je jo 
aineriske oblasti Evropi svojo »ipomoic« z rnakimi pogoji. 
s kakr.snimi je pod aril Ludvik XVIII. Franciji stare 
list'ino ... v 

Tako iinenovane podpore evropskim drzavam izkori- 
seajo zagovarniiki Marshailovega nacrta, da delajo kriceeo 
reklamo za doadevmo radodamost in ncsebiciiost Zdru- 
zeniih drzav Amerike. V r earned pa je brezprecedeiicno 
nekaj ids to drugega. 

Vsote, iztrzene v evropskih dezelah za prodano blago. 
ki prihaja na racun podpor, gredo v poscbcn fond kra- 
jevne valide. TroSenje toga fonda je v'celoti pod kon- 
troJo ameiiskih predstavnikov. 

Za primer naj omenimo. da predvideva v tako iine- 
novanem sporazuniu o Marshallovem nacrtu, ki so ga 
sklenilc Zdruzene drzave Ameidke z Ttalijo, elen eetrti. 

Approved For Release 2004/06/23 : &A-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

cla bo odiprla I tali ja ' p oseben fond v liraih, ki ho ustrezal 
vrednosil vecli amoriskih podpor Ltalliji v dolarjih. De- 
narna sreclstva v lirah bodo porabiili ,za a dmdniistrati vi 10 
stroske Zdruzeiiih dxzav Amerike v Italiji, ki nastajajo 
v zvezi z Marehallovim nacrtom, za place vanje vrcduoeti 
mobranjih prevozov in tenm podohno, kakor tudi za 
rastanovitev in razvoj proizvodnje pmlmctov, ki jih v 
Zdruzenili drzavah Amerike primamjkuje ali ki jib bo 
morda primanjk i ovalo«. 

A spor aizumu z Dansko je pridrzek, da >se mora 
dena;r, iztrzcn za prodano 1)1 ago, ,ki priihaja v obliki dart], 
nalagati na poscben rah no. Z delom tega denacrja lahko 
razpolagajo pooblascenci za Maishaillov naari, iki se bodo 
nitidili pri ameriskem poslanistvu. Drngi del sc mora 
. porabiti za financiranje in raizsirjenje proizvodnje, kakor 
tadi za iakanjc rudnin, na katerih so zainteresirane in 
ki bi jih hotele dobiti Zdruzene drzave Amerike. 

k poigojih, na katere je vezana »pomoc« po Mar- 
shallovein maciia, je pradrzana vsestranska in povsod pri- 
eujoca kontrdla amerisldh pooblascencev za porabo fonda 
v krajevm valuti. Ta kontrola brezprecendencno omo- 
goca odposlancem ip r ck omorekih monojpolov vmcsavati se 
v v-So dcjaynost vlade, odobravaii ali prcpovedovati vsako 
porabo drzavniih denarnih srcdstev in take dalje. 

Ta nczaslisana obliika varustva nad drzaivamii zapadne 
Evropc je izpopolnjena povrlm se s ponizujaeimi pogoji 
za porabo blajga, ki prihaja na racirn podpor. Tako mora 
imeti to blago posebnc nalepkc o tem, da jc darilo veliko- 
dusiie Amerike evropskim drzavam. Vladam v Marshal- 
loTCni naicptu spdelujocih drzav je nalozetna posebna ob- 
veziipst, da dclajo med prcbivalstvom zivahno rcklamo 
za visolke duscvme kakovosti prekomorskih dobrotniikov. 

Ce hoeemo v polni meni presoditi to norceVanje iz 
narodov, moraano upostevaii gospod arsko bistvo te za- 
deve. To bistvo jc v tem, da vraeajo ameriski monopo- 

Approvecf For Release 2004/06/31 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

tisti zupadnoevropskim drzavam v obliki dozdevno brez- 
placnih da-ril samo zelo skromen del tistega profita, ki so 
ga epravili in ki ga se vcdno spravljajo na racnn (eh 
dizav. 

Poscbno nazorno vidimo to pri takib drzavali, kakor 
sta Italija in Avstrija, pa tudi kar se tice zapadnih con 
Nemcije. 

Znane so kalkulacijc, ki jiih jc objavil itaiijanski 
di.mokraticni tick ze v februarju 1946. Zc takrat so znale 
v ltaliji pasujoce ameriske okupaoijeke oblasti po naj- 
razlicnejsib potih izzeti iz te drzave priblizno za 400 mi- 
lijard lir gmotnih vrednosti, kar je takrat odgovajrjalo 
|t i rim milijardam dolarjev. Velikanske vsole so iztisjmk 
ameriski monopoli iz italijamskega g ospod arstva tudi v 
naslednjem olxlobju. 

Itaiijanski bamlcirji in industry d, ki i/konscajo po- 
pnstl jivost De Gasperijeve vlade, ki poslusno izpulnjuje 
povelja Wushingtona, so povrhn v neslutenem obsegn 
organizi rali prcnos kapitala v tujino. Bogastvo, pridob- 
ljeno z vojnim profitonx spekularijo na cmi borzi, z 
valutnimi operacijanai v pogojih nebrzdane inflacijc^ in 
s podobnimi nacini izropanja ljudskih mnoziic, jc za&lo 
v sir ok cm potoku ted v tujino. Po podatkib posebne pre- 
iskave so spravili v zadnjib dveh tetib — 1946 in 194 
— iz drzave 300 milijard lir in jih nalozili v bnnke Zdru- 
zenili drzav Amerike in Latinske Amerikc. 200 milijard 
lir pa so spravili v svicarske banke. 

Primer jajmo s temi impozantnimi stevilkamii podatke 
o ameriski' »pomoci« ltaliji. Kakor je porocal admim- 
strator za uresnicenje Marsh alio vega n aorta Hoffman, naj 
hi clali po nacrtu »zacasne pomoek za cetHletje od apnla 
<lo junija 1948 ltaliji 140 milijonov dolarjev podpore m 
23 milijonov dolarjev posojila. Po dmgem porocdu wtega 
Jtolfmana mora dobiti Itaiija za vse leto od 1. aprda 194S 
do 31. nuuca 1949 703.6 milijonov dolarjev. Mar m jasno. 


Approved For Release 2004/06/23 : CPA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

da pomeni ta vsota inalenkostno miloscino v primeri z 
vrednosimi, Id so jih iztisnili ameriski rrionopoli in nji- 
hovi pomagaci iz izcrpanega italijanskega gospodarstva? 

§e agOTorncjsi so podatki o zapadni Nomoiji, kii je 
postala po vojni za eodobne iskalcc zlata iz vrst ame- 
riskili monopolistov nova Kalifornija. 

2e, v februarju 1946 je hi vsi sef oddelka za preisko- 
vanje dejavnosii nemskih kartelov in odkrivan je ncm- 
skih aktiv v tujiini pri ameriski vojaski administraciji v 
Ncmeiji Niidkson eenil na 3 juil'ijarde dolarjev samo netm- 
ska aktiva v tujini, ki so jili (labile ameriske ohlasti. Ce 
pristejemo tenru nebrzdano bogatitev ameriskih monopolov 
pui izvozu opreme industry skill podjetij, ki je bila cesto 
nnikabia, pri izvozu zalog surovin in izdelkov, prisvojitvi 
nemskih patentov in po drugih polih, tcdaj je vsota 7 mi- 
lliard dolarjev prej prenizka za cenitev reparacij, ki so 
jih ameriski monopolist! skrivaj iztisnili iz Ncnicije v 
prvem medenem, ee lahko tako irccemo, obdobju oku- 
pacije. 

V naislednjem obdobju je bilo nov neizcrpen izvor 
obogatitve ameriskih monopolov na racun zapadne Nem- 
ci je podrocje zunanje trgovine. Dcdovanje zloglasne JEIA 
(Zdrazene angloameriske izvozno-uvozne agencije) bi 
labko vzbudilo zavist slehernega srcdnjeveskega alkimieta. 

, Ta organizacija je nasi a na moc preprost nacin izdelova- 
nja zlata iz zraka. Izkoriscajoc svoj monopolni polozaj 
kupuje JEIA nemsko biago po smesno nizkih cenah in ga 
prodaja naprej v tujinii po nesorazmerno navitih cenah. 

Zares zlata jama je bil zanjo izvoz porurskega premoga, 
ki je vrgel na stotine milijouov dolarjev cistega dobieka. 
jMnogo dobiBka je vrgel tej organizaeiji turn izvoz nem- 
Skih avtpinobilov, kemikalij, fotoaparatov itd. 

Koncno je treba omouiti emisijske dohodke ameriskih 
oblasti, ki so jih spravile ob uveljavljenju separatne de- 
narnc reforme v zapadni Nemoiji. Po razpolozljivih 

' 37 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

podatkih so spravile ze zdaj v obtok mid 11 rnM ijnrrl mark. 

1'e upostevamo malenkostni obseg na prcbivalca odpada- 
joce vsofe zamenjave, man ne bo tezko rnzumetj, da 
sestaVlja levji delez izdanih riemskili mamk« died ddhodeik 
ameriskiih oHasti. S tern denarjem nakupujejo aigenti pre- 
komorskiih monopolov po smesno nizkili cenah hise, par- 
cel© tear pakete delaic industrijskih podjetij in bank in 
spravljajo v svoje zepe veclno vecji delez narodne imo- 
viine Trioonije. 

Primer jajmo s temi izlocilvaani iz narodnega gospo- 
darstva zapadne Nemdije vsote >pomoci« po Marsha] - 
lovem nacrtu. Y enem letu, od 1. aprila 1948 do 31. mar- 
ca 1949, naj bi dali za Bieonijo 457,4 imilijonov dolarjev 
in za frail cosko cono 96,4 mili jonov dolarjev. Jasno je, 
da je ta vsota samo malenkostni del tistega, kar so amc- 
riske oblasiti iztisnile in se izzemajo iz zapadne Nemcije. 

Znacil.no je, da placuje celo beraska Tuncija, iki ni 
sodelovala v vojni in iki ni bila pod neanSko oikupacijo, 
prekomorskim monopolom velikanske tribute. Take so 
nedavno porocali o dzjavi sefa amerdske vojne misije v 
Turciji genetrala Mac Brida, ki je imed drugim omeniii, da 
elanejo stiri Turkom prodane podmornice na j man j 20 mi- 
ll jonov dolarjev vec, kakor znasa vsa vsota kreditov, ki 
jih je dohila Turcija od Zdruzenih drzav Ameirike. Po 
objavljenili tracunih stanc mrsavi proraeun te dezele 
sinuo vzdrzevainje instruktarjev Mae Bnidove misije ter 
drugih v Turciji bivajocih ameriskih ofieiirjcv in vojakov 
32,7 imilijonov dolarjev letno. Tisk poroca, da se je turska 
vlada, ki mora placevati del ameriskiih dobav z valuto, za- 
tcskla k zlatim zalogam, ki so jele katastrofalno kapneti. 

Od septombra 1946 do junija 1948 so se skreile te zaloge 
od 230 na 110 ton. 

Morda pa dobivajo ameriske podpore res brezplaeno 
take drzave, kakor so Anglija, Francija, 1 Inland ska in 
Belgiija? Kaj se! Samo izrinjenje teh drzav s svetowiega 


38 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2Q04/06/23 : CIA-RQR83-0Q415R004700130001-4 

trga prainasa omerisKim moaiapoloin dabicek, Ja veckmtno 

presega vrednost podpor — ini'loscin. Padlastitev ugodnih 
-fcrgov za prodajo blaga, ki so bili prej na razpolago 
■ Angliji, Fratnciji ,im I LolamLsk i, profiti v ikolonialnih po- 
ses! vah tell drzav donasajo ameriskim tvrdkann veliikanske 
in pri tern neneboana narascajofie dohodke. Zad'ostuje 
spomniti se izrodno d.obidkanosnih operacij, ki so jih 
spravljali Americam pod streho v Indiji, Indokini, Indo- 
neziji, Belgijskcm Kongu in drugib kolonialnili dezelah. 

Tudi v poglcd n drugili evropskih dr.zav so torej dairovi 
ameriisklh Danajccv ocitna prevaira. 


VIII 

Druga oblika ameriske »pomoci« so posojila. Preko 
■posojil ameriski monopoli vedno tesneje zadrgujejo zan- 
iko financnc odvisnosti zap a di no e v ropsk i b drzav. 

Pni sklenitvi posojila se med enakopravnimi navadno 
z medeebojnim sporazumorn doloci viisina obresti teir rok 
in naoini odplacevanja dolga. Ocitno neenakopravni po- 
lozaj amoi-iskdi upnikov lin zmpadnoovirqpsikih dolzmilkov 
je prisel med drugiim do izraza tudi v okioliscdni, da 
evijopakc drzave se vedno niiso informirane o visiini po- 
sojil in ina&irm njih odplacevanja. Amoriskim npndikom 
se ne zdi potrebao ne samo da bi se o tem dogovarjali 
-z evropskimi vladami, 'marvec niti to, da bi jim vsaj 
sparoeiili svoje pogoje, Saj je vseeno: ti pogoji pae niiso 
podvrzcni ne obravnavanju, ne iizpremcmbi! Naj bodo 
posledicc kalcrsne ikoli, evropski vazali bodo morali iz- 
polniti voiljo svojcga amcriskega suverena. Presenetljiva 
poteza financn ega ncofevdalizma, ki se formira v razme- 
rali vedno globljega gnitja kapitalistienega rcda! 

Zdaj objavljena bcsedila sporazumov, sklenjenib po 
Marsballovein nacrtu mod Zdruzenimii drzavamd Amerike 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

in zapadnoevropakimi drzavami, daje izredmo bogato 
gradivo za karakterietiko najnovejsih oblik izvenakonom- 
skih odnosov gospostva-podjarmljeinja, na katerili elam 
eodobni inonopolisiieni kapitalizem. 

Oglcjmo si na primer eporazum s Franeijo, cigar 
pogoji so tipicni tudi za druge dezele. 

2e prvi njagov clen predvideva, da nakup blaga, ki 
ga bo Franeija kupovala »izven ozemlja Zdnizenih drzav 
Ainerike, ne sme skodovati trgovinskim intereeom Zdru- 
zenih drzav Amemke«. Na tem tempi ju labko ameriski 
monopolisti prepovedo Franciji trgovino s katero koli 
drugo drzav o. Saj ne poroca francoski tisk zaman, da 
sill jo Americani kupovati premog po 20 dolarjev torio, 
medtem ko hi lahko dobivali Francozi premog po 12 do- 
larjev. 

Drugi elen sporazuma doloca, da »se mora blago in 
izdelki, ki se dobavljajo na racun tega sporazuma, upo- 
rabljati v namene, ustrezajoee eporazumu, pa tudi v po- 
eebne namene, ki jih lahko doloci vlada Zdruzenili drzav 
Amerike;. To pomeni, da lahko Washington vsak caw 
prtdpi.se francoski vladi, naj porahi katero koli uvozeno 
blago, na primer enak premog, v doloceme iiame.ne — 
denimo za proizvodnjo orozja in vojroih potrehsein. 

Dalje, v eporazumu je klavzula, da mora Franeija 
dobavljaii Zdruzenim drzavam Ainerike polrebne stra- 
teske eurovine. Zaloge bauksita, nafte, niklja in kroma, 
ki so na ozemlju Francije kakor tudi na ozemlju njenih 
prekomorskih posesti, bodo torej dejansko poveem in ne- 
omejeno na razpolago Washinigtonu. 

Clen sesti nalaga francoski vladi, da mora izkazovati 
za dost no pokrovitel jetvo drzavljanom Zdruzenih drzav 
Ainerike ter vsaki druzbi in zdruzenju, ueia.novljeuem 
po ameriskih zakonih. Francoska vlada jim mora zago- 
toviti dost op do izkoriscanja franeoskih naravnih boga- 
stev z enakimi pravdeami, kakor francoski drzavljairi. 


40 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved ^|ea^ 

skim narodom ze zelo dobro znana kot zaliteva, da mo- 
rajo imeii ameriski monopoli za svojo ekspanzdjo v r rail- 
ed ji proste rake. Zdaj vsiljujejo to zahteyo cvropskim 
drzavam. Za primer naj omenimo, da ameriski monopoli. 
organizirami na temelju sestega clena sporazuma, prav 
lahko stro svoje francoske konkurente, ker imajo prod 
njimi velikansko prednost finanene moci. Saj napredna 
franco ska javnost ne protest i.r a zaman prod pogojem 
sporazuma, ki ga imenuje »spdrazum o kolonizaciji 

Francije«. 

Clen osmi nalaga francoski vladi, da mora dajati 
Zdrnzenim drzavam Amerikc »informaeije o svojem go- 
gpodarstvu in vsake druge informacijecc. Franraja mora 
torej sporocati Americanom kakrsne kola podatke gospo- 
darskega znacaja, tja do proizvodmih tajn. Z drug). mi be- 
sedami, sporaznm na stezaj odpira vrata neomejcni go- 
spodarski spijonazi, pri comer franooska vladane samo 
da ne more niccsar ukrennti prod taki spijonazi, marvs* 
nasprotno, mora jo vsestransko podpirati in pospesevaii. 

Znacilno je, da je glasilo danskih financnih krogov 
»Finanstidendc« ze sredi junija, ko je skusalo proiesd- 
rati prod ameriski finaneni spijonazi v zvezi z Mairsna - 
lovim .naertom, pisalo: 

•Zaskrbljemost vzbuja izredna radovednost komlsij, do- 
lofiemih za kontroliran je pomofii. Evropska zumanja mimstra va 
Ln organ! uprave so tako zelo preobremenjem z wpolnaevanjera 
raznih araeriSkih anket, da drugega dela skora] sploli ne utog 
nejo upravljatia 

Listi mnogili zapadnoevropskik drzav poroeajo o 
okroznicak-anketak, ki jih posiljajo ameriSke misije po- 
Sameznim podjetjem, katerim predlagajo, naj Jim pos- 
Ijejo zelo podrobne podatke o znacaju njihove proaz- 

vodne in trgovinske dejavnosti. 

Clen deveti sporazuma e Francijo predyicleya za 
ameriSke dizavljane, ki Imajo interese v Franoiji, »kntje 

• ■ - . v .1 

4i ;; 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

skode. nastale zaradi vladnih nkropov, ki laliiko zaidenejo 
njihovo imovdno ali inttiresL'«. Americana (lake torej za- 
kanito osnovo m vmesavanjc v vsa vpruisanja gospo- 
darsike politike Fraud je. Zlasti jam je omngoeeno pro 
proC'iti nucionalkacijo sleherne induslrije, v kateri lahko 
sec v nnjblizji bodoftnosti uposlavijo svoja ognjdaca. 

Koiicjh) so posebnega pomema liste v vscb sporazomib 
vsdbovane dolocbo, ki nalagajo vladam evropsksb drzav, 
da morajo razsiriti rezdm naj vecjih ngodimsfi jir same 
na Zdrnzene drzave Amerike, marvee tudi na ozemlja 
pod njihovo okupaeijo, sc piavi na Zapadno Nemcijo, 

Japonsko in Korcjo. 

V vnstl drzav, zlasti v Angliji in Franciji, je dvagnila 
ta dolocba prarvxati vihair zgraxamja. To n.i nie endsnegn. 
kajti iaksna zahteva dejansko nalaga Franciji, Angliji 
in dirugini cvropskini drzavaim, da morajo vsestranskn 
pospesevati prvensiveno gospoclamko obnovo bivsih so- 
vraznili drzav, pai cemer gre, ikakor vBi vrino, ne za 
obnovo mimodobnega gospodarst va, marvee za obnovo go- 
spodarake baze napadalnosti — vojno'imdnstri jskega po- 
teneiala, Gre naimec za to, da ne saino da ne dajejo 
nobeiiih garanedj proti ozivljanju napadalnib ®:il nem- 
skega in japonskega iiiiperializma, marvee nasprotno. 
vsa nsmerjenost ameriske politike v bivsib sovraiznili 
drzavah ]>ospesuje cimprejsnjo ozivitev njibovih iimpe- 
rialisticnih in napadalnib siJ. 

V loci teh dejsiev ni coda, da je Urad za gospodar- 
ska luziskavanja pri Splosni konfoderaeiji dela v Fran- 
e.ij,i kvalifieiral zloglasnii sporazum po Marsh allcxvem na- 
ertu, cm da so 

, » American i prevzeli v svoje poke reisnidno kontralo nad 

framcosko liJian^no in denamo politiko.« 

Takscn je znacaj tako imenovanih dvosi ranskib epo- 
razumov, *ki bi jib morali, kakor iTonicno pripoininja 
neki francoski list, pravilneje imenovaiti enosiranski. In 

42 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

res: sporazuine je izdelal Washington, potem pa jih je 
iebd nic mcni nic* vsili-1 zaipadtioevropslkim vladaan. 

Med nedavnim abravnavao jem ieh sporazuoiov — 
ze potorn, ko so jih vladc podpisalc — v parlamentih 
evropiskih dizav so sc zatckali ure&niioevaloi Maxshal- 
lovega nabrta k najrazlicnejsim trikom, da bi olepsali 
zalosino stvacuost. Tafco je nastopil jiwnistar z& zunanjc 
zadeve Lange 3. jitlija v imrveskcm stortingu z modro- 
vanjcm o tem, da je baje sleihemo .medn.arodno' sodelo- 
vanje ncogiibno zsdrasseno z izgubo nacionasbc suverenosti. 

Tak sofizem pa nc more zahrisati ncovrgljivegai dejsitva, 
da se eodelovanje med eiiakoipravnimi partner ji razliku- 
, ' kitje kakor neho od zemlje od »sodclovanja« raed jez- 
decem in kon jeim, kaj sele od »6odelovanja« med ndavora 
in zajekom, ki ga pozira. 

Marahallov nadrt je poskus, da hi uposia-vali orjaski 
monopal za izvoz ameriskega kapitala v evropske drzave. 

Posojiila, ki jih dajejo po Marahallovcm liaicrhi, dejansko 
izkljucujejo dotok dolgorocnih. inveeticij kapitala in 
kratkaroaniih pasojil, kii. sc dajejo na normalnih trgav- 
dkih nacelih. Nasprotao, raehanizem Marshal'lovega naerta 
U'tira pot invcstiiramju anxeriskih ikapitalov na nacelih ko- 
lonizaoije evropskiih drzav. Giro za ekspanzijo monopolov 
Wall Streets, pnihlizno z istim-i. .pogoji, kakrsnii so v La- 
troski Amariki alii na Srednjcm vzhodu. Toda zapadna 
Evropa kljub veej glohini moralricga padca njeniih vla- 
diajocih krogov mi Paraguay in tudi lie Saudova Arabija. 

V jem je cno najvecjih protielovij Marshallovega naerta, 
kii je miimogrode reccno ves stkan iz profelovdj. 

Monopol na izvoz ameriskega kapitala v Evrapo, ki 
ga upastarvlja Marshall lov nnert. vodi v se ncugodnejso 
eprememibo v inedsebojnem odnosu sil po eni strain med 
upruikom, kti zavzema gosipodu joe polozaj, po dnigi strand 
pa med dolznikom, postavljcniim v podrejen in ponizujoc 
polozaj. Potsojila diajejo s takimi gospodairskimi pogoji, 

. 43 ‘ ! 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

• A 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


ki sanii |j« sebi vsestransko zavirajo resraV-iii dvig narod- 
noga gaspodarstva dezel — dolznikov, ki bi pomagal lent 
dezelam, da bi se v bodoee resile svojih dolgov. Z drn- 
gimi besodami, posojila ustvurjajo odno.se dolzniskega 
tlabansi va. Ilkrati Marslmllov nacrt 11 c more premagati 
in celo omiliti ucinka siiliijskili zakonov -kapitalizma. A 
ti zakoni neogibno vodijo v novo zaostritev neenakomev 
iiosti v razvoju kapitalisticnih drzav, k novim spr<-- 
inembam v medsebojnem odnosu sil. 

IX 

Na j va/.ne jsi vzvod podjarmljenja evropskih drasar 
so v Marshallovem nacrtu predvkleni asortinnent dobav. 
cene blaga in enostran&ki znacaj ameriske trgovine. 

Ni treba dokazovai.i, da so potrebne zapadnoevrop- 
akian drzav am za resnicno obnovo njlhovogu -gospodarstTa 
predvsem oprema in indusirijske srawinr. Saj ierja 
industrija irb drzav predvsem upostavitev svpjega. osnov- 
nega kapifala in obnovo zapravljeniih elemeniov ohrat- 
nega kapiiala. 

Toda Mairshallov nacrt predvkleva povsem druga&n 
aeortiment dobav. V tch dobavah zavzemajo, kakor vemo. 
prvo mesio izdelki ameriske industrijc, ti*lo prcdezsno 
blago, kateromu je treba predvsem zagotovifci prodajo. 

In ne samo to, da zuvzemajo dobave indnstri jske 
opreme v nmeriskih osmitkili inalonkastiio im-slo, vazno 
je omemiti, da vodi vsako skrcenje nakazovanih vsot 
predvsem k skrcenju dobave slrojev Evropi. 

Ko je govoril v senatni kouiisLji za nakazila, je 
navedtd administrator za urmniee van je Mnrshallovega 
aiacrta zanimivo kalkulaoijo: posledica znizanjn skupne 
vsote nakazil po Mar&hallovein nacrtu bo. da se bo zni- 
zala dobava struznic in oprome od 1,1 milijardo aa 

U 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/Q6/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300Q1-4 


100 milijonov dolarjcv, se pravi enajstkrai Hkraii je v 
"VBeh sk,][epih Koiigresa zafikaLrana dolocena in pri tem 
zelo visoka stevilka clobav taksnega blaga, kakor je mlcko 
y prahu, jajcni prasek,- tobak itd. Tako na primer je 
Kong res sprejel poseben amandma, ki ga je prodlozil 
Murray in po katerem bodo morale zapadnoevropske 
•drzave kupiti v Zdxuzenih drzavah Amerike za 65 m-ilijo- 
nov dolarjev mleka v prahu. Zanimivo je, da mleko y 
prahu obvezno uvazajo celo v take drzave, kakor je 
Avsitrija, ki ima prvovrslno mletno gospodarstvo. 

Prelezano blago vsiljii jejo ne samo drugovrstnim de- 
zelam. ki marajo »pobasatA, kajr dajo«. V enakem polo- 
zajii je na primer Angliija. Y vsem povojnem obdobju so 
ainglcski tiek kar naprej pritozuje cez prisilni asortimenl 
ofne risk ih dobav Axigliji — najiprej glede na posojilo v 
letu 1946., po torn pa na Marsliallov naert. Taiko so listi 
se v zacetku lelosnjega leta parocali, da odpade od skupne 
vradnasti po Marsliallovem naertu dolocenih dobav za 
stiiri in cetrt lela, ki ho znasala 900 mili jonov funtov ster- 
Lingov, dobra polovica na faksno blago, ki. sploh .rai 
poirebno. Sera sodi : tobak, nafta, jajcni prasek ter snho 
in , preeno sadje. Skupna vsota iz tch treh postavk znasa, 
kakor so pisali listi, blizu 600 milijonov funtov sterlingov. 

Tako so cent Id v Angliji osnuike, ki so bili pasta v- 
Ijeni v zacetku lota. Pozuejc se stvar ni prav nic 
zboljsaila. Y ju.nijii je politicni kamentatar lista Obser- 
ver*:. ves abupan ugotovil, da vsebujejo za izvoz v dezele 
Marsh allovega naorta doloceni presezki »samo omejeno 
Kolicino jnijjno potrehuega blaga« in da so American] 
baje primorani idajati inam tisto blago, brez katerega bi 
lahko ziveli.« 


Na Danskcim znasa vrednost »blaga, b,rez katerega 
bi lahko ziveli«, po osnutkih za 1948. leto 511 milijonov 
kron, medtem ko znasa vrednost blaga, ki je nujno po- 
trebno za oibuovo dczole, samo 118 milijonov kron. 

' A ‘ r ' -7 . '• . /'b 

• . : ' ' * ' ' ' "" ' i 

45 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Amerisko blago, ki ga vsiljujejo dezelam zapadne 
Evrope, dust s svojo kanikbrenco domaee gospodarstvo. 

Americani uvazajo mnogo avtomoibilov v dezelc, ki inrajo 
lastno avtomabilsko industrijo. Poslodica tega je, <la prc- 
zi villa inoeno razvi-ta itali janska avtomobilska industiija 
brezupno krizo, a zadnje case so (morale piejiehati z 
del om miioge avtamobilskc tovaxne v zapndni Acrnciji. 

Vsak. kdor kdlickaj pozna sirukturo ameriskcga gospo- 
darsiva, vc, da je avtomobilska lindustrija vndno prva 
zrtev hiperprodukcije, zastojev v prodaji in kriz. Prav 
zato so ameriskim monopolom mudi, da bi si zagotovili 
nova trzisca za prodajo avtramohilov. Dejstvo, dm nace- 
luje avtomobilski mugnat Paul Hoffman npravi za utps- 
nicenje Marshal lovega naerta, nima samo fibnboiicnogn. 
mnrvec tiidi dvojni prakticni pomen. 

Dobmv ameriSkega tobaka za evropska irzisea so 
primorale celo vsega vajeni turSki ti.sk, da je zalkrieaL 
V-ladni list Ciunhurigef« se je konec, maja bridko pni- 
f.ozeva-1 eez vzalostno sl.ikoc rin ipilsal: 

: Nasa projitev tabaka iai lorcj vse lyoispwljirsffvo dezele se 
na^lo bliza. krizi, ki jo bo tezko premagiati, kajti Amcriika, ki 
Hosilja v Evropo pod krinko MturwhalliOiveffa naerta coii.cn vjt 
fCimski Itobafk i(n propovednjo uvoz tursko^a. tabaka v Nem&ijo, 
zadaja alra&m ndiarec nasi gojitvi tobaka, a tore.j Ituli vsetnu 
mxseniu irospodaristfv.u . . 

Se balj rcakcionami list pa je omeujal zasJuge Twr* 
dije kot : straze proti kamiinizmu« in izrazal presenecenje 
sprico »politiike bojkotiranja turskega tobaka v Neanoijb. 
kj<.T ga. kakor vemo, izpodrivajo nievredne anneiiske ei- 
gareite, >ki itnajo na omi borzi zapaduiih eon vlngo svoje- 
vrstne spiikulacijske valule. 

Amen'ski jnouopoli ne samo da niso pripravljeni pre- 
sknljovati evropskc drzuve s stroj'i in surovinami, ki so 
pot rebn,i za raizvoj proizvodnje. Ti monojx>H dosledao 
uveljavljajo politiko enpamja iz teh drzav t is till smravin. 
ki so nujno potrebne njim samiim za mjihov industri jski 

Approved For Release 2004/06/23 : '&A-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

razvoj. Iz zapadne Nemcijc izvazajo na primer kovinske 
odpadke. Mod odpadke zaidcjo eesto, lcakor poiroeajo listi, 
stroj i in indiietnijiska op rearm, ki bi jiK lahko prav dobro 
porabili za obnovo miirnodobnc proizvodn jc, Razen lega 
predvidevajo, kakor smo ze omenili," pogoji Marahal- 
lovega nacrta abvcznost evropiskik drzav, da bodo pre- 
ek.rbovale predvscni Amoriko s st'rateskimi in sploli e 
surovhiami, ki jih sauna ninm. 

Ko dolocajo asortiment za evropfilke drzave, imajo 
ameriski monopoldteti prod ocmi zgolj sebicnc prcudarke 
o ohranitvi in nadaljnjem na<rasoanj u svojih prciiimriib 
preseznih profitov, ki so rnoizni samo tarn, kjer inn a mo na 
svetovnem irgn monopolistic-no gospostvo. 

V tom poglavju j e znacilen primer Svcdske. Po po- 
rocildih tiska nameravajo dobav iti tej dezcli po Macrshal- 
lovcm rnai&tu v enern lotu blaga v sknpni vrednoeti 
28,4 miiijonov dolarjcv, od tega kavc za 2 maldjona, to- 
baka za 2,1 inilijona, krzna in koz za 8 miiijonov, avto- 
motbilov za 6,9 miiijonov, papdmne preje za 1 malijon in 
produktov iz naftc za 4,7 miilijonov dolairjcv. 

Hkrati pa Svcdska ne bo dobi'la tisicga blaga, ki ga 
najbolj potrebuje — krulia, premoga, jekla za gradnje 
in l&djcdclnistvo in tezke strrojne oprome. Vse to blago 
sestavlja samo sestino skupne vrednosti dobav po Mar- 
shallovem naicmhi. V tcj zvezi je list »Goteborge.-haiLclels- 
tidi)ing« pisal, da si mooramo razlagaii znaitno znizanje 
amcriskih dobav ‘lad jedclniiskcga jekla Svedski in dnigim 
dezelam, vJoljucenim. v MairslmiHlov nadrt, ne s tern, da bi 
v Ameriki ne Mo jekla, nuurvcc s tcm, da namoravajo 
ZcIruzeiTic drzave Amcrikc 

... ! 

»iz politdonib, gospodarskih in voja&kili vznokov znatno 
ani&ati izvo® 1 aid j edJeliniske ga jekla v Eivropo,* kajti poveoainje 
taikih diobav bi bilo v nepostrednem niasprotju z zeljo Zdruzenih _ 

■drzav Am or ike, da bi prepreeile nadaljnje narascainje tr-go-vm- 
fkib brodioivi j cvropskih drzav. _ +» 

G 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

i aksiiii je politika preskrhovaiija evropskiilt dirzav, 
znvestno prerafunona na umcino nstvarjan je gladovalne 
dk*te za osnovne industrijske panose, prinasa le-tom ne- 
odvrnljivo nevarnost poslabsanja in tore.j nezapo^enoeti 
za indiivirijske dcdavce. Svedsik.i industnijci pravijo, da 
bodo ladjtxlehiice zairadii lalcsne politiike pr.iraorane ▼ 
znaitni uteri akfpfifi gradiitev aid celo povserii prrnchati 
z delont. 

Enak polozaj nastaja v drugili ind'u-stiijsko razvitih 
dezolah zapadne Evrape. fie v marcu 194 S 1 je pair) ski 
dopisnik lisla : Her] ingske Aftenavis« pisal: 

Tik aa Marshallovim tnafcrtom hodi njesrova senca in aicetr: 
nevamosl. neza*po*.)ent>sti. To si monimo nr/,1 a ^m! i « poirianj- 
ik unjoin snrovin. Dobave nekatcrih vrst surovim ne bndo vkljn- 
oe-no v okvir Marshal Iovejra na£rta. Zdruzene drznve Amorike 
lahk(» <bul,o dolarje, ne pa vsake suroviine. Nezaposlenost preti 
predvsern Belgriji. Belgijski industrijci poudarjajo, da se raora 
zgrodi ti eudaz, da bi se mogla Belffija izrogniti obditni nwn- 
poslenosti. Gov ore o nezaposlonosf i. ki bi zajela I million Ijudi. 

In to v deaeli, kjer je 8 milijonov prebi valcev! V Fraud ji 
iiDZifiiTioshwitOKt ze cntij-o. To je tern bolj cudmo, ker je F'rancija 
se ju'davmo uvazala delovno silo iz Ttalije in Nemoije.* 

Mrarne mdisli o etxasilu nezapasleinasfci, ki liocli za pe- 
U«mi Marsh allovega n aorta. roje po glavi ne somo orga- 
niziranim delavcom tin sindikalimn funkciana,rjein. marvee 
tiicli predstavinikom poslovnih krogov. Tako je a.ngleski 
konservativrii list ^Evening standard« v zaeet.ku maja ▼ 
ureduiskeni clankn pisal: 

>\ snk Angloz. zlnsti 61am siadikata, i rn a pra vodeti, 
kaj tlajo nngleSka vlaila Zdrusienim drzavam Arnoriko v zameno 
k:i tnbak in jajfni prasek, in aji n e bo ostnl Inez <iela ta- 
kral, kn iio pomofi po Marshallovem na6rtu usalnula. Odloina. 
privolitcv, da homo znizaii tiwvtnske pregrnjr in lismerjali 
izvoz po kanalili, ki ;i ih bodo odobriii Amerifiani. IJ topple pov 
zroeili, da biodio izgitnila najboljSa tirziS6a za prodajo anglekkegft 
liiaga « 

Pognbni vpliv prisilnega aisartitnenta doba.\ po Mar- 
whallovein naertu dopolnjuje tiie nmnj pognbni vpliv vi- 
eakih ctm za dobavljeno blago. Marsh allov naort ustvarja 

Approved For Release 2004/06/23 : 61 a-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

monopol ne samp na trgu kapitaloy, marvoc tudi na trgu 
■ klaga. Ameriski financni niogotci so dobili edinst veno 
inoznast, da lahko prodajajo svoje prelezano blago po 
bajno visokih cenah. Ta monopol spekulantov ameri skill 
blagovnih borz so morali evropski narodi drago placati. 

'Zaano je, da je od skupne vsote ameriskega posojila, 
ki ga je dobila Anglija leta 1946., ta dezcla izgubila samo 
na podiuizitvi ameriskega blaga pribliizno milijardo do- 
• lurjev, «e pravi dobro cetrtino vscga posojila. Belgija 
1 kupuje tuner isko psenico po 350 — 375 frankov metrski 
etot, me: bem ko bi lahko kupovala evropsko psenico po 
320 frankov. O podobnih dejstvih poiroca lisle zapadno- 
evropskili drzav dobesedno vsak dan. 

, Za vso dobo monopolnticnega kapitalizma je tipicna 
neekvivalentna iznienjava m eel indiistrijsko razvitimi in 
■ zaostalimi dezelami, med kolonije posednjocimi drzayami 
in kplonijami. Zdaj, ko sc je zaostrila kriza kapita] iistic- 
- noga si. stoma, postaja neekvivalentna iznienjava pravilo 
tudi za odno.se med Zdriizenimi drzavami Amerike na cni 
in dezelami zapadne Evrope na drugi straiii. 

Marsballov naert, ki jemlje dezelam Zapadne Evrope 
trzisc-a, jih bkrati izriva od izvozov preskrbe, kjer je 
mogoce kupiti blago ob najugodnejsih pogojih. 

Znacilno je v tem pogledu priznanje danskega pred- 
stavnika v »komitoju 16« Gunnara Se.idenfadena, ki ga 
je izrekel v poigovoru z dopisnikom lista »Berlingske 
Aftenavis« 15. junija, ze potem, ko se je seznanil s pogoji 
»dvostranskih sporazumov«. "" 

>Mi BIBO mislili,« je izjavil Seidenfadcn, »da bomo~za 
dolarje, ki jih dobirtio po Maraballovem naSrtu, lahko kupovali 
izveii Zdruzeaib dr/>av Amerike, zlasii v Juzni Ameriki. kjer 
rip. tia razpolago nam toliko potrebna krraa. Zdaj pa vidimo, 
da te moznosti., ni. Morali borao cakati in . Cakati. Pred vojno 
: ; stho " uvazali do GOOtisoc ton oljnih tropin letno, zdaj pa, v 

; firyem Cetrtlet ju 1948, smo jih dobili samo 8800 ton. Kako bo 
v bodoCe, ostane uganka.« 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RPP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Marshailov nacrt je lorej prerajcunan na to, da bi 
ovekoyecil gospodarsko odvifinosi zapadnoevroiwkili drza \ 
od Amerike in da bi to odvisnost iz leta v lido vocal. 

Tod a /nano je, da so ee nekoe z veliko sramoto jz~ 
jalovili paskusi hitlerjevskib imperialistov, da bi spre- 
menib evropske dezele v agrarno-surovijiske, dodatko 
numSke mdusirije. Te poskuse so delali pod kiinko /Jo- 
glasnega hitlerjevskega »novega reda« v Evropi. Zda.j 
ekusajo am tin ski monopoli v bistvn obnovilii prav istr 
nacri.e, po katerih naj bi ee spremetnile visoko razvite 
industrijske drzave zapadne Evrope v doba\ itelje Korovin 
in trzisca, 11a katerih bi Zdruzene drzave Annwike pro- 
dajale svoje industrijskc izdelke. 

Ta program neogibno uetvarja zacarani krog proti- 
slov>i j. Ze prvi koraki k uresnicenju tega programa vo~ 
dijo k resluienemu znizanju zivljenjske mvni delovruili 
mnozic v zapadnoevropskih dezelah in predvseim k po- 
vecanju nezaposlenosti. Reakcionarno-utapistit-ni znacaj 
Marshallovega nacria kot programa, po kaiere.m naj bi 
se zapat Inoevropsk e drzave spremenile v agramio-snro- 
vineke dodatike ameriskib 'industrijekih monoixdov, po~ 
etaja vedno ociitnejsi. 

Koniiio, na zapadnoevropsko gaspodard vo pognbno 
vpliva dejstvo, da Zdruzene drzave Amerike, ki si pri- 
zadevajo, da bi epravile svoje preleza.no blago v demur 
v Evropi, bkrati onetmogoeajo kolickaj pomemben nvo/ 
evropskega blaga v Ameriko. Iz tega nasi a ja vclikanski 
dolarski deficit v placilni bilanci zapadne Evrope. 

Nedvomno protielovje jc v fern, da «i Zdruzene 
drzave Amerike prizadevnjo povecati svoj izvoz. ne da 
bi dovolilc ustrezajoc uvoz, a zapadnoevropske dezele so 
priimorane. uvazati, bkrati pa ne more jo tizvnzati zadostne 
kolicine blaga. Marshallov nacrt je v znatni meri rodilo 
to dvojno protislovje. Toda v resnici samo utrjnje take* 
nomogoc polozaj, in je brez moei, da bi ga popravil; 


50 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





\zin i vv 


Approved For Release 

Enostrauaki zuacaj aanuriske trgovine se spreininja 
t enega izmed vzvodov podjarmljenja zapadnoevropskih 
» f. ezc1, ! f pkomorski financni mogotci ne najdejo v Evropi 
blaga, ki ga potrebujejo — izvzcmsi surovine, zlasti stra- 
eske. 1 oda^businesemaaiom je tudi najmanjsi altruizem 
mj. Ker noccjo kupovati evropskega blaga, hi radi na 
debelo kupdi dezele zapadne Evrope — z njihovimi 
incsti ,iin mdustrijskimi podjetji, s padamanti in kralji s 
konsorvauvctt m laznimi socia&ti. Prav ink je ekvivalek, 

■ ! u , za, “ ( ; v:l Jo amensh Shyloki v zamcno za jaicni 
prasok in stare avtoiuobile. 


Y WatJimgtuim ustvarjeni eistem pod jarml jonru za- 
padnoo vropskih drzav po umeriskih monopolih iLa za 
na i va zjieisih vzvodov izpodkopavanje 
pozicij teli drzav v kolouitdnam svetu. Udelezencem Mar- 
ehallovcga nacrta je predpisano, da morajo undid ameri- 
“ nionopolom, ki izrivajo evropske dezele z njihovdh 
izredno ugodmb iprokomorsldh trzisc, sloveco ^vobodno 
trgovmo« m »enake moznostk. 

1 \J a P °f 0 ^ Marshallovega nacrta vzbuja najvecjo za- 
skrtyjonost v Angliji, za katero je iimperij ze zdavnar 
izvor volikairahh dokodkov. Gospodarske zveze in izven- 
ekonoinske .razlastitve v dezelah imperija so ze zdavnaj 
^postale na jbist vene j sa opora angloskega kapitalizma. 
ioda tudi za druge drzave zapadne Evrope — za Fran- 
co, Nazozemsko in Belgijo - pomeni dejamki prehod 
njlhovib prekomorskib posesti pod pokroviteljstvo ame- 

&S.* 4 * " «*«*•■*» » 

^ Ko je komentiral tako imeuovani dvostranski epo- 
razimi po Marshallovem nacrta, je moral angleaki tisk 

Approved For Release 2004/06/1^ : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

priznati, da ta sporazum ;>mi «iezaj odpura vraia dii> !>er! ja 
ameriskim irgovinskiin intereeonw. ToSneje bi biJo rcci, 
da eo vraia Britanskega iinpcrija na stezaj odprta unien- 
ski ekspanziji. 

Z„ mod voj.no so ameriski inonopoli sxwmli svojo 
anffleske koiikimniie z mnogih ugodnih trz:so. Alnsti so 
ail no razsinli obseg svojc trgovine z Indijo. /m oslajo 
omeniti, da se jc ameriski izvoz v Indijo ze iota 19+-. P°- 
voeai v primeri z letom 1959. devetkialno. 

Po koneani vojni je Anglija znatno povocaia **voj 
izvoz v primeri s predvojno ravnijo. ’loda pm kijo angJo- 
ske-a blast, si ne nioremo mn«liti, prvic, brrz doloeenega 
uvoza iz kolondalnili dezel in, dirtigie. brcz uslrmijoce 
politike krodita in investioij kapitala. Pogoji Mandwllo- 
vc-gii „aWa odpi.ajo zrfo a-oko to.™-'.-. » ^“"< 3 : 
vttnje obeli ieh temeljov angleskega izvoz,, 1.1 lor.j 
eodohoega angleskega gospodarstva v celot.. . 

Politika Washingtona si na' vse nacine j*nz,a.leva du 
bi napravila prostor ameriskcmii blagn v bntanssem 
impmi jn. \ ta uamen se zatekajx, k ukrepom, usmorjonam 
r.«U.Ucv g«podamki,, Awta. 

Kot preivezo navajajo vzrok. ces da \bw,h. Move** 
necrta ne stnejo izkoristiU za 1 o, da bl dal. k red do ne- 
c\ ros.sk ill dezelam. Prav pod to pretv^ojiok^io ame- 
riski monopoli svojo tezko sapp na podrotje med«d>opr 
odnosov mod Anglijo in tako menovano simlmsko conn. 

Ta okoliscina vzbuja zaskrbJjenost m r *trali v b 
nanenih krogib Angbje. 19. rnaja je • ' b 

fileberm-tt navduienja omentl, da simatra Ilamnum stir 

1 £” ™to in njen odm» do pros™™ 

irtproZn.. d jo pol-boo -skapne L,»t JC 

i/rnzil mnenje, da bo. & sm.irajo to za probtom. ta . 
belie. Bin prej 6a bodo obrr.vnavah. potc.n pa Jo 
daljeval: 

Approved For Release 2004/06/23 : CW-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RbP83-0p415RQQ4700130001-4 

sAimcriSam, “ki kritizirajo izkoriSfiaaije dioTarsITega dcrearwi 
noAngliji, prodvsom poudarjnjo dejstvo, da je <3, ala Angli.ia 
' +elik del dolarjev drugim, ko je odplacevnla svoje dolirove » 
izvaz&la kapltal v druge dev. ole StcrUinSke cone; m adaj Zdru- 
gene driave Amerike ofiitno vzlrajajo na tem, da bi dolarjev. 
ki jib dobhna po Marsballovem natirtii, ne oddaja-la neposredno 


■r.14 TvnaT»oitlm r» lmlr-niT 


Kp je ngovarjalo tej ameriski kritiki, je skusalo 
glaisilo louclonskega Cityja poetaviti ikaj ariiginalen vzrok. 
ces da lahko omejitve na podrocju pretoka funtov ster- 
lingov v dolurje ustvarjajo za dezcle stcirlinske cone 
diskrjjninaci jo v pogledu aitieriSkega iizvoza. 


»Eazen tega« je madaljeval »Times«, »bodlo investieije jka- 
pitala, ki aagotavljajo razvoj drugih dezel SterlmSke cone, bolj 
pospeSevalo preobrazbo Aniglije v dezelo, ki ni odvisna od <io- 
larske pomofii, kakor investieije kapitala za razvoj Anslija 
same KnkrSn-a koli odioiina omejitev oddaje dolarjev, ki jin 
dobiva po M arsh alio vom nadr-tn, v Storlinlko oono, lahko zato 
prlvedo do poslodlo. ki bi bile za Zdruzene drfave Amerike 


^ Tezik pogojne lazi pa razgalja aiigleski list. TSi nam- 
rec tezko uganiti, da osiabilev Anglije nikakor ni »za 
Z dm zone drzave Amorike nczazelena posledica«. Irav 

naepTolno. , ,. v , 

Ameriski imperializem se ematra za depiica predvsem 
Britarnskoga imperija. Toda likrati pasveca svojo pozor- 
nost kolonialnim posostim drugih zapadnoevronskih 
, drzav. Ameriski kapital vedno bolj energicno prodira v 
Indonczijo, Tmtlokino in Belgijski Kongo. Tu so : 11 a printer 
stevilke o Belgijekcm Kongo. Delez izvoza iz te kodonije 
y Belgi jo sc je skrcil od 84% v lctu 1939. na .63 % v 
letu 1947. Po drugi strand pa se je izvoz v Zdruzene 
drzave, lei je ziiaSal 3.5 %, leta 1939. povecal v lctu 1947. 
na 17 %. Hkrati so postalc Zdruzene drzave Amerike 
tglavni dobayitelj Belgijskcga Konga. Leta 1939. je znasal 
' uvoz iz Zdruzenih drzav Amerike 7%, leta 1947. pa 
38 % vsega tfvoza; uvoz iz Bcdgije pa se je skrcil od 


53 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00470013Q001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

48 % v let a 1939. na 27 % v letii 1947. Same* po sohi so 
razume, < lu Belgijska vlada, hi je ze alavnaj sodla na 
zadnji sedez na vozu aoneriskega imperial izma. vsestran- 
aJio pod pua to krepitev gospodaiskih pozieij Amerike v 
JieJgijekem Kongu. 


Kolomje zapadnoevropakih drzav vzbujajo pozornost 
ameriskih impenaliistov ne samo kot trzisea za prodaio 
prelezaaicga blaga po visokih monopolnih eemah, marvar 
tl,dl koi 1Zvori snrovin in kot vojnostrateska oporigea. 

V novembru 1947 je bilo objavljenih vee poroeil 
t'tko ran fmo vane Harter. jeve »p«sebne kamisije predstav- . 
disk c-g a doma za pomoc tujim drzavanw. Ze v fell dokn- 
mentih je bilo poudarjeno, da ntorajo v Marsha llo vein 
oaertu «xldujoce clrzave nuditi Zdrnzenim drzavam 
Amerike pomoc sprieo Hzcrpanosti ameariSkih naravnih 
bogastev « V naertu je bilo, da bi dobavljaJe Zdrnzenim 
, r “y aTn Ajncrike bovine in strateske nidr*ine«, kaierih 
lezisea so zhisti na »ozemljih kolonij. ki jih kontroj.iraio 
drzave zapadne Evrope?. 

Dalje je bila zaertaaia v dokumentih Harter reve ko- 
inisije takale perapektiva: 


ka „ n ,l V bi z aradi politic, -iih ali drugih utemel.iitev 

Ktusaio, (la Se ni Cas pnsknsiti neposredno ilohiti lira vice do 
rudiDj", hi zdruJitev privatnega ameriSkega kapitala, ki so 
v 'ukorisCanju _ oh garanoiji vlade — /. dobavami zn 
nstviiritev zaiog v Zdrnzenih drzavah Amerike dovolila kom- 
panzirati v veliki meri stnoSke za nekatera posoj.ila. dana po 
Marshal lovem nadrtu, in lahko hi tndl zagofwvila plafievanje 
oiwosti cm l prejstajih poso t jiI,« 


Z .drugimi besedami, kolonije z njdbovimi zaJogami 
start eiskih surovin ! ii razglasil i ze nekaiksno garaiieijo 
evropskili dolzniikov, ki bi jo d.obili v role amierigki 
oderuhi. 

A poroeiln aste koinisije je bilo ptecizi ratio, da mo- 
rajo prav Zdruzene drzave Amerike predvsem dobiiti 
iz Francije, Bdgije in Nizozemske: 20.000 ton svinca. 


54 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415ROO47OO130OO1-4 

Pn om i iW1 l d i Lka, oini° l0I, 1 kobillu '- 15 - 000 i(M1 kromiitov, 

20.000 ton baikra, 2500 ton kositra in 50.000 ton bauksitov 

v A; - Lkor vemo > izkoriscajo besedicenje o dozdevni iz- 
CTpanosti naravnib bogastev Amerike vedno kot krinko 
za zapovrstne poskuse dolarskih mogotcev, da bi se po- 
lastih tujib izvorov surovin. Zadostuje same spomniti se 
peiuQdiendi izbruboy tamanja o izerpanoeti ameriskih 
petrolejskdi vrelcev. V resnici pa tezi ameriski kapital 
za tern, da bi se monopolno polastil izvorov najvazneisih 
surovm, predvsem strateskib. J 

Taiko si postavlja politika Wasbiugtona odkrito za 
alj, da bt se monopolno polastila lezisc urana. V clanku 
pod znaeilnim nasdovom »Zdruzene drzave Amordkc sku- 

„ Expr(S« pisal- ll,an0V0 rUd0<< ’ londonslci Iiet »Daily 

uove ku ? lla , v letu mi - “ ad ton una- 

rude, odj te koli&ane je lahko porabiLa za izdjelovarne 
titomskih bomb ali za poskuse samo. deseti del.« 3 

v < -’ rc topi P° straini za nakopieenje zalog te 
vaziie strateske sur ovine, po drugi strani pa za poakus 
da bi nionopolizirab ta lezisca, da bi ne mogla priti v 
roke drug’ib drzav. List je amcnjal, da sta glavna do- 
bpviteija uranove rude Zdruzemb drzav Amerike Bel- 
gijski Kongo in Kanada. 

v Nashya torej dokaj paradoksen polozaj. Evropske 
drzave, k: posedujejo koJonije, bijejo ob ameriski pomoci 
v orozju m diplomaciji »dobrih usilug« roparske voine 
v kolomjah, modtem ko se washingtonski dobrotniki 
potascajo vedno mastnejsib kosov v gospodnretvu kolo- 
onauuii dezel. Evropske drzave pobirajo iz zerjavice ko- 
stanj za saniozvane ameriske skrbnike, S svojim ve- 
denjem se evropske drzave, ki posedujejo kolonije, se 
bol j <k exmpnoo n i iiraj o v oceb koloniabiib narodov, medtem 
ko skusajo ameriski dirigenti ostati v senci. Toda jezik 
ameriskib tankov in lotal je nmogo zgovomejsi od bi- 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

navsko prijaznih govorov dolareikili diplomatov. Niwodoin 
kolonij in odviisnih dczeJ prinasa Marshallov naert dvojiii 
jarem, kajti koltmkaterskemii rczirnu ovropskih drzav 
se pridruziijejo sc klesce aancriskega izkoriscunja. 


XI 

Franeoski minisirski prcdsmlniik Robert Sclmimam je 
imenoval v svojern govern v lille-u 12. julija Marshal- 
lov naert tmajveeji ukrep cloveske solidarnosii, ki ga 
je kdaj koli poznala evropska zgodovina«. 

7,nan jezik! Z istimii. petoliizniskimi besedmni so iz* 
razali svoje navdusenje spribo >evropske sobdnrnostk 
Schumanovi predimki v v.ichyj&ki vladi, ko so sc obra- 
eali na hitlorjevske nameslnike. 

Treba je reci, da se izrazajo ameriski imperiulisti v 
mnogo bolj odkritem jeziku, kakor njibovi eviopski la- 
kaji Take, na primer, je bil v ameriski reviji ^Nation 
business* za julij 1947 objavljen elanek »Nasa gvocko 
niomika«, cigar smisel je povzet v naslednji trebiva: 

••NaRe orozje je goapodarslvo in Se nikoli ni MU> dviave, 
ki l>i biin. tako 'pvipravljena na gospodarsko vojno, kakor so 
Zclruzenc drii&vo Amcrik.e.« 

BaJmsivo o dobri pripravljenosti lahko pus tamo ol» 
strain Ce sc oborozimo s potrpljenjetm, bomn lahko yi- 
deli, v kaj se bo spramenila ta »dobra pripravl <eno*H, 
bo pribrinnel neogibni unicujoei vihar gospodamkc kir-Jae. 

Toda vai /,110 je nekaj drugega, in sicer odknlo priznanje, 
d« Zdruzene drzave Amerike ne prinasa jo naro<lom go- 
gpodarekega mini, marvec gospodarsko vojno Marshal- 
,lov naert je poosebljenje in n telesen je amenske poluiKe 
gospodarsko vojne, ki obsoju evropske drzave na naj- 
strasnejse posledice. 

56 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

P'red'lrodini pogoj za udelezbo vsaske drzave v Mar- 
shallo vein nacrtu je, da breizpogojno podpiira am erisko 
. razkosanje Evrope. Zakon, ki ga jc sprejel Kongres, po- 
oblasca admiinistracijo za uresnicenje Marshallovega na- 
firta, da lalrko ustavi dobave katerega koli blaga, ki bi 
ga lahjko izkoristlli za proizvodn jo z inamenom, da bi iz- 
vazali v dezelo vzhodne Evrope taksno blago, ki ga Zdru- 
zene drzave Amerike tja ne izvazajo. Seznaim takega 
blaga hranijo v aimeriskem mimnstrstvu za trgovino kot 
tajnost. Ocivikluo je prav to ena tistih xlnsamiilr lajm, ki 
je pod piretvezo njihove zasciite Tiruma.no va vlada uve- 
Ijavila sriumotnie protikomunastibne zakone, prepieane s 
hitlerjeviskjili vzoreev. Formalno gre za blago, ki ima 
»potencia.lno vojnio vrednost«. 3Ni pa iezko raziimeti, da 
labko spravieio v sodobnih pogojilx v to rubriko katero 
koli blago. 

Naimen grobe kazuistike ameeciskcga zakona je az- 
podkopati sleherno normalno trgovino med zapadno in 
vzhodno Evropo. Evropekc lutke ameriskcga imperia- 
lizma so' do zadnjega skusalc trditi, da zadeva omejiitev 
trgovine z vzhodno Evropo zgolj blago, izdelano iz su- 
rovin, ki prihajajo po Marrshallovem naori u. Amoriski 
'monopolist! so Tazbili tudi io iluzijo. Id so jo shrill njii- 
hovi evropski agenti. 

Administrator za uresnicenje Marshal lo vega uacrta 
Hoffman je v svojem govorn na tkkovmi konferenci v 
Washingtonn 30. junija 1948 itzklj uni-1 vsak dvoin o tern, 

. da .pretcndiiira na neomejeno kontrolo nad vsem izvozom 
buz zapadnoevTopskili dxzav v vzliodnii del k on linen ta. Po- 
tent ko je omenil, da Zdruzene drzave Amerike ne iz- 
- , vazajo v vzhodno Evropo nckaterib vast blaga baje iz 

ifitrateSdh pomislekovc, je Hoffman izjaviil, da »ce tega 
‘ blaga ne izvazajo Zdruzene drzave Amerike, ga tudi 
ir Marshallovem nacrtu sodelujooe drzave ne smejo 
izvazatk. 

5 ? 

\ 

Approved For Release 2004/06/23 : Cl A-RDP83-0041 5R0047001 30001 -4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Jasm-je izraziti ee je tcako! Fasszejska Hoffnianova 
izjava o (can, da jc on za pospesitev irgovine z vsemi 
vnstajni blaga, ,ki niso s>vtilioiapljeno Mago;. nicetsar ne 
spremeni 11a stvari. Bistvo je namrec v trail, da je dal po- 
oblascenee aaneriskih monopolov za zadeve zapadnoevrop- 
skih dt-zel brezobzirno rammed, da vidi v I eh dezelah 
ameniske koloaije. 

Angleski listi, zlasti ^Manchester Guardian*, so po- 
ioi»ali, da je vzbudil Iloffimanov odgovor »v bondonu vc- 
liko zmesn javot. Vzroki taiksne zmesnjave so jasni, H 
svojo gmbo odkritosrcnositjo je Hoffman strgal zaveeo. 
Njegovi cv ropski klienti pa bi raje skrili, kot tajno bo 
lczcn, to sramotno stopnjo odvisnosti od Zdrivzemih drzav 
Amerike. Kadi bi prikrili resnico o tako popolni izgubi 
BiBmastojno.sti, kajti ta reenica mora yzbnditii zgrazanje 
med miiliijoni in milijoni E\ropcev. 

Politika raizkosanja Evrope je pogubma za zapadno- 
cvropsku dozelc piredvseni 5 slalisca njihovili gosp<xla;rskih 
in politicuili interesov. 

Zapiulnoevropske dezcle so imele v vzliodnii Evropi 
vedno obsiiiio in ugodno trzisce za prodajo indusfrijskah 
i'zdelkov in zanesljiv azvor zu preskrbo z zivnfi in 6 nro- 
vinantti. Poinem teh gospodarskiih stiikov za zapadnoev- 
l-ujiske dczole se nikakor ne zmanjsa s tern, da se je 
odlodila vnda drzav srednje in vzhodne Evrope za 1 judsko 
demokraoijo. Seveda, dczole ljud&ke demok raei jc nikoli 
vesc ne bodo objekt grabezljivega gospodairjeiija preko- 
morskih monopolov inkoloniabiega izkoriscanja po tujem 
kapitahi. Za to pa so lahko te dezele, kii so stopile na pot 
stroke indiistokdizacije, siroko trzisce za stroje in opromo 
zapadnoevropske proizvodnje. Po drugi strani bi lahko te 
dezele, ki hifcro napredujejo po pod obnove in modeirni- 
zacije svojega kmetijstva, dobavljale zapadiax-vropskim 
drzav arm zivifa in surovine v vedno veejerm obsegn in * 
HMsIsobojno ngodninm pogoji. 

58 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA r RpP83-00415R00476oi30001-4 

Iz fega jasno slocli, cTa po Vvasnmgtonu predpisaoa 

prekinitev stikov, lei so ]>ili vedno med evropskimi dec- 
laim in njiihovimd sosedi na kontinentu, silno poglablja - 
majavost zapadnoevropskega gospodarstva in mstvaxja 
zanj cclo vnsto dodatnih tezav. 

V politic-neon prorezu razkoil in razkosaaije Evrope, ki 
si a zafiksirainji v Marshallovem naertu kot edetn njegovih 
temeljniilx pogojev, silno znnanjsujeta odpor zapadno- 
evropskih dezel proti pi-isrljiemu ameriskeimu diiktatu. 

Politika razikoia Evrope jeralje tem dezelain moznost 
nianievriranj a na nicdnaiodni arcin'. Konec koncev obsoja 
te dezeie na to, da se odpovedo samos (ojni zunanji poliitik.i. 
ki ustreza njihovim laetnim nacionalnim intoresom. Te 
dezeie postajajo vedno bolj bifke v r ok all wasbin g tonski b 
indgotcev. ^ 

■ ' XII 

Zivljenjc torej na veakem korakxi razgalja l>ajko o' 
tem, da je Marshallov naert program gospodarske obnove 
Evrope. Vzlic ameriskemu blnfu dejstva kazejo, da Mar- 
ahallov naert no samo da nc pospe.su jc obnove zapadno- 
evropskih dezel, marvec nasprotno, .izpodkopava same 
' temQlje njihovoga gospodarskega zivljenja ter jim prii- 
nasa nadaljnje gospodamsiko razsulo in razkroj. Vsi racuni 
. dolarskih inogotccv temolje namrec na izkoiriseanjn go- 
spodarskc nemoci teh dezel v njihove mradne namene. 

Najgorostasnejsi an hkirati glavni izmed tell ciljev 
je vkljucitev zapedme Evrope v vojne naerte ameriskib 
pretendentov na svetovno gospostvo, njena preobrazba v 
pporilfe ameriske napadalnosti. 

V kapitalisticnem svetn, oslabljeiicm po drugi sve- 
tovni vojni, so Zdruzene drzave Amerike glavna trdnjava 
imperialisticne reakeije in ekspanzi je. Kakor njihovi hit- 

... 

. 59 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

lerjevski predniiki, tako skusajo tudi ameriski impe- 
rialisii 11a spolzki poti borbe za Kvelovno gospostvo mijti 
izliod iz vedno vcejih in oatrejsih noframjih iezav. I’oskusi, 
da. hi prepi'i't-ilii neogibmo bliizaj oco *e gospodarsiko krizo 
zgolj z meiodanw gospodawke ekspanzije. go so pokazali 
kot oeitno btezupni. V tch pogojih racnnajo ameriski mo- 
nuiwli, da se bodo izogntli krfoi a'li da j<> bodo vsaj 
aslabili s jwnmocjo nesluionega tekmovanja v oboroze- 
vanju, volikanekega povecanja vojmih izdalkov in konec 
koncev i udi s pomocjo vojnili pustolovscin. 

Ameriski monopoli culijo nezanesljivod poaitaj, ki 
so se jih polastili z gospodarsikim in politic) n in pnxlira- 
njein v <lnige dezele. Dolanska diplomaeija, ki se poohi- 
zuje nubs! izsiljevamja in blufa, mi mogla oslahiiti tabora 
dcmoki^Huje in socializma s Sovjeisko zve./o in deze- 
lami ljudi-ke demakracijo na coin. Roakciomarna pobtika 
VVasbiiiigtoiia ni mogla kljnl*ovati narascanju demokra- 
lociuih ail v zaipadni Evropi ter prepreeiti ratzvojn narodno- 
os^ (dHxlLbuiga gibanja v kolonia Lnem svetu, zlasti v de- 
zelab Azijc. Amcriski monopoli, ki vedno b<»! j spozna- 
vajo, da sc ne bodo mogli dokopati do' svetovnega gospo- 
stva zgolj s pomocjo goepodarakib in politicnili aredstev, 
brezglavo ubiirajo poi nctenja move svetovne vojne. 

Kakor vrano, pripravlja ameriski imperial i /cun vojne 
pusiolovscine pod krinko lamivih fraz o obra.mbi zapuds 
ne poloblc, o varnosti Zdnizenib d'rzav Amerike, zaseiti 
iwneriskega nacima zivljenja itd. Upostevaje odpor Ijud- 
akih niTKizic proti vojni so sprozili amcriski imperialist) 
gonjo ltizi in klevet, kakrsne svet se n:i videi. Namen te 
gonje je zastrasiti ljudii, vcepiii mnozicam in.Hsel, da je 
vojna neogibna, ustvariti vzdusje vojne psihoze ki histe- 
rije, ki je za bedaste pustolovscinc majprikladnejse. Teinu 
namenu sluzijo potaki klevet na naslov Sovjetskc zveze, 
zvestega cuvarja miru in varnosti narodov, ki ga amcriski 
sleimrji iz dueva v dan prikazujejo kot mapadalcu, ki je 

f>0 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

baje pripravljen vsaik hip ucluriti na zapadno Evropo in 
Ametciko. 

Marshallov nairt jc cdcn izmed najvazinejsih clenov 
eedanje ameadske pohtike pripravljanja nove vojne. Ta 
nacnt tvori ncrazdruzljivo celoio s pustolovskinii vojnimi 
nacrti atomskih diplomatov ter generalov drzavncga de- 
partementa in vojaskc uprave. 

V porocilu posvetovalncga odbora pri ameriskem pTC- 
zidentu za pomoc tuj'im drzavam jc bilo razglascno, da 

»interesov Zdruzenih drzav Amerike v Evropi tic sraeino 
presojati zgolj s stali&ea gospodarskih einiteljev. Ti interesi 
so tudi strateskeiga in poiitienega, znacaja,« 

Pravi znacaj amerdskih stiratcskih ,in politicnih iute- 
resov v Evropi ni ztlaj za nikogar vac tajnost. 

V govarih mkiistra za narodno obrambo Forrestaila 
in zniancga vplivnega financnika Baruha v zacefku letos- 
njega leta je bila povseoi odkritosrcno razgaljena po- 
vezanost med zloglasnim »programom evropske obnove* 
in ustvarit vi jo napadabiega vojaskega bloka pod vrhov- 
nim vodstvom Zdruzenih drzav Amerike. V svojem go- 
voru v scnatni komisiji za zunanje zadeve je Baruh 
19. januarja 1948 ined obravnavanjcm Marshallovega na- 
crta priporocal, naj bi sc evropske dczele »zdruzile v poli- 
tic-no gospodarsko in obrambno zvezo« in naj bi Zdruzene 
drzave Amerike in. z njimi onako mislece »dezelc« dale 
medsebojne garancije dezelam, ki vstopajo v to zvezo 
ptroti napadalnosti«. 

»Pod besedo gara i ncija«, je Tekel Baruh, »razumera odlocno 
^bljubo gled-e vstopa v vojno za skupno zaS&ito, 6e bi bila kia- 
tera koli izmed toh draav napadena.« 

Sklieevanje na »napad« je seveda samo pretveza, 
prav tako, kakor bcsedicenje o dozdevnem »obrambnem« 
znacaju vojaske zveze. Saj vsi vemo, da knperialisticni 
napadalei vedno t.rdijo, da imajo pri svojih vojnih pri- 
pravah »obrambne« cilje. 

61 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Dvu led na pozneje je govoril v isti senuini komisiji 
« i zunanje zadeve predstavnik organizacijc Ainerika 
iwe-dvsam::, bivsi clan Kongresa Fish. Ta zagrizeni fasi- 
eitidni prclepac je zahteval ustanovitev zaipadnoevropskega 
voj askqga bkxka proii Sovjetski zvezi. Fish je pozival, 
ita j 

Hieiaiidoma iznopolnijo Marsliallov nadrt •/ vojaSkim »po- 

razuiraimi z Anglijo, Franc i jo, 11 all jo in Spaaijo — zlasti « 

Sjwuiijo kot proti komunisticno drinvo — ss Belgijo, Niaw.emsko. 

Svioo. » skandinavskimt drzavami in morda tudi i Xa-nado, 

J u/,iki.i T r: ko unijo, Avetralijo in Novo Zelandijo.t 

Nanslediiji meseci 1 so bib pohii mrzlicnega diplomal- 
fllkega dk-ondaja v zvezi z uresnicenjem Mamhall-Baruh- 
l'’itshevega nacrta, programa ustonovitve vojno-poliiienega 
fdoka zaipadnih drzav pod vodetvom Washingiona, n.apor-' 
jenega proii Sovjetski zvezi in dezelam ljndtke demo- 
kracije. 

l’mv lenm cilju je predvseim sluzil brnsoljski paki 
peiih drzav — Anglije, Francije, Belgije, Nizozem.ske in 
Luksemburga. Tega pakta nikakor ne moremo presojati 
kot odgovor obrambnega znaicuja. Znacilno je, da so celo 
golo omemho o zaseiti pred morehitno nomsko nnpadal- 
nostjo vkljueili v oenutok pakta seile v zadnjeni stadiju 
priprav. Ilkrati pa besedilo pogodbe izkljucujc slebemi 
dvom o lem, da je lahko vojaska zveza petih drzav v 
enaki men naperjena proti kuieri koli drzavi, ki je bila 
zaveznica v drugi sveiovni vojni. Kar pa je v besedilu 
-pogodbe zamoleajio, to odkrito razglasata ameriSki in fran- 
cos ki tiak, ki trobita na vseh kriziscih, da je brmseljski 
pakt naperjen proti Sovjetski zvezi in dezelam ljudske 
demokranije. 

Vond enbergova resoluoija o podpiran j u iako imeno- 
vanib fregionalnih vojaskili zvez, ki jo je sprejel Kon- 
gres 11. junija, je bila nadaljnji korak na poii h krpu- 
canjn zapadnega bloika. Ustvarila je juridieni iemelj 

Approved For Release 2004/06/23 : $A-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415ROO47OO-f3OO01-4 

za yodiliio sodolovanje Zdrazenih drzav Amerike v kateri 
kpli oiapadalni pustoilovscini na evropskem ikontinentu. 

/ ■• Ameriska diplomacsija in njemi zapadpocvropski agenti 
,'so zaposleni zdaj z dvo.j no dcjavjiostjo. Po eni strani bi 
rack razsirili okvir zaipadne zveze. Y ta namcn vodaio bolj 
prltiskajo na skandinavske drzave. Vlada joci krogi Nar- 
y^e in Danske so prisli ze dalec naproti tem naicrtom. 

Po drngj strani pa se udelezenei zapadnega bloka ne- 
neboma posvetujejo in konferirajo, da bi spravili v sklad 
svoje vojne priprave 'in nacrte. 

Temu eo bila posvecejia zlasii Mieuiradna pogajanja« 
y Waeliinglonu. Po vesteb, ki so prodrle v task, so so- 
dclovali na teh pogajamjih prcdstavniki Zdmizendh drzav 
Amerike in petih drzav, udelezcnk bruseljskega pakta, 
pa tudii Kanade. Kanadski minister za zunanje zadeve 
Saint-Loran in minister za obraaibo Claxton sta v svojih 
govorib kar naravnost pozivala na novo vojno. Kanad- 
ska vlada, ki je eodelovala na washing tonskili pogajanjili, 

, je predlagala, naj bi razsirili zapadni blok tako, da bi ga 
izpopolnili s severoatlantekini paktom med severozapad- 
nirni drzavami Evrope, Zdruzenimi drzavaimi Amerike in 
Kanado. V angleslci spodnji zborniei so omenjali v tej 
zvezi izjavo generalnega guvernerja Nove Zalandije, ki 
se je izrekel za »tesnejso obrambno zvezo med Novo Ze- 
iandijo, Anglijo in Zapadno Evrapo-«. Kakor je Hitler 
nekoc sprejel Japonee v narocje arijske rase, tako so 
njegovi ameriski nasledniki pripravljeni premeetiti Novo 
Zelandijo v scverni Atlantik. Zares, topovsko' meso ne 
smrdi. ( v 

Tacas ko so sc v Washingtonu »ncuradno« pogajali, 

SO 1 jgkali. v Evropi »skupnega vojaskega voditelja« za 
dboro^ene, eilfl zapadnega bloka in severoatlantske zveize, 

Francoski Jigt^|Mpnde.<< _ je objavil 6. julija pismo Paula 
Reymonda. Eden izined tistih^ ki so nekoc izdali Fran- 
cij o. pise: 

ty. , ' . ■ 65 " . , . ...* 

Approved for Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415ROO47OOt3066l-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

<ki mom biti ze zd-aj dolotfen skimni. vrhnvm vo- 
ditel;i, da bo v primeru potrebe vodil bitko Ev rope. Dolofien 
mom biti vnaprej v medzavezniikkem nafrtu prav toiko, kakor 
tudi vrhovni poveljniki letalstva, kopnenih in mornarice, 
ki mu bodo podrejeoi in ki bo-do stall na Selu zapaxlnih cul.< 

Reymond dalje precizira svoj predlog in pravi, da 
se bo ta ekitpni vojaski voditelj 

»l*osvetil pravilnerau ranumevatiju in nripravljiinj'u bo- 
doee vo.jne, zahtevi po potrebnih sredstvih v odborn predstav- 
olkov jp-neralnih Stabov . . . da bo vnaprej navezal stike s 
form aeijami, ki bodo po-d njegovo kiomaudo (na primer z oku- 
pacijskimi cetami v Nemfiiji).« 

Fruncoski nradni tisk je obravnaval to »pereco« temo 
v Mean casu, ko je prispel v Pariz set angle, skega im- 
prrijskega goncralstaba Montgomery. Tzdajalee Franca je 
Roy monel je torej nastop.il v vlog.i Montgcwneryjeve Ze- 
nit visac posredovalke. On saoi oeividno pretendira na 
polozaj gcneral-nega girvernerja Francije pri tom »za- 
padnem vojaskem vodite.lju«. Vsa ta epizoda kazo, kako 
da lee gredo vojaske priprave zapadnega bloka. Kakor je 
vedno v laksnili ianperialisticnili kombinacijali, ogrozajo 
predvsem neodvisnost in zivljenjske interest' samih ude- 
lezencev bloka. Tako je bilo v hitler jevskem Idoku, tako 
se got li v sedanjeon dalarwkem bloku. 

MaTsballov naert, ki nalaga vrsti dezel sodelovanjo 
v zaoadni napadalni zvezi, vali na nairode zapadne Evropr 
velikansko breme oborozevainja. Zdaj, tri leta po koncani 
Tojni, ni nakljuc je, da vojni proracuni v zanadrioevrop- 
skih drzavab naglo narascajo. Breme vojnih izdatkov 
izerpava 2e tako izerpuno gospodarstvo in mu jemlje 
eleherna sredstva za reenicno obnovo in dvig. Stevilo 
armad nurasea in podediea tega je, da je znaien del za 
delo sposobnega prebivalstva odtegnjen proizvajalnemu 
dt'lu. 

Pod krinko standardizaeije oborozitve so dobili aime- 
riski sk rlmiki v svoje rokc. dodatno sredstvo za izze- 

64 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Appro s^ 

liovo gospodaieko ziivl jen je, za to, da jih dokoniono 
oropajo n jiihove samostojnasti. Vojna indnstrija ten drzav 
dejanskio postaja podruznica ameriskega vojnogospodar- 
skega stroja. Hkrati prodajajo prekomorski dobrotniki 
svojim klientom zastarelo orozje po zelo visoknh cenah. 

Zelo vazen einiitelj, ki zaoslruje gospodarsko razsul-o 
t drzavah zapadne Europe, je liapetost mednarodnega 
Dolozara, ki jo MarshalWa diplomacija umetno nstvarja 


in podpira. 

Evuopeke drzavc. lnorajo dati amemskun eikspanzio- 
nistoni na razpologo vojna oporisca na svojem lastnem 
ozemlju in na azcmljn evojiih kolonij. 

Kakor venn-o, so raztaesena anneriska vojno-pamorska 
in vojno-lcitalska oporisca po vscm svctu, v xaizdalji vec 
tisoc kilometrov od Zdruzenih drzav Ametrikc. Njihov 
napadalni pcxmen je licdvomen. Oporisca so v Arktiki dm 
v Italiji, v Grdiji in Turoiji, na Japonskom in Kitajskem, 
v Avstriji in zapadni Ncmciji, v I rami in Egiptu. Zgra- 
jena so v Severni Afraid in Saudovi Arabiji.^ 

§e v zacetku letosnjega leta je titsk porocal, da po- 
rttavlja ameriska vlada v zaimeno za »pomoc« po Marshal- 
lovern nacrtu vrsto zalitev, incd katerimi figurira revizija 
2, septernbra 1940 siklcnjewe anglcsko-ameriskc pogodbc, 
po .kateri da Anglija American am za 99 let pravico, da 
lahko grade in izkoriscajo pomorska in letaleka oporisca 
na Biritanski Guayani. Listi so dalje porocali, da pred- 
lagajo Americana Angjiji, naj jim proda kalonije, kjei 
so diragocena lezisca baiuiksitov, kakor tudi otok Jamaico. 
Od Francijc bi radii- dobili Americana francosko Gnayano 
ter otoka Guadelup in Martinique, od Nizozeimeke pa 
Mizozemsko Gnayano in otok Curacao. A ;i Datnsko ne- 
neboma pritijkajo, da bi ee polastili G'rdnlandije. 

Posebnega twmcna je feta zares zlovesca vloga, ki 
je Domem jona v Mansliallovcm nacrtu zapadni Aemciji. 


30001-4 


Approved For Release"2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For-Releasei 2004/0,6/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

I ezka ind iistrija lorurju je hik v defer I stoletja dvakrai 
arzenal nemske napadalnosti. Zdaj so nbrali ameriski 
imperialist! pot obnove tega irrzmaila, ki je po dikoviiih 
bcsedah Jahna Fast era Dullcsa tigospodarako «ree Kv- 
rop e «. Obnova porurskega asra-ndk pod amerisko kon- 
trolo je glavjii elm vsega Marsha I lovega murta. 

iomrje je nemara edino pod, roe je v zapadni Evropi 
p " a "ameravajo ameriski monopoli res no obnavljali. 

I otreben jini je porurski prernog in kovine za lo, da In' 
gospodaisko zavladali nad vso zapadno Evrojw. Poferebno 
pm je I ou-urje kot kovacuica orozja za vojne pustolov- 
seine. Ivonono, potrebna ji*„ je zapadma Nemeija km 
uoiiaviielj iopovskega mesa, 

Ameraska poliirika v Nemciji je usinerjena mi razkol 
m razk <xsan je te dezele, mi to, da bi preolnuzila men zm 
padrii del v zasciten revir prerojenih sil ncmskega nii- 
litanania in reakcije, udinjanih dolarjn. Dolamka dipln- 
marnja je brozobzirno poteplala jaitska in pofcdkunski 
sporazum o Nemciji, na kaiteia so je zdaj pa zdaj skli- 
eevaia, samo da bi prikw'Ja evoje mracne pode. Skup ij 
a svojimi aiiglo-francoskimi partner ji je dokirska diplo'- 
maeija pre|*recila denxilitaiuzacijo in denaoifikaeiio v za- 
padtu Nemciji. KrSila je vshladenc sklope zaveznikov o 
unieenjti vojnoga potenciala Nemeije in o zahlevi po 
ncinskih reparacijah. Po scparatnom ioaidonskcin posvetu- 
vanju so tii zapadno drzave ocdtiio likvidmde stirisiranakn 
upravo Nemoije. Pravi srnisel vseb tell nkivpov nam po- 
stage pnvsem raannnljiv, ee jih presojamo v nerazdniz- 
Ijivi zvczi z Murshallovim nacrtom — naertom vojnili 
pustolovscin v Evropi, 

Zivljenje je odikrilo povezanost Marshal lovega nadrta 
z amemskim vmesavanjem v notranjc zadeve cvropskih 
dizav. lain drzavam predpisujejo, naj zive po ameri skill 
sfandairdih. naj si osvoje sdcveei amariSki mucin miSljemja. 
ki pomeni saanovoljo monopolov, mradnjastvo mi vseb 

66 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

podrocjik ideoloskega in knltiirnega zivljcnja, skrajno 
nrimiiivnost duhovnega zivljcnja in vmisiveno ubostvo, 
kakrsncga ne vidsmo nikjeir v tvropi. Amenski clo >ro - 
niki pretipisujcjo dczelnm zapadne Kvropc naj uveljavijo 
reaikciionarno zakonotlajo, napcrjcmo prota dclavekemu 
razredu :in worn demokratiienim sila/m, naj sc vkJjucijo v 
proinikomuimstiicno lmtcrijo, ki jc po ®gledu lutlerjevske 
Nemcije poklicanu, da postane figovo pcro za fasiznamjc 
drzavnoga aparata, za zadu&tev demokraticnih svabowan 
in pravic prebivalstva, za prip.ravljan.je naipadailne vojne. 

Amerilki vodilelji so vcckrat izjavili, da »pomoc« po 
Mairsballovem naertn ne bo dana tistim drzavam, y ka- 
tonib kom nniisti sodeJujejo v vladah. Poslcdica teh azjav 
je bda, da so izrindi z vlad prcdstavimke najveejnh ko- 
munisticnib parti*. Franeije in Italije. Zdaj pravijo 
aiineriskii politiki, da poonoEi pc Mamba, Ho vein uaortu ne 
Wo dobile celo fete dearie, ki ne budo nveljavale arnne- 
niskib piotikamom istienib zakonov. Znamo je, da je 
angloska labnTistiena vlada zc |wred mcsed nbrala to »ra- 


nioino pot. , , 

Pri oibravnava.il jrt dvostransikega sporazuma po JVlai- 

- shadlovem naertu /itaKjansM poslanski zborniei se je 
prvi govornik, rcpmblikamec De Vita, 8. julnja izreve. 
za ratff.iikaci jo aporaz.unna, ces da Mairsballov macrt ™ 
onozje vojne, niarvec orozje borbc prod iko.mnnvzmu. \ 
tem primeru hi fabko ponovili vzfcbk Jana llnsa: 
sancta snmplieitek, & bi v aodobmh pogojih ne brio 
ninogo vcrjetneje, da nastopa pod krinko Tcpnbbkanoa 
T&rajsnji fasiist, ki iz Hitler jevah an Mussolini jevih iz- 

’ kusebj prav dobro ve, da je »borim proti komumzrnu* 
iijliflena zavesa za pripravljanje zlooinske vojne. IN cfca j 
dins ,po He Vitovem govern so .pocili zlociinski sfereda, ki «> 
zadeli voditclja italijanskih delovndi mnozic .lailinirtt 
Togliattija, Mar me dokazujc to pravc vloge Marsha.l- 

- lovega naerta, njegovih inspirator jev in zagovorrakov . 


Approved For Release 2004/06/2^: CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


V idii-mo lorcj, da si sedanji preteudejiti na svetovno 
gowpostvu pod plascem licemerskdh fraz o progranm gospo- 
dairske obnove Evrope, o varnosti in okra mbi zai>adne 
potable, prizadevajo, da hi zasuznjiLi zapaduo Evropo in 
jo sprt nieniJi v vojn<Hgospodaa»ko bazo ter wrjasko vojaio- 
(stratesko uparisce za liove oborozene pustobrvseine. Tak- 
sen je koncni in najvaznejsi eilj Marwhallovega nacrta. 


Mebanizem Marsh allovega nacrta je grob in ne- 
izprosen. V Ameriki upostavljeni aparat. za zadnsiicv 
zapadnoevropskih dezel ter njibovo potiskanje na poli- 
uono in ekononisko raven kolauij meizprusno te.pta no 
sairno dirzavno neodvisnost, marvec tudi vamost, svobodo 
in east evropskih narodov. Ta aparat absoja te narode na 
vlogo lutk brez svoje volje v bazardiii, pustolovski igri, 
ki so jo znsnoval i dolanski imperialist]. 

Teh preprostih reside na mogoce zabrisati ob potnoci 
klavrnili zvijac, h kateritn sc zatekajo ■uresivicevajci 
Marshallovega nacrta. Zaglusiti jib tudi in mogoce z boib- 
nanjem laznive propagande, katere nnimon jo iprikrih 
prave eilje taga nacrta. 

Zato pnlitika, ki sestavlja veelrino Mutrsb allovega na- 
crta, neogibno zadeva na vedno vecji otlpor na obeli 
straneb A 1 lantika. V Zdruzcnih drzavah Ainer.ike vsi m- 
predrai dementi jasno widijo pogubnost te palitike .s sta- 
lisCa temeljnib interesov ameriskoga ljudsiva. Kandidal 
tretje stranke na polozaj prezidenta Henry Wallace je v 
nekem svojeon govoru takole oeenil Marshallo v nacrt: 

» Urogram obnove Evrope me bo program borbe /. l«ko*., 
marveZ jo bo tamo ovekoveCil. rrogrtum. olmove Evrope re bo 
plotspeSeval obnove, marvel jo bo otlgoil i 1 za neitoloeao <lolgo 
dobo. Program obnove Evrope znizuje cvropsko zivljenjsko 
raven v primerjavi s predvojno, bkra-ti pa bn, ker je njegov 
minion obnoviti Nemfcijo .kot veliko i ndiustrijsk o sredistfe e v roe 
skega vojaSkega bloka, wpostavil oblast evropskiii monopoliStor 
in zeml.iiske igospode Bad tiarodi Evrope. I’mgnvni obnove 


68 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Evrope bo izncwul ®a.pa<lno Evropo pod koutrolo WuM-Streeto. 

Ta program bo obSel Oreaiiizaeijo xdruzenih narodov in 1" 
uniall. Modnarodaa trenja bo Baostril. no pa omilil- In Key 
rodi k ' vaeinu tomra, zadaja program obnovo Evrope nun 
mJaree nadam in potrebam mneri&koga ljudstva.e 


Cijn liolj se odkriva pravi znacaj Marshall ovega na- 
crta, tom bolj zadcva njcgovo uresiiicenje na vedno hujsi 
odpor narodov zapadnocvropskih ckzav. Delovne mnoziee 
teh draw pac laziunejo, da pwnein izpolnitev tega 
programa nevarnost za n jibovo svobodo in ncodvisriost, 
za njihovo nacionaLno zivljenjo- Hkrati vidijo, kako So- 
vjeteka zveza, z njcno pomocjo pa tudi dczele Ijudske 
demokracije uspcsno obnavljajo svoje narodno gospoda,r- 
i?tvo in prcmagujejo povojnc tezave. Zmagovito koirakan jo 
velike sovjetske drzave po poti jcsnicnega gospodarstya 
razcveta kazo vsem narodoni moznost in potrebo drugac- 
•nega natfina nikeij. kakor jc tisli, ki imm prod 0:1111 samo 
posbisno podrcditev amenriskeinu iinperializmu. 

Cc si oglcdamo Marshall ov nacrit od blizn, vidimo, 
da jo nova, lizdaja bedastih Mtlcrjcvskih nacrtov o svetov- 
nem gospostvu. Na-rodi, ki so prispevali nestete zrtvo 
v borbi proii bitlcrjevskim zasuznjevalccm, ne namtia- 
vajo nastaviti vraitu jarmu Tiovib prekomorskilr gospo- 
dan-jcv. Ti narocli vedo, da eo tiile demokracije velikansko 
in od njihove strnitve, akti vnosti in bndnostd je odvismo, 
da bodo ljudorairzni nacrti iimpcniabsticnc reakrije oIko- 
jerri na polom. 


69 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-004'l5R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


MALA POL1TI0NA KNJI2NICA 


Urejuje 

I’liANCK VJU'C 
Izduja 

SLOVENSK1 KNJIZm 7.AVOI) 

V LJUBLJANA 
Za zalozbo : 

FKRDO GODINA 

Nntianjeno derembra 1948 
v ">000 i/vodih 

Tisk : 

GRAFlCNl TEI1N1KGM 2 

V l.J LB 1 .JANI 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





App 


bved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


ApJgpved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0(^t?R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


THS MARSHAL PLAN IN HHB LIGHT OF RSALITT 

BY 

A. Leontjev 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




6LEZERMAN 


VMKSNTICM 

FILOZOFSKI 

MATERIAL* 

ZEM 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



I 

i 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


J. KO STY KOV 

/ 

CUDODELNA 

ELEKTRONKA 



MLADINSKA^NJIGA 
LJUBLJANA 1949 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




, 1. p og 1 a v j e 

CUDA IN RESNICNOST 

Sanje cloveka 

Ni bilo lahko zivljenje ljudi v davnini. Bilo je 
tezka, nepretrgana borba s strasnimi prirodnimi sila- 
mi. Nevarnost je prezala na predzgodovinskcga clo- 
veka pri Ysakem koraku. V trdem boju za obstanek 
je izumil kamenito sekiro, leseno kopje in Ink s pu- 
scicami. Tako oborozen je lovil po goscavah, zbiral 
divje-sadeze, jagode in trave ter lovil ribe bodisi z 
ostmi ali koscenimi tmki. 

Ko se je clovek pred vec tisoe leti naucil obdelo- 
vati zemljo z drevesom in brano ter zacel posprav- 
Ijati pridelek s srpom in koso, se je moral truditi od 
zore do mraka. Ljudje so sanjali o boljsem zivljenju 
in si izmiSljali cudovite pravljice. V teh pravljicah, 
ki so se ohranile do danasnjega dne, se skrivajo pri- 
tajene misli in teznje clovestva. 

Ker so neprenehoma morali skrbeti za vsakdanji 
krub, so si ljudje zeleli, da bi bili siti in da bi ziveli 
v izobi^ju, pa so ustvarili pravljicno podobo o smizici 
— pogrni se«. 


5 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Ker so bili vezani na svojo ozjo okolico in niso 
imeli prevoznih sredstev, so si ljudje zcleli, da bi se. 
mogli hitreje gibati iz kraja v kraj, m- da bi si mo- 
rali krciti pot po neprehodnem zemljiseu. Zato so si 
izmislili pravljico o Sevljih samoliodih. 

Clovek je zavidal pticam, ki svobodno letajo cez 
gozdove, gore, reke in globeli in si je zato izmisli! 
pravljico o' letefii preprogi. 

Pravljice tiso6 in ene noci 

Cudezi v pravljicah pa niso bili vodno v zvezi s 
predmeti vsakdanje rabe, ki so jim ljudje pripisovali 
pruvl jicno mo6. Y6asih so bila ta cuda v zvezi s kakim 
predmetom, cigar priroda ni pomenila na videz ni~ 
cesar nenavadnega. 

V cudoviti arabski zbirki iPravljic tisoc in ene 
nocic je tudi pravljica o »Aladinu in cudodelni sve- 
tilki*. Neko£ je sin siromasnega krojaca, mladenic 
Aladin, naSel staro, umazano svetilko. Dal jo je svoji 
materi, da bi jo prodala. Mati je odlocila, da je treba 
6vetilko o^istiti, preden bi jo nesla na trg. >Za cisto, 
blesce£o se svetilko,* je dejala, »bodo ljudje vec dali.< 

Toda pokazalo se je, da je svetilka eudodelna. 
Komaj jo je mati otrla, se je prikazal carodejni duh 
— sluga svetilkinega gospodarja. Terau duhu si lahko 
ukazal, kar koli si pozelel, pa je nemudoma izpolnil 
vse zelje. 

Ccsa sta se domislila Aladin in njegova mati, da 
ukazeta duhu Sudodelne svetilke? Najprej sta naro- 
£ila dobro kosilce. Duh je takoj izpolnil prvo zeljo 
siromakov. Potem pa si je Aladin zazelel, da bi se 
ozenil s sultanovo hferko, prekrasno caricno Budur. 
Ker pa sultan gotovo ne bi dal svoje hcere nezna- 
nemu siromaku, mu je Aladin s pomocjo svetilke 
poklonil Stirideset zlatih posod z dragocenostmi. Sti- 

6 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 
» 

rideset sluzabnic je neslo te posode, spremljalo jih 
je pa stirideset suznjev. 

Tedaj je smel stopiti tudi sam Aladin pred oci 
svetlemu sultanu. Poslusni dull svetilke je preskrbel 
Aladinu spremstvo — osem in stirideset suznjev, 
krasriega konja in tisoc zlatnikov za drobiz. 

Cim je dub. izvrsil kak cudez, je vsakokrat vpra- 
sal Aladina: 

>Kaj se zelis? Hoces, da porusim mesto ali da 
sezidam palaco? Jaz zmorem vse!« 

In res je na Aladinov ukaz v eni sami noci se- 
zidal eudovit dvorec, ki mu ni bilo enakega na svetu. 

Ko je bil Aladin nekoc na lovu, je zloben, zavi- 
sten carovnik izmaknil cudodelno svetilko in ukazal 
duhu, da prenese Aladinov dvorec v daljno puscavo. 

Po mnO'gib dogodivscinab je Aladin koncno nasel 
carovnika in ga ubil. Vzel je svojo svetilko in pre- 
nesel dvorec nazaj, kjer je bil prej. 

To so pa tudi vsi cudezi, o katerih nam pripo- 
veduje pravljica. Aladinova domisljija ni bila kdo ve 
kako Jbogata; slabo je izkoristil svojo moc. Sodobni 
clovek, ki bi razpolagal s takimi moznostmi kakor 
Aladin, bi si prav gotovo izmislil kaj bistroumnejsega 
in bi zastavil dubu zanimivejse naloge. 

Cud a postajajo resnicnost 

Marsikaj, kar se je nekdaj dozdevalo ljudem cu- 
dovito in nadnaravno, se nam sedaj zdi preprosto, 
vsakdanje in razumljivo. 

In zares! Mislis si: »Sedaj sem pa nasel nekaj, 
s cimer se bom lahko pobabal: mesto lahko porusim.« 

Toda ena sama stiritonska bomba, kakrsne so padale 
na glave nemskim fasisticnim razbojnikom, povzroca 
taka razdejanja, da bi najbrze tudi vsemogocnega 
duha svetilke pograbil tak strah, da bi jo ucvrl v 
zaklonisce. 

7 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Ali pa zgraditev dvorca v eni sami noci. Kaj ni 
prav tako cudez, da morejo nekatere ladjedelnicc ▼ 
72 tj rail zgraditi oceanski parnik? 

Toda clovek je nemirno bitje. Vse, kar doseze, se 
mil v kratkem zdi navadno, znano, nezanimivo. Pa 
yzeminio vsaj prenos dvorca! Se pred kratkim se nam 
je zdelo, da se ta cudez labko zgodi saino v pravljiei, 
nikakor pa ne v vsakdanjem zivljenju. 

Kako bi pa v resnici prenesli li Iso? Saj bi se 
vendar takoj sesula. Toda sodobna tebnika nam omo- 
goca, da prepel jemo velike vecnadstropne hise z 
enega kraja na drugi. Stanovalci take bise pa ne le. 
da ostanejo v njej tudi med prevozom, ainpak se celo 
se med prevozom posluzujejo vseh obicajnih udobno- 
stT vodovod in telefon delujeta kakor vedno; elek- 
triena razsvetljaya gori kakor po navadi, kosilo se 
pripravlja na plinskem stedilniku, hisa j >a potuje na 
novo mesto. 

Ko je duh prenasal Aladinov dvorec, vsekakor 
niso delovali ne plin, ne vodovod, ne elektricna raz- 
svetljava. Pravljica vsaj nam o tem ne omeni niti 
besedice. 


Cudodelniki nasega casa 

Ce bi taka cudezna svetilka prisla v roke sodob- 
nemu cloveku, kaksna neverjetna cuda bi napravil! 
Toda ne! Carovnije mu niso vec potrebne. Cloveske 
sanje in zelje so se spremenile. Ko jib uresnicuje, se 
clovek ne zanasa vec na carovnije, ampak na lastne 
roke in glavo. Clovek zmaguje prostor s pomocjo 
letal, lokomotiv in parnikov. Po njegovi zelji prema- 
guje brezzicni in zicni brzojav razdalje, ki merijo na 
tisoce kilometrov, v bipu. Clovek more ukrotiti reke 
in prisiliti vodo, da goni turbine; z energijo vode, ki 


8 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

jo pretvarja v drugo obliko, spreminja naravo: pu- 
scave pretvarja v vrtove, mocvirja v rodovitna polja, 
gore v ravnine. Clovek podreja naravo svoji oblasti. 

In ce eloyek se vedno sanja o tem, kar se ne 
obstaja, to nikakor ni neutemeljena domisljija, ki bi 
se opirala na nekake nadnaravne sile. Nase sanje — 
to je poskus, videti vnaprej razvoj znanosti in teb- 
nike; poskus napovedati bodoce izume in odkritja. 

V znanstvenofantasticnik romanib so po navadi 
opisane stvari, ki jih sodobni ljudje se niso dosegli 
in se jim zato zde cudezne, Romanopisci zblizujejo 
6uda z znanostjo in se trudijo, da bi njihova domis- 
ljija postala resnicnost. 

Z genialno jasnovidnostjo so innogi romanopisci 
napovedali pribodnje pridobitve znanosti in teknike. 

Znameniti francoski pisec Jules Verne (izgovori: 

2il Vem) je davno prej, nego je znanost dosegla ko- 
lilcor toliko znatnejse uspebe v letalstvu, v podvodni 
plovbi in drugih panogali tehnike, opisal na prav ver- 
jeten in privlacen nacin voznjo s podmornico, poto- 
vanje po zraku, graditev velikanskib prekomorskih 
ladij, odkritje in osvojitev sevemega in juznega te- 
caja in toliko drugega. 

Ne moremo se lociti od nenavadnih znanstveno- 
pustolovskib romanoT in zgodb fanstasticnih izumov, 
toda nasa domisljija je dostikrat preslaba, da bi nam 
napovedala razvojna pota tebnike. 

Mnogi izumi so bili nepricakovani celo samim 
izumiteljem. Dostikrat se je zgodilo, da je ucenjak 
ali izumitelj, ki je delal dolga leta na nekem znan- 
stvenem podrocju in ga proucil do njegovib skrajnih 
meja, po neumornem trudu izumil kako novost na 
tem podrocju. In vendar ni vselej slutil bodoce vaz- 
nosti svojega izuma, ker ni mogel uganiti, doklej se 
bo njegov izum razvil in kako ga bodo v praksi rabili. . 

9 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Tako je bilo na primer s slavnim ucenjakom 
Henrikom Hertzem, ki je odkril elektromagnetne va- 
love. Ko so bili objavljeni uspehi njegovih poskusov, 
ga je eden njegovih tovarisev vprasal, ali se ne bi 
novi valovi mogli uporabiti za brezzicno oddajo signa- 
lov. Na to je Hertz odgovoril, da po njegovem mnenju 
novo odkritib elektroinagnetnih valov ne bo mogoce 
rabiti v praksi in da ima njegovo delo edinole znan- 
stven pomen. 

Ucenjak, ki je usmeril razvoj vse radijske teh- 
nike, torej ne le da ni slutil, kako vazno je njegovo 
odkritje, umpak je celo trdil, da tega odkritja ne bo 
mogoce izkoriscati v praksi. 

Znani angleski ucenjak Oliver Lodge (Oliver 
Lodz) je odkril, neodvisno od Hertza in skoraj ob 
istem easu kakor on, nacin oddajanja elektromagnet- 
nih valov. Ko je nastopil leta 1925 v Britanskem ra- 
dijskem drustvu, je odkrito priznal, da je dolgo casa 
iinel brezzicno telefonijo za neizpolnive sanje. Bil je 
preprican, da si brezzicno zveze ni mogoce zamisliti 
na vecjo daljavo, ker radiovalovi ne morejo slediti 
krivini Zemlje. Lodge je bil popolnoma preprican, da 
je brezzicna zveza med antipodi, to se pravi med 
ljudmi, ki zive na nasprotnih straneh zemeljske kro- 
gle, domisljija brez slehernega temelja in da bi bilo 
Ikoda casa ukvarjati se z njo. 

V tako zadrego so pa prihajali ucenjaki seveda 
tudi na drugili podrocjih znanosti. 

Hertzov ucitelj, eden najvecjih ucenjakov pre- 
teklega stoletja, Helmholtz, ki je proslavil svoje ime 
v matematiki, fiziki, anatomiji, v fiziologiji in v dru- 
gili vedah, se je nekoc znasel v takem polozaju. Ko 
se je moral seznaniti z nacrtom letalne naprave, tezje 
kakor zrak, to se pravi z nacrtom letala, je ucenjak 
dejal, da je to nesmisel in da clovek nc more leteti 
s tako napravo, »ker ni pticat. 

10 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP'83-00415R004700130001-4 

»Pravljice tisoc in dveh noci« 

Ce so se ze mogli motiti genialni ucenjaki in 
specialisti, kako bi mogel pisatelj znanstvenofanta- 
sticnih del uganiti in napovedati razvojno pot zna- 
nosti, tehnike in bodoca odkritja? Tezko je to. Zato 
tudi vecine odkritij in izumov nihce ni napovedal. 

Neko stvar so izumili, spopolnili in zaceli siroko upo- 
rabljati. In sele tedaj so ljudje pomislili: »Glej, kako 
je to cudovito!« 

V vrsto takih izumov spada tudi nasa >cudodelna 
zamica«. S to zarnico delajo ljudje dandanes pravcate 
»cudeze<; saj bi jo sicer ne mogli imenovati cudodel- 
no. Ta zarnica je bila izumljena in je tako hitro sla 
svojo pot razvoja, da niti en romanopisec ni uspel, 
da bi kaj napisal o njej. Pisatelji se se niso spoznali 
z njenimi cudovitimi lastnostmi, ko se je ze never- 
jetno »pomnozila« in prodrla skoraj v vse panoge 
sodobne tehnike, znanosti in umetnosti ter na vseh 
teh podrocjih zavzela trden polozaj. 

Zdravnikom pomaga ta zarnica zdraviti ranjence, 
olajsuje operacije in ce je treba, unicuje mikrobe. 

Agronomi pospesujejo z njo zorenje pridelka in 
povecujejo kaljivost semen. 

Metalurgi tale s pomocjo te zarnice boljse vrste 
jekla. Izdelovalci instrumentov in orodja kalijo z njo 
svoje izdelke. 

Lelalcem in pomorscakom kaze ta zarnica pot 
skozi neprodirno noc, s'nezni metez in meglo ter jim 
omogoca orientacijo. 

Geologi ugotavljajo z njeno pomocjo, kje so 
skrita pod zemljo lezisca rud in kovin. 

Meteorologom pomaga napovedovati vreme in jim 
poroCa, kaj se godi v nedosezenem prostoru stratosfere. 

Koncno lahko obvescamo milijone poslusalcev 
radijskih vesti, kaj se je dogodilo po svetu vceraj, 

11 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


in celo, kaj se godi danes. Vec tisoc kilometrov od 
Moskve lahko slisi poslusalec nezno godbo, sepet 
cloveka ali pa grom topovskega pozdrava v cast zmag 
slavne Rdece armade. 

Salve 224 topov, ki jih sprozijo hkrati, slisimo 
20 do 25 kilometrov dalec, z zarnico jo pa lahko sli- 
simo tisoce in tudi deset tisoce kilometrov dalec. 

Zbirko »cudezev«, ki jih dela ta zarniea, bi mogli 
podvojiti in potrojiti. Toda menda bo dovolj tega, kar 
smo nasteli, da jo po pravici imenujemo cudodelno. 

Gotovo ste ze uganili, o kateri zamici govorimo., 
Navadno jo imenujemo elektronsko zarnico. Na Ala- 
dinoyo svetilko ali tudi na navadno petrolejko nas ta 
zarniea prav malo spominja; tudi njena zunanja 
oblika je cisto drugacna. Saj tudi ne sveti. Zato bi 
bilo bolje, da bi jo zaradi veeje natanenosti imeno- 
vali elektronsko napravo; v radijski tehniki se je pa 
zanjo udomacilo ime »elektronka<. 

Toda preden govorimo o cudezili, ki jih dela 
elektronka, jo moramo nataneneje spoznati. Slisali 
bomo, kaj je prav za prav elektronka, kako je na- 
stala, rasla in se razvijala, kako zivi in deluje. 


2. p o g 1 a v j e 

ROJSTVO, 2IVLJENJE IN DELOVANJE 
CUDODELNE ELEKTRONKE 

»Edisonov cfekt« 

>Kaksna bedastoea pa je to? Saj elektrika vendar 
tece edino po kovinski zici ali po tako imenovanih 
prevodnikih, ne pa po neprevodnih snoveb, izolatorjih. 
Zakaj pa sedajle pri nas tece po nicemer? V nasi 
zamici ni nicesar med nitko in ploscico. Izcrjjali smo 
iz zarnice poslednje ostanke zraka, da ne bi ostalo 

12 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

v njej res nicesar. In glej, sedaj tece po tem »ni£u« 
elektricni tok! Ne razumem tegak 

sMorda je pa steklo, iz katerega je zarnica izde- 
lana, slabe kakovosti in je prevodno za elektriko?« 

>Tezko, da bi bilo kaj takega mogoce; ne verja- 
mem. Steklo je pac steklo. Vendar bom to preiskal. 

No, napravira se en poskus!...*: 



Edison je opazil, da tece od kovinske plo§cice 
elektri6ni tok k zareci niti zarnice. 


Tako sta se pogoyarjala poletnega vecera 1883. 
leta znameniti ameriski izumitelj Edison in njegov 
asistent. Trudila sta se, da bi podaljsala trajanje 
elektricne zarnice, ki je pregorevala ze cez nekaj ur. 
Ko se je trudil, da bi podaljsal uporabnost zamic, je 
delal Edison mnogo razlicnih poskusov. Nekoc je na- 
mestil v zarnico izolirano kovinsko ploscico, da bi 

13 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


mogel opazovati, kako se nabira na njej tenka plast 
prahu od izgorevajoce nitke.* Na svoje v<diko zacu- 
denje je zapazi], da tece elektricni tok od te ploscice 
k razbeljeni nitki. Resda je bil ta tok zelo slab. Le 
s pomocjo zelo obcutljivega aparata ga je bilo mo- 
goee ugotoviti. Toda tok je zares tekel in Edison ni 
mogel tega ne razumeti ne razloziti. 

Vztrajen in neomajen v tem, da doseze in izpolni 
nalogo, ki si jo je zastavil, in obdarjen s presenetl jivo 
delavnostjo, se je Edison posvetil proucevanju ne- 
raznmljivega pojava. Po mnogili raznovrstnih posku- 
sih je ugotovil zanimive podrobnosti. 

Tokazalo se je, da se skrivnostni tok ojaci, ce ▼ 
krog ploscice vkljucimo baterijo, s pozitivnim polom 
k ploscici. Ce pa baterijo prikljufiimo v obratni 
smeri, to se pravi, z negativnim polom na ploscico, 
tedaj tok popolnoma preneha. 

Hkrati je ugotovil Edison, da v krogu ploscice 
sploh ni toka, ako zarnico ugasnemo, to se pravi ce 
prekinemo tok, ki greje nitko zarnice, pa bodisi da 
vkljucimo v krog ploscice se toliko dopolnilnib 
baterij. 

Ne Edison, ne drugi ucenjaki njegovega casa niso 
slutili, kako silno vazen je ta novi pojav za tehniko. 
Zdel se jim je cuden, nerazumljiv in zagoneten pa so 
ga zato imenovali »Edisonov efektt. 

Ustroj materije 

Kako je bilo mogoce, da tako slaven izumitelj 
kakor je bil Edison ni mogel razumeti najprepro- 
stejse stvari, ki je dandanes jasna vsakemu radio- 
amaterju? 


* Vcc o tem najdete v knjigi G. Babata: »Dezela 
Peef* v zalozbi Molodaja gvardija, 1944. 

14 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



■ '■ s 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

To bomo lahko razumeli, ce pomislimo, da pred 
ve6 kakor sestdesetimi leti niso vedeli skoraj nicesar 
0 bistvu elektrike.* 

; Vedeli so, da so telesa lahko pozitivno ali nega- 
tivno naelektrena in da se raznoimenski elektricni 
naboji privlacijo, istoimenski pa odbijajo. Gibanje 
elektricnih nabojev po prevodnikih so imenovali 
elektricni tok. Vedeli so, da elektricni tok segreje 
prevodnik, po katerem tece, da odklanja magnetno 
iglo, da obstaja vzajemen vpliv med elektrienim to- 
kom in prevodnikom, okrog katerega tece tok itd. 

Sporazumeli so se, da bodo smatrali kot smer elek- 
tricnega toka gibanje elektricnih nabojev od pozitiv- 
nega pola k negativnemu. Ako na pr. vtaknemo v 
zvepleno kislino bakreno in cinkovo ploscico, dobimo 
na bakreni ploscici pozitiven elektricni naboj, na cin- 
kovi pa negativen. Zato so smatrali, da v tem primeru 
tece tok od bakra k cinku. 

S tako povrsnim znanjem o elektriki seveda ni 
bilo mogoce razumeti bistva pojava, ki ga je odkril 
Edison. Zato je ta pojav dolgo casa ostal zagoneten 
»efekt<. 

Toda cas je potekal. Znanost je prodirala vse 
globlje v skrivnosti ustroja materije, v skrivnosti 
elektrike. 

Ucenjaki so vedeli, da najenostavnejse snovi, ali 
kakor jih imenujemo, prvine, nikakor niso tako pre- 
proste, temvec sestoje iz atomov. 

Ko se atomi raznih snovi zdruzujejo drug z dru- 
gim v skupine, v molekule, tvorijo sestavljene snovi. 

Tako na pr. tvorita dva atoma vodika, ko se zdruzita 
z enim atomom kisika, molckulo vode. 

* Odkritje ucenjaka Williama Crookesa (yiljema 
Kruksa), ki je leta 1879 nasel katodne zarke in Edisonovo 
odkritje o »Edisonovem efektu* sta v resnici prvi korak 
k spoznavanju bistva in ustroja elektrike. 

15 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


^ ° ( l ;l tudi atom je sestavljen. V srediscu atoma 
je atomovo jedro, ki sestoji iz pozitivno inielektrenih 
delcev protonov, in iz delcev, ki niso naelektreni 
— nevtronov. Jedro kot celota ima torej pozitiven 
elektricni naboj. 

Okrog jedra krozijo silno majhni delci negativne 
elektrike, ki jih imenujemo elektrone. Po velikosti 
je naboj elektrona prav tolik kakor naboj protona. 

Stevilo elektronov, protonov in nevtronov v ato- 
mu doloca, kateri prvini pripada atom. Najenostav- 
nejsi je atom vodika, ki sestoji iz enega protona in 
enega elektrona. 


»Slika« elektrona 

Elektroni so tako majhni, da jih ne moremo vi- 
deti niti z najmocnejSim mikroskopom, vendar je pa 
ucenjakom ze uspelo, da ugotove zanimive podrobno- 
sti o teh najmanjsih delcih elektrike. 

Kaksna je y resnici oblika elektrona, ucenjaki 
doslej se ne vedo; njegovo razseznost, maso in elek- 
tricni naboj so pa ze dolocili. Ce domnevamo, da ima 
elektron obliko kroglice, bi znasal premer te kroglice 

priblizno 10 000 00 o,ooo.ooo centimetra. Da bi laze brali in 
da bi se tudi zavedali tega stevila, pisemo ta ulomek 
navadno takole: 3.10~ 13 centimetra. 

Tolik je torej s>premer« elektrona. 

. Priblizno ravno tolika je razseznost protona. Di- 
menzije atoma so pa znatno vecje kakor dimenzije 
elektrona ali protona. 

Ce bi povecali atom vodika, da bi bil tako velik 
kakor nogometno igrisce, bi bilo atomovo jedro kakor 
kroglica, nic vecja od grahovega zrna. Ta grasek bi 
lezal sredi igriSfia, okrog njega bi pa krozilo drugo 
grahovo zrno — elektron. Med jedrom in elektronom 
je prazen prostor, toda drugi taki »graski«, se pravi 

16 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

elektroni in protoni, ne morejo tako lahko prodreti 
v to praznino. 

Masa elektrona znasa 9.10 ~ 28 grama. Kako majhna 
je ta masa, si lahko predocimo s sledecim primerom: 
da bi dobili za 1 gram elektronov, bi jih morali vzeti 
vec kakor lO 27 . Ako bi hoteli presteti te elektrone in 
bi jaaprtili to stetje vsem ljudem na svetu (dve mili- 
jardi jih je!) in bi jim narocili, naj zaradi hitrejsega 
dela prekladajo milijon elektronov na sekundo, tedaj 
bi ti ljudje potrebovali za svoje malo koristno delo 
17.600 let. In to bi steli brez odmora noc in dan. 

Znanstveniki so ugotovili tudi velikost elektric- 
nega naboja elektrona. Ta je tako majhen, da skozi 
navadno stosvecno zarnico z napetostjo 220 voltov 
stece v eni sek. velikansko, naravnost astronomsko 
stevilo elektronov, namrec 1.430.000.000.000.000.000! 

»Zapeckarji« in »potniki« 

Skupni negativni naboj elektronov, ki krozijo 
okrog jedra, je tolik, kakor pozitivni naboj jedra, in 
zato se nam atom kaze nevtralen, brez elektricnega 
naboja. Ce pa na kakrsen si bodi nacin odtegnemo 
atomu en ali vec elektronov, tedaj pozitivni naboj 
jedra ni vec uravnovesen z nabojem elektronov in 
’ atom kot celota bo imel majhen pozitiven naboj. Tak 
naelektren atom imenujemo ion. Ion, ki ima torej 
pozitiven elektricni naboj, skusa privleci svobodne 
elektrone, ki so slucajno blizu njega, da bi tako zopet 
postal nevtralen atom. 

V nekaterih snoveh so elektroni cvrsto zvezani 
s svojimi atomi. Kakor gledalci v gledaliscu zasedejo 
mesta v skladu s svojimi vstopnicami, tako se tudi 
elektroni v takih snoveh cvrsto drze svojih jeder in 
ne »silijo« v »tuje« atome. 

Elektronka 17 2 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Elektrieni tok, ki ni nic drugega kakor organi- 
zirano gibanje elektronov v kateri koli smeri, v takih 
snoveb ne more nastati. To snovi so izolatorji ali 
kakor jib tudi imenujemo, dielektrika*. 

Y diugib snoveh, ki jih imenujemo prevodnike, 
h katerim v glavnem spadajo kovinc, so pa elektroni 



Elektroni se gibljejo po prevodniku 
od minusa tokovega vira proti piusu. 

prav rahlo zvezani s svojimi atomi. r J’i elektroni se 
lahko samovoljno loci jo od svo.jih atomov in gibljejo 
v raznih smereb po medelektronskem prostoru. Io 
gibanje je docela neurejeno, kaoticno. Elektroni »blo- 
dijo« po kovini, ne da bi pri tem najmanje pazili na 
apravila ulicnega prometa« — prava mnozica na trgu. 

* Ednina: dielektrik (dielektrikum), op. prevajalca. 

18 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Ce pa s katero koli tocko kovine staknemo elek- 
tricno gibalno silo, to se pravi ce v eni tocki povzro- 
cimo preobilje, v drugi pa pomanjkanje elektronov, 
tedaj svobodni elektroni sicer ohranijo svoje neure- 
jeno gibanje, vendor se pa zacno v vsej svoji masi 
zbirati tam, kjer jib priinanjkuje. Tako organizirano 
preset je van je elektronov pa je ravno elektricni tpk. 

2e veliko prej kakor so odkrili clektrone, so se 
ljudje dogovorili, da bodo smatrali kot smer elck- 
tricnega toka gibanje od pozitivnega pola ( + plus) 
k negativnemu ( — minus). Toda jasno je, da od plusa 
(to je od tocke, kjer primanjkuje elektronov) proti 
minusu (kjer je preobilica elektronov) nic ne tece; 
ravno nasprotno, od minusa se gibljejo elektroni k 
plusu. 

Tako je torej prava smer gibanja elektrenine — 
gibanje elektronov — ravno nasprotna tisti, ki jo 
smatramo kot smer elektricnega toka. 

Da pa kljub temu ne bi menjali udomaCenili poj- 
mov, zakonov in pravil, so se znanstveniki dogovorili, 
da bodo po stari navadi smatrali, da tok tece od plusa 
k minusu. V resnici se pa elektroni gibljejo od mi- 
nusa k plusu. 

Res je, da se v raztopinah in v plinib gibanje 
elektrenine vrsi malo drugace. Tam atomi, in zato 
tudi ioni, niso trdno zvezani drug z drugim, kakor v 
trdnih telesih. Zato ioni pod vplivom elektricne go- 
nilne sile ne ostanejo na svojem mestu, temvec se tudi 
za£no gibati in tako se pozitivni ioni zares seli jo od 
plusa k minusu. 

Iz jece v svobodo 

Zakaj pa svobodni elektroni pri svojem neureje- 
nem tavanju po kovini — prevodniku ne zapuste 
kovine? Kaj jib zadrzuje v njej? 

19 2 * 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


* 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Znanoet je odgovorila na to vprasanje: elektrone 
zadrzujejo sosedna atomska jedra. Da bi se torej 
mogel elektron iztrgati iz kovine v prostor, mu mo- 
ramo dati toliko hitrost, da more z njeuo pomoejo 
premagati privlacno silo jeder in preskociti zunanjo 
plast kovine. 

Kako pa moremo podeliti elektronu take hitrost? 

Prvic s povisanjem temperature kovine. Ko se- 
grevamo kateri si bodi prevodnik, povecujemo hitrost 
kaotienega gibanja elektronov. Segreto telo se namrec 
razliknje od hladnega ravno v tem, da se njegovi 
delci (molekule, atomi in elektroni) hitreje gibljejo. 
Pri zelo vieoki temperaturi se posamezni elektroni 
zacno gibati tako hitro, da se jim posreci premagati 
privlacnost (jeder) in preskociti iz prevodnika v zu- 
nanji prostor. Ta proces sevanja elektronov iz raz- 
beljene kovine imenujemo termoelektronsko emisijo. 

Drugi6, elektron lahko iztrgamo iz prevotlnika 
tako, da drugi, hitro leteci elektroni ali ioni udarjajo 
od zunaj ob prevodnik. Kakor pri padcu kamna v 
vodo brizgne voda na vse strani, tako povzroea tudi 
udarec hitro letecega elektrona ali ion a ob povrsino 
kovine »razbrizgavanje« elektronov. To vrsto emisije 
imenujemo sekundarno emisijo. 

Kone.no tretjic, moremo osvoboditi elektron s tem, 
da osvetljujemo povrsino kovine. Svetlobni zarki, ki 
padajo na kovino, oddajajo elektronom svojo ener- 
gijo. Tako se hitrost elektronov poveca in oni lahko 
zapuste kovino. Te vrste emisijo imenujemo fotoemi- 
sijo; elektrone, ki preskakuje iz kovine na prosto, pa 
fotoelektrone. 

Ako prevlecemo povrsino kovine s torijem, cezi- 
jem ali pa z barijevim ali stroneijevim oksidom, pro- 
dirajo elektroni mnogo laze povrsinsko plast kovine. 

Tako je torej elektron po enem izmed opisanih 
nacinov zapustil kovino in se iztrgal na prosto, to se 

20 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


pravi, v praznino, ki jo obdaja steklena stena. Iz 
elektrouke izcrpamo cim popolneje zrak, vendar pa 
je nemogoSe, da bi dosegli v njej absoluten vakuum. 
Majhna kolicina zraka ostane vedno v elektronki. 
Kot dober vakuum smatramo, ce izcrpamo iz elek- 
tronke i^™^ delov zraka in v njej torej ostane 

le ena milijardinka zraka. Kljub tako temeljitemu 
razredcenju pa imamo v vsakem kubifmem centimetru 
take praznine se vedno 25 milijard zracnih molekul, 
torej 12Vz krat toliko, kolikor je ljudi na zemlji. Ali 
naj bo to svoboda za elektron? Saj se vendar pri 
taksni »preobljudcnosti« ne more nikamor ganiti! To 
pa ni res. Molekule so namrec silno majcene. Ce bi 
povecali vse predmete milijonkrat, tedaj bi bil pod- 
stavek cajne skodelice velik kakor jezero s preme- 
torn 140 kilometrov, clovek bi bil visok 1700 kilome- 
trov in bi z enim samim korakom premeril razdaljo 
od Leningrada do Moskve. Molekula pa bi postala 
tako velika kakor makovo zrno, ki njegov premer ne 
znasa niti en milimeter! 

Za tako molekulo je dosti prostora celo pri nor- 
malni zracni gostoti, ker ined posameznimi moleku- 
lami se vedno ostane prazen prostor, 150krat vecji od 
molekulincga premera. Ce pa razredcimo zrak v 
elektronki do tiste mere, kakor smo jo opisali poprej, 
se ta prazni prostor poveca vec desettisockrat in moz- 
nost, da bi molekule trcile druga ob drugo je sko- 
rajda izkljucena. Elektron pa je milijonkrat manjsi 
od molekule. Zato je torej verjetnost, da bi se elek- 
troni zadeli ob molekule zraka v elektronki, se 
manjsa, kakor moznost trccnja molekul mod seboj. 
Po pravici lahko torej recemo, da je elektron zares 
svobodcn, ko se iztrga iz kcvine. 


21 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Rdsitev »Edisonovega efekta« 

Ko sedaj vemo, kaj so elektroni in kaksni zakoni 
veljajo zanje pod razlicnimi pogoji, lahko razumemo 
in si razjasnimo, cesar Edison takrat ni mogel razu- 
raeti. 

Y cem pa je bila prav za prav skrivnost Ediso- 
novega poskusa? 

Ko je Edison pritrdil v zarnici kovinsko ploscico 
in jo slaknil s pozitivnim polom baterije, ki je grela 
nit, je s tem podelil ploscici neko pozitivno napetosl 
in elektroni, ki so se osvobajali iz nitke, so preska- 
kovali na ploscico — v krogu ploscice je stekel tok. 
Ko je pa Edison vkljuCil y krog ploscice se dodatno 
baterijo, je 8 tem zvisal pozitivni potencial ploscice, 
ki je zacela mocneje privlaCevati elektronc — njiboyo 
stevilo se je povecalo in tok je postal rnocnejsi. Cim 
pa je Edison dodatno baterijo obrnil tako, da je bila 
ploscica staknjena z njenim negativnim polom, tedaj 
so se zaceli elektroni od nje odbijati in merilni in- 
strument ni ve6 kazal toka. 

To je bila torej skrivnost »Edisonovega elektac. 

»Prvi koraki« elektronke 

Prvi, ki je prakticno uporabil »Edisonov efektr, 
je bil angleSki ucenjak Fleming. Da bi mogel spre- 
jemati signale brezzicnega telegrafa, je potreboval 
detektor — pripravo, ki propusca elektricni tok samo 
v eni smeri, Ker je »efektna< zarnica, ki jo je koon- 
struiral Edison, propuscala tok le v eni smeri, jo je 
Fleming prilagodil tudi za svoj aparat. Po primeru 
zaklopk (ventilov), ki puscajo tekocine ali pline samo 
v eno smer, je Fleming krstil svojo napravo elek- 
tri5ni ventil ali zaklopko. — To je bilo leta 1904. 

22 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Flemingov ventil. 

Podobna konstrukcija doslej se ni zastarela. 
Mnoge sodobne elektronke se ne razlikujejo bistveno 
od Edisonove konstrukcije ali Flemingovih zakiopk. 
Spremenilo se je le ime, nacelo je pa ostalo po- 
prejsnje. 

. 23 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Nit, ki izzareva elektrone, imenujemo dandanes 
katodo; plosCico, ki privlacuje elektrone, pa anodo. 
Elektronko s katodo in anodo, se pravi z dvema 
elektrodama, imenujemo dvoelektrodno (dvopolno) 
elektronko (cev) ali skrajsano: diodo. Glavna uporaba 
diode je pretvarjanje izmenicnega toka v enosmemi 
tok, ali kakor pravimo, usmerjanje izmenicnega toka. 
Tak usmernik ima se posebno ime — kenotron. Razen 
za usmerjanje izmenicnega toka, sluzi dvopolna elek- 
tronka se za detekcijo radiosignalov, kakor je storil 
Fleming, torej v bistvu tudi v tern primeru za usme- 
ritev izmenicnega toka, samo da je ta tok visoko- 
frekvencen. 

Dve leti pozneje je ameriski ucenfuk Lee de 
forest (Lj de Forest) namestil med katodo in anodo 
se eno elcktrodo v obliki bolj ali manj goste mrezice. 
i ret j a eli ktroda se sedaj tudi tako imeuuje — nam- 
rec mrezica; elektronko s tremi elektrodami pa ime- 
nujemo triodo. 

Mrezica v notranjosti elektronke uima spoja z 
ostalima elektrodama, temvec je v zvezi samo z zu- 
nanjostjo elektronke. Ako staknemo mrezico zunaj 
elektronke s katodo, tedaj dobi mrezica enak poten- 
cial kakor katoda in skoraj nic ne upliva na tok 
elektronov, ki lete proti anodi. Glavna masa elektro- 
nov prehaja brez ovirc skozi vrzeli v mrczici, ker je 
razmerjc med dimenzijami elektronov in dimenzijami 
odprtin v mrezici priblizno tako, kakor med velikostjo 
cloveka in razdaljami med nebesnimi telesi. 

Ce pa vkljucimo izven elektronke med mrezico 
in katodo se baterijo, se bo mrezica naelektrila, in 
sieer pozitivno ali negativno, kakor pac staknemo 
baterijo. Ko dobi mrezica na ta nacin pozitiven ali 
negativen naboj, dobi s tem tudi prav velik vpliv na 
procese v elektronki. 


24 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



"Vpliv pozitivno in negativno naelektrene mrezice. 


Ypcljava tretje elektrode — mrezice — v diodo 
je dala elektronki posebno sposobnost, da ojacuje 
elektricno nihanje. Y zvezi s teni se je uporaba triode 
silno razsirila. Nadaljnja raziskovanja so pokazala, 
da ima trioda se posebno vazno lastnost — namrec 
sposobnost, da pretvarja energijo enosmernega toka, 
ki jo dobiva od baterije, v energijo izmenicnega toka 
poljubne frekvence. Elektronka je zacela sluziti za 
proizvajanje elektricnih oscilacij (nihanja) — oscila- 
torka — in je naglo spodrinila vse druge vrste osci- 
latorjev. Nic je ni moglo prekositi v enostavnosti, 
gibkosti, gospodarnosti, stalnosti in odpornosti v delu. 

Te lastnosti triode so povzrocile pravo revolucijo 
v radi jski tebniki. Elektronka je omogocila radio- 
sprejemmku, da govori, poje in igra, to se pravi resila 
je ypraSanje radiotelefonije. Znatno je povecala ob- 
cutljivost radiosprejemnika, sprejemno razdaljo in 
omogocila sprejem na zvocnik. 

Z uvedbo elektronk se je radio naenkrat povzpel 
na prvo mesto med vsemi sredstvi zveze. 

25 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Katoda 


Prva 
mrezica 


Druga 

mrezica 


Anoda 



Prerez elektronke z dverna mrezicama. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Z druge strain so pa tudi zahtcve radijske tell n ike 
pripomogle do burnega napredka in razvoja elek- 
tronke. V elektronko so zaceli namescati vec mrezic, 
tako da smo dobili celo vrsto mnogopolnih elektronk. 
Y triodo so vstavili se drugo mrezico in dobili tako 
fcetveropolno elektronko, tetrodo. 

Potent je prisla cev s trenii mrezicami — pentoda. 
Pa tudi na tej tocki elektronska tehnika ni obstala. 
Laboratoriji nadaljujejo z vso silo razvoj elektronk: 
dobili smo elektronko s stirimi mrezicami — heksodo, 
s petimi mrezicami — pentagrid, in celo s sestimi 

oktodo. , 

Montaza vecjega stevila mrezic v elektronko 
resda komplicira njeno konstrukcijo in zvisuje njeno 
ceno, zato pa znatno povecuje njeno kakovost. Pred- 
nosti novili elektronk so bile tako velike, da so spod- 
rinile triode nele iz sprejemnih in oj ace vain in na- 
prav, ampak tudi iz oscilatorskib. _ 

Industrija je izdelala celo vrsto kombiniranin 
elektronk. Y eni stekleni cevi sta bili dejanslto dve, 
pa tudi tri posebne elektronko. Kot primer navajamo 
tele zelo razsirjene kombinacije: dve diodi in trioda 
(DDT), dve diodi in pentoda *(DDP), dve triodi itd. 

Neka inozemska tvrdka je izgotovila popoln oja- 
ceva.ln.ik. na tri elektronke, v obliki ene same elek- 
tronke, z vsemi potrebnimi konstrukcijskimi deli (z 
upori, kondenzatorji itd.). 

Elektronke so izpopolnjevali ne le glede na njin 
elektricne lastnosti, ampak tudi glede na konstruk- 



Razni tipi elektronk: dioda, _ trioda, tetroda, 
pentoda, heksoda, pentagrid in oktoda. 


27 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Navadna uteklena elektronka Kovinska pentoda Pentoda malega tipa 
pentagrid SO-183 BK 7 SB 244 

Zutianjost sprejemnih elektronk. 


cijo. Prve elektronke so se prav malo razlikovale 
od navadnih zarnic. Imele so skoraj prav tako obliko 
in so se tudi skoraj cnako svetile. Z daljnjim 
razvojem se je pa njihova zunanjost stopnjema spre- 
menila. Elektronka je dobila kovinast. zrcalen lesk. 
Prenehala je svetiti ter spremenila obliko in razsez- 
nost. Pri nekaterih vrstah elektronk je. kovinska cev 
zamenjala stekleno (jeklenke). Svoji babici, navadni 
zarnici, take elektronke s kovinsko cev jo sploh niso 
ve6 podobne. 

V promet so prisle razen tega izredno majhne 
elektronke. Nekatere od njih so bile po obliki po- 
dobne zelodu in zato so jira dali ime >zelodke«. Spet 


28 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

druge niso bile vecjc od pol palca; zato so jih krstili 
za »palcne elektronke«. 

Hkrati je pa razseznost nekaterih elektronk vedno 
bolj rasla. Da bi se ojacilo nibanje v oddajniku, so 
bile potrebne velike, mocne elektronke. Konstrukterji 
so zgradili vclikanske elektronke, velike skoraj ka- 
kor odrasel clovek in mocne nekaj sto kilovatov. Te 
elektronke oddajajo pri delu toliko toplote, da bi se 
raztopile, ce jib lie bi hladili s tekoco vodo. Velikan- 
sko mnozino toplote, ki jo sprejema voda za bla jenje, 
po moSnosti izkoriscajo za delo. Tako na primer upo- 
rabljajo nekatere velike radijske postaje pozimi to 
vodo za ogrevanje svojih prostorov. 

Elektronka in plin 

Ce naj verjamemo ucenjaku Torricelliju, ki je 
ugotovil, da »priroda nc ljubi praznine^, tedaj mo- 
ramo zakljuciti, da ima elektronka ocividno *druga- 
cen okus« kakor priroda. Elektronka »obozava* praz- 
nino in ne more ziveti brez nje. Elektronka deluje 
pravilno samo, ce je zrak v njej razredcen priblizno 
na i milijardinko atmosfere. Ce ima zrak v elek- 
tronki vecjo gostoto (in torej tudi pritisk), se upo- 
rabnost elektronke silno skrajsa; ce je pa v elek- 
tronki dosti zraka, tedaj njena nit (katoda) na mah 
zgori. Zato je za zivljenje in delovanje elektronke 
izredno vazno, da je v njej potrebna praznina. Toda 
celo, ce imamo najboljse zracne sesalke, ne moremo 
doseci tako visok vakuum. Zato kljub izcrpavanju 
zraka vstavljajo v elektronko se posebne »geterje« 

(»poziralce«), ki vsrkavajo plin in tako omogocajo 
zabtevani vakuum. 

Pri nekaterih vrstah elektronk pa namenoma pol- 
nijo stekleni balon s plini ali parami. V tern primeru 
tok, ki tece skozi elektronko, ni odvisen edino od 

29 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


elektronov, ki jih izzareva katoda, kakor v vakuunvski 
elektronki. Y tell elektronkah more elektron, ki je 
poletel s katode, na svoji poti do anode trciti z rnole- 
kulo plina. Ako je udarec dosti mocan, lahko izbije iz 
molekule drug elektron. Molekula postane tedaj ion in 
se zacne gibati proti katodi, oba elektrona pa letita 
naprej proti anodi. Lahko se zopet zadeneta ob druge 
molekule in jih razbijeta. Proces tvorbe ionov in 
elektronov — ali kakor pravijo — proces ionizacije 
plina, naTasca kakor plaz, ki se utrga z gorskega po- 
bocja. Ce nam je torej potreben mocnejsi tok, tedaj 
je bolje, da uporabimo elektronko, ki je napolnjena 
s plinom. 

Vendar pa imajo plinske elektronke tudi svoje 
pomanjkljivosti. Najvecja hiba je pac v tem, da se 
proces ionizacije vrsi razmeroma pocasi. 

»Elektronski rodovnik« 

Iz »efekta«, ki ga je odkril Edison, je vzklila in 
se jela razvijati cudovita »rastlina«. Scasoma se je 
razrasla in postala veliko, gosto in kosato »drevo«. 
Ysaka vejica tega drevesa je nova vrsta elektronk. 
To drevo — rodovnik, ki ga vidite na sliki, nam na- 
zorno kaze napredek elektronske tehnike v 60 letih 
njenega zivljenja. 

Leta 1895 je slavni fizik Rontgen odkril sledeci 
pojav. Ce postavimo pred hitro letece elektrone, to 
se pravi elektrone, ki jih privlacuje anoda visoke na- 
petosti, kovinsko ploscico, se pojavijo na tockah, ki 
so bile zadete od elektronov, neki zarki, podobni svet- 
lobnim zarkom, toda popolnoma nevidni nasim ocem. 

Ko so te zarke natanko raziskali, se je pokazalo, 
da imajo nekaj izredno zanimivih lastnosti. Tako na 
primer prodirajo ti zarki skozi telesa, ki so za na- 
vadno svetlobo docela neprozorna. I’odobno kakor 

30 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



ttareiss raziakovan|a 

i 


»Elek|ronski rodovnik*. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




O 0 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


svetlobni zarki, pocrnijo tudi ti zarki fotografsko 
plosco. Nekatere snovi zacno pod njihovim vplivom 
izzarevati (vidljivo) svetlobo. Ako spustimo te zarke 
skozi plin, pa ionizirajo, se pravi, izbijajo iz plinskih 
molekul elektrone. Koncno imajo tudi izredno mocan 
specif icon vpliv na zive organizme in tkiva. Tem 
skrivnostnim, do tedaj neznanim zarkom so dali ime 
X- zarki ali pa — po imenu njih iznajditelja — 
rentgenski zarki. 



Coolidge — rentgenska cev 


Toda Rontgenu se ni posrecilo, da bi dosegel 
stalen, enakomerno mocan tok elektronov. Zato je 
bilo pri njem tudi sevanje X-zarkov neenakomerno 
po kolieini, zarki sami pa niso bili enaki po syojih 
lastnostih. Tedaj je leta 1913 Amerikanec Coolidge 
(Kulidz) predlozil, naj uporabijo kot vir elektronov 
v rentgenski cevi razbeljeno telo, da naj se torej 
posluzijo »Edisonovega efekta«. To je povzrocilo pravi 
preobrat v rentgenski tehniki. Nove cevi niso imele 
vec tistih bib kakor prejsnje. Na mladi »elektronski 
rastlinic je pognala prva vazna veja: Coolidge — 
rentgenske cevi. 

Nekaj let pozneje, leta 1916, je pognal na >rast- 
lini« nov brst ; — katodne cevi. Najpreprostejsi tip 
take cevi vidimo iz risbe na strani 33. Segreta ka- 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

toda K izzareva elektrone, ki jih privlacuje anoda A. 

Del elektronov, ki so prileteli do anode, preskakuje 
skozi malo odprtinico v anodi in leti v ozkem snopu 
‘ naprej, dokler jih ne ustavi stekleni zasloji E. Ta za- 
slon je prevlecen s posebno snovjo, ki ima to lastnost, 
da se sveti pod udarci elektronov. Tako lahko tudi 
vidimo tisto mesto, kjer elektronski snop (zarek) 
zadene zaslon. Ako pritrdimo v katodno cev ploscici 
pi in p2 tako, da elektroni prehajajo med obema plo- 
scicama in podelimo ploscicama izmenicno elektricno 



napetost, bodo ploscice odklanjale snop elektronov 
(elektricni zarek) in svetla lisa naip. rise na zaslonu 
vse spremembe napetosti na ploscicah. 

Ta cev je bila silno vazna pri odkritju elek- 
trona in proucevanju njegovih lastnosti. Ucenjakom 
in inzenirjem je omogotiila, da vidijo in znanstveno 
obdelajo pojave, ki se dogajajo v raznih elektricnih 
krogih v najkrajsih casovnih presledkih. 

Uporaba katodnih cevi v televiziji je odlocno 
iziboljsala kakovost prenasanih slik. Sodobne televi- 
zije si sploh ne moremo misliti brez te vazne priprave. 

Elektronka 33 3 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Se ena »rastlina« 

V senci nasega »elektronskega rodovnikat je po- 
gnala in se zacela hitro razvijati se ena cudovita 
>rastlina<. 

Prvi >rodovnik< je vzrastel iz »Edisonovega 
efektac, drugi pa je pognal iz drugega efekta, namrec 
iz emisije elektronov pod vplivom svetlobe ali krajse, 
pod vplivom fotoefekta. To je >rodovnik< fotocelice. 


Kovinska obloga-katoda 



Nacelo konstrukcije fotocelice je precej prepro- 
sto. Notranja povrsina steklene cevi je delno prevle- 
cena s plastjo kovine, ki predstavlja katodo. Katoda 
izzareva pod vplivom svetlobe elektrone. Najliolje 
izzarevajo elektrone pod vplivom svetlobe kovine: 
kalij, natrij, rubidij in cezij. Zato jib tudi najvec 
rabijo za fotokatode. 


34 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



-s. " a 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Elektrone, ki jih izzareva katoda, privlacuje po- 
zitivno naelektrena anoda kakor v navadni elek- 
tronki. Anodo za fotocelice izdelujejo v obliki mre- 
2 ice ali obrocka, da ne bi bila na poti svetlobnim 
zarkom, ki padajo na katodo. Ceprav je bil fotoefekt 
znan ze precej dolgo — nasel ga je moskovski pro- 
fesor Stoletov leta 1888 — so vendar zaceli uporab- 
Ijati fotocelico sele pred kratkim. Glavni vzrok temu 
je bil ta, da kolicina elektronov, ki jih svetloba izbija 
iz katode, ni tako velika, da bi jih mogli neposredno 
uporabiti v zvocnikn ali kakem drugem sdelovnem^ 
aparatu. Tok, ki ga dobimo iz fotocelice, je treba vsaj 
tisockrat ojaciti. Dokler ni bila izpopolnjena, so foto- 
celico le premalo rabili. Dandanes, ko so dosegli ze 
tako velikanske uspehe v ojacevanju elektricnih 
tokov, osvaja fotocelica vse vec postojank. 

V »neprehodni goscavi«* 

»Rodovmk« (stran 31) nam nazomo predstavlja 
zgodovinski razvoj elektronskih aparatov. Leto za 
letom so se razvijale in spopolnjevale raznovrstne 
elektronke. Imeli smo ze na tisoce elektronskih apa- 
ratov. Toda vedeti je treba, da inozemske tvrdke za- 


* Omeniti moramo pa vendar znaCilno novost med 
elektronskimi aparati. 

Na £isto novem fizikalnem nacelu so utemeljene nove 
kristalne elektronke, ki ne izkori§6ajo, kakor vakuumske 
elektronke, sevanje elektronov iz zarefie katode, temved 
lastnost »polprevodnikov« (na primer raznih kristalov), 
da usmerjajo izmenicni tok. Na tej lastnosti je temeljil 
stari kristalni detektor, ki je bil, kakor smo slisali, §e zelo 
pomanjkljiv. To lastnost polprevodnikov (kristalov germa- 
nija ali kremenjaka) so izkoristili v poslednjih letih zlasti 
v radarski tehniki. 

Kristalna dioda je kot usmernik izpodrinila vakuum- 
sko diodo. Nova raziskavanja in poskusi so letos (1948) 

35 3 * 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


radi svojili trgovskih koristi dostikrat izvrse v elek- 
tronki kako prav neznatno in nebistveno spremembo 
in dvignejo hrupno reklamo za to »novost<. Nato se 
pojavi »nova« vrsta elektronk, ceprav je na trgu ze 
cel ducat podobnih. Tako so na pr. samo v Ameriki 
t teku leta 1941 izdelali vec kakor 500 vrst sprejem- 
nib elektronk in ojacevalk. V tem stevilu pa niso 
vracunane mocne oscilatorke, katodne in rentgenske 
ceyi, fotocelice itd. Skupno stevilo razlicnih vrst elek- 
tronskib aparatov, ki jih danes izdeluje svetovna 
radijska industrija, znasa ze vec tisoc. 

Kako naj se spoznamo v tem kaosu? Da bi se v 
tej >goscavi<t mogli znajti, smo upodobili shematicen 
pregled. V njern so navedeni samo aparati, ki se v 
Cemer si bodi nacelno razlikujejo med seboj. KakoT 
vidimo v tem pregledu, se je tudi teb aparatov, ki so 
razlicni ze po svoji temeljni zamisli, nabralo ze skoraj 
za dva ducata. 


yodili h konstrukciji kristalne triode, ki je prav kakor 
njena starejSa sestra, vakuumska trioda, uporabna bodisi 
kot visoko — in normalnofrekvenCna ojacevalka, bodisi 
kot oscilatorka (pretvarjanje energije enosmernega toka 
v energijo izmenifinega toka poljubne frekvence). Radio- 
sprejenmiki s kristalnimi triodami so dali prav dobre re- 
zultate; tudi v tele vizi ji se ze uporablja nova kristalna 
trioda z dobrim uspehom. 

Dimenzije teh novih elektronk so prav majhne: 100 
jih gre v eno roko. 

Ceprav je tudi kristalni triodi potrebna elektricna 
energiju, je pa vendar trosi veliko manj kakor vakuumska 
elektronka (za kurjavo). Se niso rezultati, dosezeni s kri- 
gtalno triodo (ali kakor jo tudi imenujemo »transistor<), 
tako jasni, da bi bilo mogo£e jzreci koncno sodbo o njej; 
vendar pa smatrajo strokovnjaki, da pomenijo kristalne 
elektronke novo revolucijo na podroSju elektronske teh- 
nike in da bodo omogocile konstrukcijo preprostejsih in 
ufiinkovitejSih elektronskih aparatov. IznajdReljem se od- 
pirajo Siroke, neslutene moznosti — (Op. prev.) 

36 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

3. poglavje 

V KRALJESTVU CUDODELNE ELEKTRONKE 
Najvaznejsa stvar v zivljenju 

Nekoe v dobi razcveta, ali kakor pravijo Ameri- 
kanciy. prosperitete, je neki ameriski casopis razpisal 
javno glasovanje svojih citateljev o tem, kaj sma- 
trajo za najbolj vazno, bistveno in. neogibno v svojem 
zivljenju, 

Odgovori so bili kaj razlicni in nepricakovani, 
vcasih pa tudi zabavni ali smesni. Gotovo bi ti cita- 
telji danes drugace odgovorili. Takrat pa so najvefc 
glasov dobile sledece osebe in predmeti: 

1. Predsednik Roosevelt, 

2. avtomobil, 

3. radio, 

4. zvecilni gumi. 

Ne bomo se spuscali v oceno tega glasovanja, 
vendar pa nam je razumljivo, kako vazen je radio 
v zivljenju Amerikancev. 

Ali mar samo v zivljenju Amerikancev? Kaj bi 
si mogli misliti en sam nas dan brez radia? 

Ce si natancneje ogledamo nacin nasega sodob- 
nega zivljenja, bomo videli, da na vsakem koraku 
srecamo radio v tej ali oni obliki. Vcasih ga rabimo 
javno, v obliki, ki je dostopna vsakomur, vcasih pa 
tudi drugace. Uporaba radia, ki jo poznajo najsirse 
ljudske mnozice in je najbolj ocividna, to so javne 
radio-pddaje. 

Dogodivscine Robinzona 

Ena najmocnejsih radijskih postaj na svetu je 
pri nas v Sovjetski zvezi. To je Prva radiooddajna 
postaja. (Radiostancija vescateljnaja pervaja — ali 
skrajsano RV-1.) 

•37 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Nedavno je prispela na to postajo skupina slusa- 
teljev Akademije sredstev za zvezo. To so bili cast- 
niki specialisti sluzbe za zvezo z raznih front Domo- 
vinske vojne in radiotelegrafisti s polarnih postaj 
Glavne uprave severne morske poti. Eden sluiateljev, 
tlovtipnez, veseljak in neutruden pripovedovalec raz- 
nih zgodb in dogodkov iz svojega zivljenja, bogatega 
z dogodivscinami, je pa pred prihodom na Akademijo 
#Iuzil kot letalski radiotelegrafist na nasih zracuih 
zrezah z Daljnim vzhodom. 

Ysi so bili skuseni ljudje z dolgo prakso v sluzbi. 
Prigli so studirat na Akademijo, da bi spravili v red 
sToje prakticno znanje in si pridobili sistematicuo 
teoretsko izobrazbo. 

Izlet na postajo RV-1 je bil del njihovega studij- 
skega plana. Srecal sem jih, ko so stopili z avtobusa. 
Medtem ko so jim izdajali prepustnice, je radiotele- 
grafist z Daljnega vzhoda nadaljeval svojo povest, ki 
jo je o£ividno zacel ze po poti na postajo. 

>. . . Tako torej. Letimo prav nad Yelikim ali 
Tihim. Vse tiho, mirno. Gledamo — majhen otocek, 
po njegovi obali pa bega elovek, ki maha z rokami, 
skace in se ocividno na vso moc trudi, da bi vzbudil 
naso pozornost. Spustili smo se malo nize, napravili 
krog nad otockom in sklenili, da pogledamo, za kaj 
gre. Komaj smo pristali, pritece k nam — kaj mislite, 
kdo? — Robinson Crusoe (Robinson Krusou) ste- 
vilka 2. 

Pred tridesetimi leti je prisel na ta neobljudeni 
otocek in se ni mogel resiti z njega. 2ivel je tukaj 
od vseh zapuscen. Govoriti pa ni pozabil. Vzeli smo 
torej tega Robinzona na letalo in odpotovali naprej. 

Spominjate se, da je prvi Robinzon tudi prezivel 
30 let na pustem otoku. Ko se je vrnil v domovino, 
ni nasel nikakih bistvenih sprememb. Vse je fcilo po 
starem. Resda so mu skoraj vsi svojci in znanci med 

38 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : C1A-RDP83-00415R004700130001-4 


ie 

v cevi. 


Ime cevi oziromn 
prtprava 


Shemattcno 

upodobljenie! 



Shematdcni pregled elektrtmskili aparatov. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 










Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

tem pomrli, da je zrasel nov rod in da so se na mestu 
starih, razpadlih his dvignile nove. Dozivel je se 
druge, podobne dogodke, ni pa odkril nicesar, kar bi 
se mu zdelo cudovito, nadnaravno ali nemogoce. 

»No, nas novi Robinzon se bo cudil,< smo si mi- 
slili in ga ogledovali, lahko si mislite, z veliko rado- 
vednostjo. >Prav gotovo mu je zdajle srce zlezlo v 
hlace od strabu! Saj ni nikdar letel po zraku, Res je, 
da so bila letala ze pred tridesetimi leti, toda ali so 
se mogla meriti z nasim letalom?c 

Spet sem pogledal Robinzona in prav res me je 
obsla nejevolja. Sedi ti on na svojem sedezu, gleda 
skozi okence in niti malo ni preplasen, ternvec samo 
vpije: >Kako krasno! Kaksni uspehi! To je pa letal- 
s tvo!« in obcuduje ndobnost in odlicno letenje nasega 

Prileteli smo do vasice, kjer smo imeli nekaj 
posla. Spustili smo se. Tedaj se je nas Robinzon res 
malo zbal. Prebledel je in se krepkeje oprijel svo- 
jega sedeza. Cim pa je zlezel iz kabine na trdna tla, 
je bil ze zopet samozavesten. Zaceli smo mu pripove- 
dovati o rekordih v dolzini poleta, o prvenstvu v 
visini, bitrosti, o junaskib preletib Ckalova, Gromova 
in Kokinakija. Malo smo pri tem tudi pretiravali. 

Bolelo in jezilo nas je, da ni niti najmanj podvomil 
o resnifinosti nasega pripovedovanja in da se mu je 
vse to zdelo cisto naravno. Hoteli smo, da bi se mu 
nase pripovedovanje zdelo never jetno, cudovito. Toda 
ne. Nic ga ni prevzelo 

Naposled ga je pa le nekaj >pograbilo«. Samo 
cisto drugod, kakor smo pricakovali. Sedeli smo v ci- 
talnici in mu opisovali letalske uspehe — nam samim 
so se zdeli cudoviti — , ko je zdajci mocan glas pre- 
kinij nas pogovor in dejal: 

>Poslusajte! Moskva govori. Oddajajo radijske 
postaje . . .< 

39 


Approved For Release 2004/06/23 : CfA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Te besede so prevzele nasega Robin zona, kakor 
bi ga bil kdo s kolom po glavi. Zinil je, trenil z 
ocmi in zamomljal: 

»Dovolite, kako to, Moskva? Moskva govori? Saj 
je do tja vender vec tisoc kilometrovlc 

Odgovorili smo mu, da je to radio, toda on je 
zopet gonil svojo: 

>Radio? Kaj pa je to? Nic ne razumem.t 
Morali smo govoriti z njim bolj preprosto. 

>To je brezzicni telefon. Saj poznate brezzicni 
telegraf? Iznasel ga je se ob vasem casu ruski uce- 
njak A. S. Popov in ta naprava se je takoj razsirila 
po vsem svetu. Pozneje so iznasli elektronko. In s 
pomocjo te elektronke bomo sedajle poslusali koncert 
iz Moskve.c 

»Kaka elektronka? Yi se mi posmehujete. To ni 
mogoee! To je gotovo nekaj podobnega kakor gra- 
mofon. Kaksen telefon naj bi bil to? Saj se vendar 
spominjam, da smo morali celo tedaj pritiskati slu- 
salko na uho, ko smo govorili po zicnem telefonu. 
Tukaj pa brez zice in se tako dalec . . .< 

Spet smo zaceli pojasnjevati. Dejali smo, da jc 
▼e® uspek brezzicnega telefona, ali kakor ga sedaj 
imenujemo, radiotelefona ali kratko radia, osnovan 
na elektronki. Ta je omogocila, da ojacimo slabo 
elektricno nihanje mikrofona in ga oddajamo v pro- 
stor. Signale, ki jih posiljamo po oddajniku, spreje- 
majo v vsej veliki Sovjetski zvezi in se dalec izven 
njenih meja. Toda ti signali so zelo slabi. Silno tezko 
bi jih bilo odkriti in zaslisati. Toda zopet nam po- 
maga elektronka. Ona ojacuje sprejete signale, tako 
da jih lahko poslusamo kolikor hocemo glasno. 

Do pozne noci smo pripovedovali nasemu Robin- 
zonu o uspeliih radijske tehnike in o velikanski vaz- 
nosti radia v sodobnem zivljenju 

40 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Robinzon je pazljivo poslusal, kaj pripoveduje- 
mo, na koncu pa je izjavil, da nam ne verjame. 

Vsi nasi poskusi, da mu pojasnimo bistvo radio- 
oddaje, so bili brez uspeba. Venomer je trdil svojo: 

>To ni mogoce. Vi se mi posmehujete. Vi me 
varate.< 

Taka jeza me je obsla, da mi ta clovek ne ver- 
jame, da sem pograbil ... in se zbudil.c je koncal 
svojo povest letalski radiotelegrafist. 

»Docela verjetne sanje,« je smeje se dejal eden 
castnikov. >Po pravici receno, meni je sele sedaj 
jasno, da bi bil jaz sam nemara prav tak neveren 
Tomaz kakor Robinzon, o katerem se vam je sanjalo.t 

>Ali je mar to kaj cudnega?« je pritrdil eastniku 
eden polarnikov. »Od detektorskega sprejemnika do 
dobre radiole in odlicnega televizorja je minulo ko- 
maj 15 let. V tej kratki dobi smo se stopnjema pri- 
vadili na vsa ta cuda radijske tehnike. In vendar nas 
je ta mnozica novotarij tako presenecala, da se nam 
je zdela cisto neverjetna.t 

Srce sprejemnika 

Z nezaupanjem smo sprejeli prve radiosprejem- 
nike. Nekak cuden zabojcek, spojen z razpeto zico in 
z zemljo, ki naj nam omogoci, da poslusamo. Zdelo 
se nam je neverjetno. Dandanes se komaj zavedamo 
tega, kar nas je pred kakimi 20 leti presenecalo. Da 
bi slisali signale, ki jih posilja oddajna postaja, smo 
morali vzdrzevati popolno tisino in pritiskati slusalke 
tesno k usesom. Razen tega je bilo treba na detektor- 
jevem kristalu dolgo iskati neznano »obcutljivo 
tocko<. Kadar so , prisli tovarisi in znanci, da bi si 
ogledali cudoviti zabojcek in ga poslusali, prav go- 
tovo nismo nasli te >obcutljive tockec. Jezili smo se 
in gubili potrpljenje. Pa tudi obcutljivost te najboljse 

42 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

to6ke je bila majbna. S kristalnim detektorjem smo 
mogli poslusati samo svojo domaco radijsko postajo 
in le pod posebno ugodnimi pogoji tudi najblizjo 
tujo. Kljub vsem tem hibam, ki jib danes noben 
aparat vec ne sme imeti, se nam je pa vendar zdelo, 
da so ti novi sprejemniki priprave, ki bi mogle tek- 
movati s pravljicno leteco preprogo, ki prenasa svo- 
jega lastnika, kamor mu srce pozeli. 

Konec konca se pa clovek privadi vsega. Navadili 
smo se sprejemnikov, kakor smo se navadili avtomo- 
bilov in elektricne razsvetljave. Pocasi so radijski 
aparati zgubili svojo novost in presenetljivo tajin- 
stvenost. Zaceli smo jih na siroko rabiti, da bi slisali 
poslednje vesti, poslusali zanimivo predavanje ali 
odlicen koncert. 

Toda prisla je sprejemna elektronka, ki je do 
temelja pretresla ves radijski svet. Njene izredne 
lastnosti so omogocile velikanski napredek radijske 
tehnike. Elektronka je naglo izpodrinila mubasti, 
nestanovitni in razmeroma neobcutljivi kristalni de- 
tektor. Sprejemniki z ojacevalkami so omogocili po- 
slusalcu, da zapusti svoje mesto in se odpravi na 
potovanje po svetu. Milijoni radioameterjev so blodili 
od vecera do jutra po skrivnostnem etrskem prostran- 
stvu ter iskali in lovili postaje, ki jih dotlej se niso 
zasledili. 

V telefonu in celo v zvocniku so se zaslisali ne- 
znani in nerazumljivi glasovi, zazvenela je tuja,^ ne- 
znana glasba; otozni alzirski napevi so sledili neznim 
neapelskim pesmim, zategnjeni poljski tango Straus- 
"sovim valckom z Dunaja, razburljiva carigrajska 
glasba slavnostnim skladbam severnoevropskib skla- 
dateljev. 

Radioamaterji so smatrali, da sme clovek — sve- 
tovnjak uravnati svojo uro edino po radijskem ca- 
aovnem signalu. Pravi, prepricani radioamater se je 

43 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


ravnal edinole po bitju Velikega Bena, to se pravi, 
po uri na stolpu Westminstrske opatije v Londonu. 
Kon£no smo bili siti tudi tega. Sprejem daljnih po- 
staj je polagoma zgubljal svojo romanticnost. Radio- 
amater je zavrtel gumbe svojega >ECS< ali »SI« in 
je poslusal, kakor ga je bilo volja, Prago ali Dunaj. 
Le redko se je spomnil, da umetnica, ki jo poslusa, 
sedec pri svojem aparatu v Moskvi, poje v tem hipu 
tisoce kilometrov dalec od njega, v prestolniei Ceho- 
slovaske ali Avstrije. Sprejem oddaljenih postaj pa 
je vendarle imel tudi velike bibe. Poslusati je bilo 
mogoce le ponoci (podnevi ni bilo nicesar slisati, ker 
se srednji valovi sirijo po svojih posebnib zakonih). 
Sprejem je neogibno spremljalo prasketanje: atmo- 
sferske in mnoge druge motnje. Na sprejemnik je 
vplival mimovozeci tramvaj, daljna bliskavica, kakor 
tudi elektromotor, ki je delal nekje v blizini. In po- 
tem je bilo mogoce poslusati le postaje, ki niso bile 
kdo ve kako dalec — Evropo, v najboljsem primeru 
Severno Afriko ali Malo Azijo. Zato je navdusenje 
tistih, ki so poslusali daljne radijske postaje, kaj 
kmalu popustilo. Le najhujsi entuziasti so se se 
ukvarjali s tem. 

Toda zopet so se pojavile nove vrste elektronk. 
Omogocile so radioamaterju, da obvlada kratke va- 
love, ki se bistveno odlikujejo od srednjih in dolgih 
valov. 

Kratki valovi so omogocili poslusalcem radia, da 
znova obcutijo car novosti. Odkrili so jim nov svet. 
Vsa zemcljska krogla, — Amerika, Afrika, Japonska, 
Indija — je postala dostopna radioamaterju, in sicer 
ne le ponoci, ne le pozimi, kakor na srednjih valovih. 
Tramvaj in nepovoljno stanje atmosfere nista bila vec 
zapreka za sprejem. Tudi podnevi je bilo slisati raz- 
locno, glasno in s prirodnim zvokom nove postaje. 
Poslusalee, ki je potoval z radiovalovi po svetu, si ni 

44 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001.4 


mogel misliti, s cim ga bo sprejemnik pribodnji tre- 
nutek presenetil. Ko je izbral namcsto Rima vaiovno 
dolzino Londona, je laliko po isti poti prisel na Javo 
ali na Japonsko. Vse te cudovite moznosti je zagoto- 
vila elektronka — srce radiosprejemnika. Tako dolgo, 
dokler je elektronka bladna, je sprejemnik mrtev. 
Toda zadostuje, da zavrtimo izklopnik in ze zagore 
elektronke; njibove razbeljene katode zacno lzzare- 
vati roje elektronov. Elektroni bite po zamotanem 
labirintu glavnib in povprecnib nlic — po zvezab m 
raznih delib sprejemnika. Elektronom pa ni^ poysod 
odprta pot. Na vaznib »kriziscih< stoje milicmky 
mrezice in spretno vodijo ulicni promet. Te mrezice 
vodijo elektrone, ki so se iztrgali iz okovov na svo- 
bodo: zdaj pospesujejo njibov bliskoviti let, zdaj ga 
spet zavirajo. Mrezice silijo elektrone, da begajo z 
ene strani na drugo in posnemajo zamotane like 
ZVoSnega nibanja, ki ga je nekje ulovil mikrofon. 

In naenkrat se zaslisijo v sobi, kakor spomladi 
skozi odprto okno, glasovi iz etra. Sprejemnik je ozi- 
vel. Cudezna srebrnata, zlatenkasta all pa zalnocrna 
elektronka ga je ozivela. Pognala je^ elektronsko kn 
po bakrenib zilab sprejemnika m cuj, iz zvocmka 
■ li je jo cudoviti zvoki, ujeti iz neznanib dalj etra. 

Kako vendar tece proces sprejema? 


Eden izmed cudezev 

Radiovalovi, ki zadenejo anteno yzbujajo v njej 
elektricno nibanje in izmenicno elektricno napetost. 
Ta napetost je v vecini primerov zelo majhna pri- 
blizno ena desettisocinka volta. Menja se z yisoko 
frekvenco, ustrezno dolzini radiovalov. Na teh viso^ o- 
frekvencnib nibajib je take rekoc nansano zvocno 
nibanje. 


45 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


1 



aAv/V 



Proces radiooddaje: 

1. Mikrofon pretvarja energijo zvoka v elektriino nihanje 
zvoCne frekvence. 2 . Elektronski oscllator proizvaja visoko- 
frekveneno elektriCno nihanje. 3. Oddajnikova antena 
oddaja modulirano nihanje, se pravi visokofrekvenfino 
nihanje, na katero Je nalo2eno zvoCno nihanje. 


Da bi mogli to zvocno nihanje slisati, ga moramo 
sneti z visokofrekvencnega nihanja (demoduli rati), 
izlociti in dobiti nihanje nizke zvocne frekvence. Ta 
proces izlocanja in filtriranja nizkofrekvencnega ni- 
hanja iz visokofrekvencnega nihanja imenujemo de- 
tekcijo. 

Sprejete signale lahko detektiramo bodisi s kri- 
stalnim detektorjem ali z elektronko. Prvi nacin je 
muhast, nestalen in precej neobcutljiv. Rabimo ga 
lahko edino za sprejem mocnih znakov z bliznje 
oddajne postaje. 

Yeliko bolje pa deluje elektronka kot detektor. 
Ni nam treba iskati obcutljive tocke. Elektronka de- 


46 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 





Proces radiosprejema: 

4. Antena radlosprejemnika sprejema nihanje, kl jih od- 
daja radlooddajna postaja. 5. Detektorska elektronka loci 
zvofino nihanje od sprejetega vlsokofrekyenfinega nlhanja. 
6. ZvoCno elektrifino nihanje aktlvlra zvoCnik. 


luje zanesljivo in gotovo. Ce pa kot detektor ne vza- 
memo diodo, temvec kako vecpolno elektronko, nam 
taka elektronka sprejete signale ne le detektira, am- 
pak tudi ojacuje. Ce so signali zelo slabi, to se pravi, 
ce poslusamo kako daljno posta jo, tedaj zaene tudi 
elektronski detektor slabo delovati. Toda zopet nam 
pomaga elektronka iz zadrege. Preden dospejo signali 
k detektorju, jib ojaci posebna ojacevalna elektronka 
visoke frekvencc. 

Na sliki vidimo sbemo zelo razsirjenega spre- 
jemnika »SI - 235 «. Zaradi vecje jasnosti so izpuscene 
v tej sbemi vse nebistvene podrobnosti. vidi se le 
»okostje« sprejemnika. 

47 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


K sponkama A in Z vodimo visokofrekvencne 
signale, ki jih je sprejela antena. Napetost signaloT, 
ki jili sprejemamo od kake oddaljene, srednje mocne 
postaje, znasa priblizno 0.0001 V. Razumljivo nam je, 
da elektronka ne more detektirati tako slabega si- 
gnala. Zato ojacujemo sprejete signale najprej s prvo 
elektronko — ojacevalko visoke frekvence. Po tem 
ojadenju je napetost signala priblizno 0.02 V. Ta na- 
petost ze zadostuje za elektronski detektor. Po pre- 



hodu skozi drugo elektronko ze dobimo elektricno 
nihanje zvocne frekvence z napetostjo, ki znasa pri- 
blizno 1 V. Ce bi poslusali s telefonsko slusalko, bi ta 
napetost ze zadostovala. Mi pa zelimo imeti glasen 
sprejem, ki se slisi po vsej sobi. Da dosezemo ener- 
gijo, ki je potrebna za zvocnik, imamo v sprejemniku 
se tretjo elektronko, ojacevalko nizke ali zvocne fre- 
kvence. Po ojacenju v tej tretji elektronki ima spre- 
jeti signal ze napetost okrog 20 Y, ki zadostuje, da 
slisimo oddajno postajo zelo glasno. In vendar je si- 
gnal, ki ga je ulovila antena, tako slab, da ga sploh 
ne bi mogli zaznati, ce ne bi imeli elektronke. 

RV-1 

Nad sirokim poljem se dyigata gigantska jam- 
bora, Med njima stoji glavno poslopje postaje. V pri- 
meri z jambori je to poslopje cisto majhno in niziko. 

48 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 ; CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

. y. ;• 1 

-i 

Ne dalec od njega je se nekaj manjsik zgradb. Od 
anten, ki so razpete mod jamboroma, se spuscajo rodi 
h glavnerau poslopju. Te antene oddajajo elektro- 
magnetne valove, ki nosijo po vsem svetu moskovske 
oddaje. 



Tu vidimo pred nami dve popolnoma zaprti ze- 
lezni omari, To je srce postaje. — To sta oscilatorja 
ali kakor pravijo, krmilni stopnji oddajnika. Eden 
od njiju je v obratu, drugi pa pociva. 

Y Ysakem, teh oscilatorjev je elektronka, ki pro- 
izvaja elektricno nibanje visoke frekvence. 

Za postajo RY-1 mora znasati frekvenca tega 
nibanja 174.000 period na sekundo. 

Elektronka 49 4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Pod navadnimi pogoji se frekvenca nihanja, ki 
ga proizvaja elektronka, lahko prav mocno menjava. 
Saj nanjo vpliva nestalna zunanja temperatura, pa 
tudi najmanjsa sprememba toka, ki ga dovajamo 
elektronki. Frekvenca nihanja pa mora biti natanko 
odmerjena, sicer bi bilo nemogoce poslusati postajo. 
Razlika od predpisane frekvence ne sine biti vecja 
kakor deset period vec ali manj v sekundi. Elek- 
tronka ne more zagotoviti tako stalne frekvence. 

Kaj naj torej storimo? 

V tej zadregi nam je prisla na pomoc posebna 
lastnost kremenjaka. Ce izbrusimo iz kremenjaka 
ploscico in jo vkljucimo v krog (elektronskega) osci- 
latorja, bo oscilator proizvajal natancno doloceno 
frekvenco, ki je odvisna edinq^od razseznosti kre- 
menjakove ploscice. 

Da dosezemo se vecjo stalnost frekvence, imamo 
ploscico v posebni omarici — termostatu, v katerem 
se avtomaticno vzdrzuje stalna temperatura. 

Tako je urejena tudi radijska postaja RV-1. 

V vsaki zelezni omari so razen termostata s kre- 
menjakovo ploscico in oscilatorja se tri elektronke, 
ki ojacujejo nihanje, proizvedeno v oscilatorju. 

Da zagotovimo stalnost nihanja, je treba oscila- 
tor strogo varovati tudi vpliva ostalih delov oddaj- 
nika. 

Posebno nevarna je glede na to cetrta elektronka, 
se pravi cetrta stopnja oddajnika. 

Delovni pogoji cetrte stopnje se nenehoma spre- 
minjajo, ker ravno ta stopnja sprejema po kablu iz 
Moskve ojaceno nihanje zvocne frekvence in ker se 
r tej stopnji to nihanje nalaga na nihanje visoke 
frekvence. 

Zato morata druga in tretja stopnja oddajnika ne 
le ojacevati nihanje, ki ga proizvaja oscilator, temvec 

50 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

imata se drugo, prav tako vazno nalogo: da varujeta 
krmilno stopnjo vpliva cetrte elektronke. 

Cim je nilianje zvocne frekvence nalozeno na 
visokofrekvencno nihanje, se zacne poslednje spre- 
minjati v ritmu z zvofinim nihanjem. Tako smodulira- 
mo« oddajnik. 

Po ojafienju in modulaciji dosezemo na fietrti 
stopnji energijo 500 vatov. To energijo povprecno 
trosi navaden elektricni stedilnik. 
j| Ta se razmeioma majkna energija se poveSuje 

s pomofijo elektronk na sledecih stopnjah. Peta stop- 
nja oddaja ze 5 kilovatov, sesta — 50 in koncno 
sedma stopnja velikansko energijo 500 kilovatov. To 
energijo 500 kw oddaja antena v prostor. Sedma — 

>mo5na izhodna stopnja* — sestoji iz sedmih poseb- 
nih, samostojnih blokov s svojimi elektronkami, 
usmernikom, viri energije, napajalnimi stroji za kur- 
javo elektronk itd. Hkrati je v obratu sest blokov 
poslednje stopnje, sedmi je pa v rezervi. 

Sorazmerno z narascanjem energije imamo na 
posameznih stopnjab oddajnika vse mocnejse elek- 
tronke. Jasno je, da imajo najvecjo moc elektronke 
poslednje stopnje. Samo za segrevanje teh elektronk 
v sestih blokib potrebujemo vec kakor 200 kw elek- 
tricne energije. Za njihove anode potrebujemo 1800 kw. 

Poslednja stopnja trosi torej v celem nad 2000 kw. Od 
te energije oddaja antena 500 kw v prostor, ostalih 
1500 kw se pa izloca na anodah v obliki toplote. Ta 
velikanska energija, ki se pretvarja v toploto, bi hi- 
poma raztopila anode in pokvarila elektronke, fie jih 
ne bi neprenehoma hladili s tekofio destilirano vodo. 

To blajenje je potrebno ze od pete stopnje nadalje. 

Ravnanje s postajo je avtomatizirano in osredo- 
toceno na posebnem komandnem pultu. To so mozgani 
postaje, s katerimi npravlja dezumi inzenir. Signalne 

51 <• 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


zamice in aparati za merjenje, ki jih vidimo na tem 
pultu, nam povedo v svojem dogovorjenem jeziku, 
kako dclujejo in v kakem stanju so posamezne stop- 
nje in agregati oddajnika. Kex je vse avtomatizirano, 
je izkljuceno, da bi dezurni inzenir napravil kako 
napako, ko spusca postajo v obrat. Tako je tudi za- 
gotovljena popolna varnost osebja, ki posluzuje elek- 
tricne naprave. Ako so kjer koli odprta vratca do 
delov oddajnika, ki so smrtno nevarni, tedaj se vi- 
soka napetost samogibno izklopi in ne more biii 
vklopljena, dokler vratca niso zaprta. 

Avtomatizacija postaje omogoca najstrozjo kon- 
trolo delovanja vseh delov oddajnika in vzdrzuje 
tako pravilne pogoje za njihovo delo, kakrsne clovek 
nikakor ne bi mogel doseci. Tako se avtomaticno 
vzdrzuje stalna temperatura v termostatu s kremenja- 
kovo ploscico, avtomaticna je tudi kurjava elektronk 
oddajnika itd. 

Zaslisi se zvonec na telefonu. Moskva sporoca, da 
se cez nekaj minut zacne oddaja in naroca, naj pri- 
pravijo oddajnik. 

Dezurni inzenir se napoti k pultu. Na postaji se 
zaslisi rezki glas sirene. To je znak za vse delavce 
na postaji, ki morda ravno popravljajo ali pregledu- 
jejo posamezne dele oddujnika, .naj prenehajo z de- 

lom. 

Dezurni pritisne na to drugega za drugim celo 
vrsto gumbov. Zaslisi se priduseno tleskanje in pra- 
sket, signalne zarnice se po vrsti zasvetijo, gase ali 
pa menjajo barvo svetlobe. Kazala ampermetrov 
antene vzdrgetavajo in se odklanjajo iz lege, v ka- 
teri so mirovala. In glej, ze kazejo normalno napetost 
toka. Oddajnik je vklopljen. Radijska postaja RV-1 
je spregovorila v eter. 


52 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Kocubej poroca carju Petru 

V Puskinovi pesnitvi »Poltava« so tudi tele 
vrstice: 

»Kdo jaha tako pozno na. konju 
ob svitu zvezd in lune? 

Cigav konj neutrudno dirja 
£ez nepregledno stepo? 

Kozak hiti proti severu, 

kozak se no£e oddahniti 

ne na polju, ne v dobravi, 

ne po nevarnem prehodu cez reko . . . 


Kam se je vendor kozak tako podvizal? Zdi se 
nam, da nosi 

ovadbo proti zlocinskemu hetmanu, 
ki jo Kocubej posilja carju Petru. 


foda ce se je kozak se tako pozuril, ce se tako 
hiti, bo vendor potreboval mnogo dni, pa tudi tednov, 
da preda porocilo. Znano nam je na primer, da so 
sprejeli v Ameriki porocilo o vstaji dekabristov v 
Petrogradu leta 1825 sele cez dva meseca, sredi fe- 
bruarja leta 1826. 

feleznice in parniki so res pospesili prenos vesti, 
vendar pa njibova hitrost ni bila dovolj velika. Pismo 
iz Moskve v Vladivostok potuje po zeleznici v naj- 
boljsem primeru dva tedna. Kako pa je potem mo- 
goce, da moskovski tedniki tiskajo porocila o tern, kar 
se je vceraj zgodilo na kakem otoku Tikega oceana 
ali pa v Juzni Ameriki? 

To labko prav preprosto 'razlozimo. Te vesti se 
prenaSajo s pomocjo elektricnib sredstev zveze — 
telegrafa, telefona in radia. Ta sredstva so silno po- 
spesila oddajo raznih porocil, elektronske cevi so pa 
omogoCile silno podaljsanje te zveze. 


53 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Ojacevalne postaje, ki so v enakih presledkih 
razporejene vzdolz zicne telefonske linije, omogocajo 
telefonske razgovore med ljudmi, ki so mnogo tisoc 
kilometrov oddaljeni drug od drugega. Razen tega se 
zicne zveze neprimerno smotrneje izkoriscajo s po- 
mocjo elektronke in tehnike visoke frekvence, ki je 
r zvezi z elektronko. Ce preidemo od navadnih tele- 
fonskih zvez po zici k visokofrekvcncni (kanalski) 
telefoniji, se lahko vrsi po dvojici vodov specialne 
konstrukcije namesto enega samega razgovora hkrati 
do tri sto razgovorov. 

Po zicni ali po radijski zvezi posiljajo specialni 
predstavniki nasega tiska svoja porocila o novicah 
v raznih dezelah. Ti dopisniki TASS-a, telegrafske 
agencije sovjetske zveze, so raztreseni po vsem svetu. 
TASS oddaja sprejeta porocila urednistvom doma- 
<5ih casopisov. Ce bi moral rabiti v ta namen zicni 
telegraf ali telefon, bi bilo treba poslati posamezno 
porocilo vsakemu urednistvu ali v najboljsem pri- 
meru skupini urednistev. Mnogo laze opravimo ta 
posel po radiu. V tem primeru je treba vesti predati 
samo enkrat. Vsi pokrajinski in okrajni casopisi mo- 
rejo hkrati sprejeti te vesti in jih takoj predati v 
tisk. Tako dobiva tisk vse Sovjetske zveze po radiu 
najnovejse vesti iz vseh krajev sveta. 

Na zemlji, na nebu in na morju 

Ko govorimo po medkrajevnem telefonu z odda- 
ljenim krajem ali pa posljcmo brzojavko kam dalec, 
navadno niti ne pomislimo, kako se vrsi ta razgovor: 
po zici ali brezzicno. Vcasih gre na§ glas del pota po 
eici, nato ga prevzame radijska postaja in ga odda 
tisoce kilometrov dalec sprejemni postaji, potem pa 
glas zopet nadaljuje svojo pot po zici. Tako je omo- 
goceno linijam, da preskakujejo gorske hrbte, mocvir- 

54 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



1 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

ja, morja in druge kraje, kjer ni mogoSe napeljati 
zice. Vendar pa ti skoki niso glavna vrlina, ki odli- 
kuje radio pred drugimi sredstvi zveze. Ko napelju- 
jemo vod, lakko obidemo mocvirje, cez morje labko 
polozimo podvodni kabel in tudi gorske hrbte mo- 
remo na neki nacin premagati. Dobra stran radia je 
v texn, da radijske postaje, med katerimi se vrsi raz- 
govor, niso vezane na kako mesto, ampak labko delu- 
jejo >med potjo«. Radio omogoca zvezo med kores- 
pondenti, ki se premikajo. Ta izredna prednost radia 
pred drngimi sredstvi zveze omogoca ladji, ki plove 
po brezmejnem morskem prostranstvu, da labko vsak 
hip stopi v vzezo z obalo; letalu, ki je na daljnem 
preletu, pa omogoca, da ne zgubi zveze s svojim aero- 
dromom. 

Mnogo dogodkov poslednjih 10 — 15 let, ki so 
vznemirili ves svet in so zapisani v zgodovini clove- 
§tva, je v tesni zvezi z radiom. 

Naj omenimo nekatere teb dogodkov! 

Leto 1933. 

30. septembra se je nad Moskvo dvignil strato>stat 
>SSSR«. Na svojem letu se je dvignil vise nego kateri 
koli stratostat pred njim — 19.000 metrov. Tako vi- 
soko se dotlej ni dvignil se nihce. Stratostat je imel 
s seboj navadno letalsko radijsko postajo in je z njo 
ves £as svojega leta vzdrzeval stalno zvezo z zemljo. 

Leto 1934. 

13. februarja se je sredi polarnega .ledu v Cukot- 
skem morju ponesrecil parnik >Celjuskin« in se po- 
topil. Potniki in posadka so se izkrcali na led in so 
sredi ledenib gromad postavili taborisce. 

Brez radijske postaje bi bili Celjuskinci izgub- 
ljeni. Toda radio je zvezal to skupino ljudi, zapusceno 
sredi vecnega ledu, z domovino. Vsi prebivalci tabo- 
riS6a na ledu so bili z letali srecno prepeljani na 
trdna tla. Yes cas, dokler je obstajalo taborisce, je 

55 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


njegova zveza z »Veliko zemljot (Boljsaja zemlja) 
delovala brezhibno in nepretrgano. 

Leto 1937. 

21. maja se je sovjetska polarna odprava izkrcala 
na severnem tecaju. Tam je organizirala plavajoco 
znanstvcno postajo, na kateri so ostali stirje heroji: 
Papanin, Krenkelj, Fedorov in Sirsov. 

Na ledeni plosci so vrsili znanstveno delo veli- 
kanske vrednosti. Toda niti minuto se ti pogumni 
mozje niso cutili osamljene in zapuscene. Radio je 
skrbel za nepretrgano zvezo z domovino, z Moskvo. 
Sproti so jih obvescali o vseh dogodkih na Veliki 
zemlji. Yes civilizirani svet je z napeto pozornostjo 
poslusal novice o njihovem zivljenju in o uspehih 
n jibovega dela. In ko je zacela razpadati ledena 
plosea, na kateri je bilo njihovo taborisce, so jih brez 
zmesnjave in naglice prepeljali na suho zemljo. 

18. junija, ob stirih in pet minut se je dvignilo 
rdecekrilo letalo s SceJkovskega aerodroma pri Mo- 
skvi in poletelo proti severu. To so bili Ckalov, Baj- 
dukov in Beljakov; ki so sfe odpravili na grandiozni 
polet iz Moskve cez severni tecaj v Severno Ameriko. 
2e cez dobro uro je vladna komisija za organizacijo 
poleta sprejela prvi radiogram: »Poslusajte me na 
vain 54.92 metrov! Oddajte mi na valu 53.24! . . . Mo- 
torna sluzba deluje dobro. Nasi odlicno. Bajdukov.« 

Od teg^t trenutka pa vse do kraja poleta radijska 
zveza ni zgubila letala »iz oci«. V radiosprejemnem 
oddelku moskovskega osrednjega brzojavnega urada 
so se zbirale desetine radiogramov, ki so porocali o 
gibanju legendarnega letala. Radio je pazil na to, 
kaksni so meteoroloski pogoji za polet. Radio je spo- 
rocal letaln, kaksno vreme je pred njim, vsem naro- 
dom sveta pa radostne vesti o poteku poleta. 

Se se niso vrnili Ckalov, Bajdukov in Beljakov 
v domovino, ko se je ze druga junaska trojica — 

56 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Gromov, Jumasev in Danilin — odpravila na drugem 
rdecekrilem letalu po isti poti eez severni tecaj x 
Zedinjene drzave Severne Amerike. Tudi ta polet 
je pomenil sijajno zmago sovjetskega letalstva. Slavni 
stalinski sokoli so prebili v zraku 62 ur 17 minut, 
preleteli so 11500 kilometrov in dosegli likrali dve 
svetovni prvenstvi. 

Radijska zveza je zopet dokazala odlicno kako- 
vost svojega dela in je castno izpolnila zadane ji 
naloge. S pomoejo radijske zveze je bil stab poleta 
neprenehoma natanko obvescen o poziciji letala in 
je imel — to je se posebno vazno — z njim nepo- 
sredno obojcstransko zvezo na vclikem delu te gran- 
dio^ne poti. 

Ti primeri nam nazorno dokazujejo, kako izredno . 
vazna je radijska zveza v letalstvu, na podrocju se- 
vernega tecaja in na morju. 

»Radio in letalstvo«, pise heroj Sovjetske zveze 
JJajdukov, ssta dandanes nerazdeljiva celota. Radio 
ne le, da je ozdravil letalstvo glubosti, ampak je po- 
stal tudi zvest krmar, ki kaze letalu pravo smer na 
njegovi poti skozi temno noc, skozi zavese oblakov in 
strasno meglo, ki vse zagrinja v svojo neprodirno 
odejo. Tako varno vodi pilota od enega aerodroma 

do drugega.« _ , . . 

Tudi heroj Sovjetske zveze Krenkelj poudarja 
vaznost radia v Arktiki in pravi: »Brez pretiravanja 
lahko recemo, da bi bilo za polovico manj cloveskih 
iivljenj zgubljenih v boju za osvojitev Skrajnega 
severa, ce bi ze prve arkticne odprave imele radijsko 
zvezo. Velikanskega dela, ki ga je zahtevala osvojitev 
severne morske poti, si ne moremo niti misliti brez 
take zveze. Saj nam edino radio omogoca, da vrsimo 
vremensko sluzbo in vzdrzujemo zvezo s parniki in 
letali.< 

57 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Bodisi dez ali sneg . . . 

Kaksno vreine bo jutri? To vprasanje mnogokrat 
▼znemirja veliko ljudi. S tem vprasanjem si ubija 
glavo kolhoznik, letalec, zeleznicar in pomorscak, Pa 
tudi vsakdo izmed nas dostikrat zeli vedeti, kaksno 
vreme bomo imeli; nepricakovan dez ali snezni metez 
lahko postavita nase nacrte popolnoma na glavo. De- 
javnost vecine ljudi je zelo odvisna od vremena. Zato 
je zanje tako vazno, da bi bilo mogoce vreme napo- 
vedati in vnaprej uganiti. 

Meteorologi so po temeljitem proucevanju vzro- 
kov vremenskih sprememb prisli do zakljucka, da 
bodo lahko samo tedaj z uspehom sestavljali vremen- 
ske napovedi, ce bodo imeli pred seboj sliko vremen- 
skih razmer ne le v svojem kraju, temvec tako rekoc 
po vsem svetu. V ta namen so po vseh dezelah orga- 
nizirali obsezno mreio meteoroloskih postaj, ki ne- 
nehoma opazujejo vreme. Opazovanja posameznih 
postaj pa imajo pravo vrednost le tedaj, ce jih osred- 
nji meteoroloski institut tiste dezele cimprej sprejme. 

Ta institut izmenja svoje meteoroloske podatke nemu- 
doma z instituti drugih dezel in tako lahko sestavi 
vremensko karto vsega sveta, opiraje se na opazova- 
nja sto in sto domacih in tujih meteoroloskih postaj. 

Cim veckrat sestavljamo te karte, tem natancneje 
nam kazejo, kako se vreme menja, tem zanesljivejse 
bodo vremenske napovedi. 

Oddaja meteoroloskih opazovanj znatno obreme- 
njuje radijske postaje. Cisto izkljuceno je, da bi zicni 
telegraf ali telefon mogla zmagovati tako velikanski 
material. Edino radio je mogel zagotoviti izredno 
naglo oddajo podatkov o opazovanjih velikanske 
mreze meteoroloskih postaj. Celo opazovanja take 
postaje, kakor je bila postaja »Sevemi tecajc, ki so 
jo gnali morski tokovi in veter po svoji volji, so 

58 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

lahko nepreneboma pribajala v roke meteorologov. 

Govorec o pomenu radijske postaje, je beroj Sovjet- 
ske zveze I. D. Papanin dne 18. februarja 1938 za- 
pisal v svoj dnevnik: »Meteorologi in sinoptiki vsega 
sveta so ji labko bvalezni: stirikrat dnevno smo po 
tej postaji oddajali porocila o yremenu v osrednjem 
polarnem bazenu.« 

Na temelju radijskib porocil je postalo mogoce, 
da sestavljamo vsakih seat ur yremensko karto. le 
karte vsebujejo porocilo o stanju vremena po vsem 
svetu y teku teb sestib ur, porocilo, ki je presenet- 
ljiyo po svoji obseznosti in po svoji raznolikosti. 

Toda radio ne sluzi meteorologiji le za to, da 
posilja porocila o svojib opazoyanjib, temvec^ omo- 
goca y celi yrsti primerov tudi samo izvrsevanje teh 
opazovanj. Kako pa bi sicer izyedeli, kolik je zracni 
pritisk, temperatura ali vlaznost zraka na visini 25 do 
30 kilometrov nad zemljo, ce ne more nobeno letalo 
tako visoko? Tudi v tem primeru nam pomaga radio. 

Posebna priprava — radiosonda (sestavljena iz elek- 
tronskega oddajnika in specialnib aparatoy) se dyiga 
s pomoSjo majbnega zracnega balona in po radijski 
zvezi avtomaticno sporoca rezultate merjenj soraz- 
merno z visino, ki jo doseze balon. 

Po radiotebnicnib metodab raziskujemo tudi 
strukturo in stanje se visjib plasti ozracja. Domneve . 
o strukturi najvisjib plasti atmosfere, kakih 400 500 
kilometrov nad zemljo, temelje predvsem na analizi 
zakonov, po katerib se radiovalovi v teb plasteb si- 
rijo, odbijajo in lomijo, in po katerib jib te plasti 
vpijajo (absorbirajo). Po vsej zemeljski krogli je po- 
razdeljenib na desetine tako imenovanih ionosferskib 
postaj, ki opazujejo najvisje atmosferske plasti. Radij- 
ska tebnika je izredno vazno sredstvo za meteorologe. 

Brez radia in elektronke bi bila vremenska sluzba 
popolnoma brez moci in znanstvene prognoze bi bile 
nemogoCe. 

59 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Snemanje zvoka 

6. novembra 1. 1943 zvecer je vsa Sovjetska zveza 
s pritajenim dihom poslusala govor svojega Ijublje- 
nega voditelja in vojskovodje o sestindvajsetletnici 
Velike oktobrske socialisticne revolucije. 

v. govor ^ 0 uspebih vojne z nemski mi 

fasisticnimi osvajaci, o uspehih preteklega leta, y 
katerem smo doziveli temeljit prelom y poteku Yojne, 
o pomoci, ki jo vse ljudstvo izkazuje fronti, in nje- 
gove preproste, modre besede je poslusalo razen po- 
slancev moskovskega sovjeta se na milijone ljndi. V 
soncnem Taskentu, v ostri zimi arkticnih krajev, v 
daljni Sibiriji in na bojnih crtah Domovinske Yojne 
60 si ljudje prizadevali, da ne preslisijo niti ene nje- 
gove besede. Tedaj se je zaciulo v dvorani gromovito 
ploskanje in splosen smeh. Ta smeh, ki je nastal y 
K remlja, je bil slisati po vsej Moskvi; razsiril se je 
cez njeno periferijo in pohite] od mesta do rnesta, od 
kolhoza do kolhoza po vsej nasi sirni domovini. Sku- 
paj s poslanci v Kremlju so se smejali obdelovalci 
bombazevih nasadov v Uzbekistanu, drvarji v Arh- 
angelsku in ribici Dal jnega vzhoda. Vsa nasa dezela 
se je smejala, ko je poslusala Stalina, kako se je z 
neusmiljeno, unicujoco ironijo posmehoval Hitlerje- 
» v | m petoliznikom, ki so sanjali, da bodo pri nas dobili 
piroge in krofe, sedaj so si pa ubijali glavo, »kako 
bi konSali vojno in odnesli cim manj modric in 
bunkc. 

Minula je noc. Ob zori so radiovalovi spet ponesli 
po Ysem svetu dobro znani, mirni glas. Nesli so s 
seboj vse njegove odtenke, nezlomljivo silo stalinske 
logike, fini humor neusmiljene ironije in trdno pre- 
pricanje, da bodo nemski fasisticni osvajaci v naj- 
krajsem casu kon£no uniceni. Zopet se je razlegla 
burja odobravanja, s katerim so udelezenci slavnost- 

60 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


nega zasedanja zdaj pa zdaj prekinjali voditeljev 
govor. Pridobitve na podrocju snemanja zvoka so 
omogoiile, da je govor velikega Stalina okranjen in 
da ga bodo tudi potomci v daljnji bodocnosti mogli 
poslugati. 

Vsak vecer poslusamo v tisocih projekcijskih 
.dvoran glasove priljubljenih umetnikov, glasbenikov, 
pesnikov in ucenjakov. 

Rano jutro. Radio zacenja svoj dan z drzavno 
himno Sovjetske zveze. Himno poje pevski zbor pesmi 
Rdece armade in plesov ZSSR, odlikovan z redom 
rdefiega prapora. — Kaj se res vsako jutro navse- 
zgodaj zbirajo v studiju vse te stotine umetnikov? 

Ne! Vsi ti umetniki mirno spe. Namesto njib 
>nastopa« zvocni posnetek (fonogram). 

Radio se oglasi: — poslusajte rusko narodno 
pesem ,Ej ubnem!‘ Poje Saljapin.« 

»Kdo? Saljapin? — Saj je ze davno umrl.« 

»Da, res je. Toda njegov glais je posnet za vselej.« 

. . . Na polamo postajo je priletelo postno letalo. 
Y kuverti, naslovljeni enemu izmed zimovalcev, je 
mala celuloidna plosca z napisom /> govor ece pismo«. 
Ko so nastavili to plosco na gramofon, so zaslisali 
glasek malega sincka tega usluzbenca polarne po- 
staje. V oceb srecnega oceta so zablestele solze . . . 

Zvocni posnetek — to je umetnost fotografiranja 
obdajajocega nas sveta zvokov. Ta umetnost je po- 
stala mogoca, ko je elektronka dozivela tako izreden 
napredek. Res smo imeli fonograf in njegovega na- 
slednika gramofon se pred elektronko, toda poslusati 
koncerte visoke umetniske vrednosti z gramofonskih 
plosc — ce o zvocnem kinu in zvocnem filmu splob 
ne govorimo — je bilo mogoce sirokim ljudskim 
mnozicam sele po iznajdbi elektronskib naprav — 
fotocelic in elektronk. 

61 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


4 . poglavje 
ELEKTRONSKI DELAVEC 

Stokrat hitreje 

V enem izmed znanstvenik raziskovalnih institu- 
tov Akademije znanosti ZSSR so izdelali nacrt kom- 
plicirane priprave za visoko napetost. Podobne pri- 
prave ni bilo se nikjer in nikoli. Ne le v Sovjetski 
zvezi, ampak tudi v inozemstvu so nepotrpezljivo pri- 
cakovali, kdaj bo ta priprava izdelana in predana r 
obratovanje. 

Koncno je bilo delo ze skoraj koncano. Za pre- 
vzem priprave je bila dolocena posebna komisija, 
katere clani so bili najznamenitejsi ucenjaki dezele. 
Naenkrat pa se je pripetila nesreca. Tezka kovinska 
elektroda je padla na kompliciran porcelanski izola- 
tor posebne oblike, ki je sluzil kot nosilec najvaz- 
nejsega dela priprave, in ga razbila na drobne kosce. 
Namescenci instituta so bili obupani. Morali bi odlo- 
ziti izrocitev priprave in njeno predajo v obratovanje 
za celih 40 dni ali pa se vec,. Za izdelavo, susenje in 
zganje izolatorja je bilo potrebno veliko casa. Samo 
za susenje je bilo treba 25 dni. 

Kaj storiti? Morali so razstaviti pripravo, ki so 
jo sestavili s tolikim trudom. Eden izmed inzenirjev, 
ki so sodelovali pri montazi, je nekam izginil in nje- 
govi tovarisi so bili prepricani, da je zbolel. Toda z 
njegovega doma so sporocili, da ima toliko dela, da 
nekaj dni ne bo mogel spati doma. Sledeci dan ni 
prise! na delo in tudi tretji dan ga ni bilo. Vsi so 
bili razburjeni. Edino glavni inzenir tovarne je ostal 
miren, na vprasanja ni odgovarjal ali pa se je salil: 
»Kaj pa je na tern cudnega? Razbili so izolator, pa 
se je moz iz obupa udal pijaci.t 

62 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Minili so tri je dnevi. Pred glavno zgradbo tovarne 
se je ustavil tovorni avtomobil. Na njem sta bila dya 
zaboja. Iz soferjeve lopice je skocil pogresani inzenir. 

Na njegovem utrujenem, neobritem lieu je igral za- 
dovoljen nasmeb. Preskakovaje po tri stopnice^v en 
mah, je ta treimtek pohitel v laboratorij in ze na 
pragu zavpil: ^Izolatorje sem pripeljal! Pomagajte 
mi, da jih iztovorimo, potem pa na delok 

Njegovi sodelavci so ostrmeli. TakiH izolatorjev 
ni nihce nikjer in hikdar izdeloval in izkljuceno je 
bilo, da bi jih bil nekje nasel ze izdelane. Se manj 
pa je bilo mogoce, da jih je kdo izdelal v treh dneh. 

»Kaj pa ste se zazijali vame, kakor da sem padel 
z lune?« je inzenir z veselim vzklikom prekinil na- 
stali molk. »Pravim vam, da sem pripeljal izolatorje.« 

»Ce bi bil padel z lune, bi bilo manj cudovito,« 
se je oglasil eden sodelavcev. »Kako se ti je pa po- 
srecilo, da si jih nasel?« 

>Ne nasel, ampak izdelal, « je odvrnil prislec. 

»Izdelal?« so v en glas vzkliknili navzoci. »Ti si 
jih torej pripeljal surove?« 

>Kaj pa se! Yse lepo po vrsti! Izdelali smo jih, 
posuSili in zgali. Tak pojdimo jih iztovorit; potem 
vam vse povem.« 

Ko so prenesli izolatorje v laboratorij, je povzro- 
6itelj tega dogodka zacel pripovedovati svoje prigode. 

»Kaj mislite, kdo mi je pomagal izdelati izola- 
torje v tako kratkem casu? Elektronka! Izolatorje 
smo susili po novem nacinu, v polju visoke frekvence, 
kakrsno imamo v kondenzatorju (elektronskega) 
oscilatorja. Te metode sem se spomnil, ko se je razbil 
izolator. Nisem pa vedel nic natancnejsega o tern. 

Moral sem se lotiti raziskovanja in pogajanja. To mi 
je vzelo najvec casa — sest in dvajset ur. Potem smo 
porabili stiri ure za priprave in nekaj vec kakor dve 
uri za izdelavo izolatorjev. Za vsak slucaj smo izde- 

63 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


lali dva. Potem pa se je zacelo najtezje - — susenje. 
Poprej smo susili izolatorje v toplotnih susilnikih 
pet in dvajset dni in se smo morali od petih stiri 
zavreci kot neuporabne, tako da nam je ostal samo 
eden. Obljubili so mi, da mi posuse moja dva izola- 
torja v sestih urah. Sest ur sem se tresel kakor v 
mrzlici. Ko so zaceli vleci izolatorja iz kondenzator ja, 
me v ze noge niso vec botele nositi. Toda vse se je 
srecno konealo. Oba izolatorja sta najboljle kakovo- 
sti, brez vsake gubice ali razpoke. Za zganje, hlajenje 
in pripravo za prevoz smo porabili se nekaj vec kot 
trideset ur. In vidite, se niso minili niti tri je dnevi . . 

Pripravo so izrocili v obrat tocno ob dolocenem 
casu. 


Elektronka v industriji 

V poslednjih letih je prodrla elektronka v naj- 
razlicnejse panoge ljudskega gospodarstva. 

Ravnokar smo jo srecali pri susenju keramicnih 
izdelkov. Prav tako pa lahko susimo tudi svez les, 
caj, tobak. Za kaj gre v teh primerih? 

Znano nam je ze, da v krogu, ki sestoji iz tuljave 
in kondenzator ja, s pomocjo elektronke lahko vzbu- 
dimo nihanje elektricne energije. 

Kakor niha nihalo ure zdaj na levo, zdaj na 
desno, tako tece elektricna energija, ki je v krogu, 
zdaj v tuljavo, kjer se zbira v obliki magnetnega 
polja, zdaj v kondenzator in se v njem kopici v obliki 
elektricnega polja. Ce ura ne bi imela vzmeti ali 
utezi, bi nihalo zanihalo in se ustavilo. Prav tako bi 
tudi elektricno nihanje hitro prenehalo, ako ne bi 
bilo elektronke. Pero v uri in elektronka v nihalnem 
krogu pa ne dovolita, da se nihanje ustavi. Frekvenca 
nihanja je odvisna od velikosti tuljave in kondenza- 

64 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

torja ter se men java od nekaj desetin do mnogo mi- 
lijonov v sekundi. 

Tako torej nastane v tuljavi izmenicno magnetno 
polje, med ploscami kondenzatorja pa izmenicno 
elektricno polje. 

Ce r ta polja postavimo kak kovinski prcdmet, 
tedaj v elektricnem polju ne opazimo na predmetu 
nikakik sprememb, v magnetnem polju se pa predmet 
silno segreje. Pri tern je zanimivo to, da samo po- 



Trsina predmeta izzareva toploto, znotraj pa predmet 
lahko ostane popolnoma hladen. Globocina, do katere 
6e predmet segreje, je tern manjsa, cim vecja je 
frekvenca. 

Popolnoma drugace je s predmetom, ki je izdelan 
iz kakega neprevodnega materiala — dielektrika. Tak 
predmet se segreje v elektricnem polju kondenza- 
torja, v magnetnem polju -tuljave pa ostane hladen. 
Nasprotno kakor kovinski predmet, izzareva tak di- 
elektricen predmet toploto iz vse svoje mase. Tako 
enakomerno segrevanje vse mase materiala moremo 
doseci le s pomocjo elektricnega polja. Pri vseh dru- 

Elektronka 65 5 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


git nacinih segrevanja se najprej segreje povrsina 
predmeta, potem sele njegova notranjost. 

Yeliko vaznih In zanimivih primerov rabe elek- 
tronke v industriji sloni ravno na tem, kako vplira 
na razne vrste materiala izmenicno elektricno ali 
magnetno polje. 

§e nedavno so material susili s toplim zrakom. 
Ko je zrak krozil okrog materiala, ki ga je bilo treba 
susiti, ga je scgreval in tako je vlaga s povrsine pred- 
meta izhlapevala, vlaga iz notranjosti predmeta pa 
se je sirila v zunanje plasti. Ce se je vlaga iz notra- 
njosti ravno tako hitro sirila v zunanje plasti, kakor 
je tu izhlapevala, se je material enakomerno su§il in 
se ni pokazil. Ako pa v tem ni bilo pravega soraz- 
merja, so se razne plasti neenakomerno susile in ma- 
terial je jel pokati, kakor poci casa za caj, 5e vlijes 
vanjo vrele vode. 

Material, ki ga susimo v izmenicnem elektrifnem 
polju visoke frekvence, se segreva hkrati po vsej 
svoji masi; ker pa vlaga iz zunanjih plasti izhlapeva, 
se povrsina do neke mere hladi. Yisja temperatura v 
notranjih plasteh hitro prezene vlago iz notranjosti 
materiala in mocno skrajsa njegovo susenje. 

Izmenicno elektricno polje visoke frekvence ra- 
bimo ne le za susenje keramicnih izdelkov, ampak 
tudi mnogih drugih vrst materiala. 

Zelo dobro se susi les. Da izsusimo s toplim zra- 
kom kvadratno rezan hrastov tram s stranico 10 cm 
(>moral«), potrebujemo sto dni. Pri tem pa moramo 
racunati z veliko kolicino manjvrednega blaga. Ce 
hitrost susenja podvojimo, bodo skoraj vsi trami raz- 
pokani. Ce pa susimo iste hrastove trame v elektric- 
nem polju mocnega oscilatorja, bodo v nekaj urah 
docela suhi in manjvrednega blaga ne bo skoraj nic. 

Caj, tobak in nekateri drugi aromatiSni pridelki 
se v elektricnem polju visoke frekvence hitreje suse, 

66 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

razen tega pa je njibova kakovost znatno boljsa, ka- 
kor ce bi jib susili kako drugace. 

Sftvila, ki jib bocemo konservirati, segrevamo v 
parnih kadeb do dolocene temperature. Tisti del kon- 
servne vsebine, ki je tesno ob stem posod, se raz- 
kulia, zgubi branljivost in kvaliteto okusa, v notra- 
njosti posode se pa morda niti ne pregreje. Ce pa 
segrevamo zivila v elektricnem polju visoke fre- 
kvence, se pregrejejo enakomerno po vsej svoji masi, 
ne da bi se pri tem razkuhala, ter popolnoma ohra- 
nijo svojo branljivost, aromo, prirodno barvo in okus. 

S pomocjo elektronskih visokofrekvencnib na- 
prav moremo topiti mascobo iz odpadkov v klavnicab. 

Mascobe se pri tem ne prismode in so boljse kako- 
vosti. 

Veliko se izkorisca v industriji lastnost kovin, 
da se segrevajo v izmenicnem magnetnem polju vi- 
soke frekvence. Metalurgi so konstruirali posebne 
peCi — imenujemo jih indukcijske peci — v katerib 
tale kovine in rude najboljse kakovosti. V teh peceh 
nasujemo kovino, ki jo zelimo raztaliti, v magnetno 
polje tuljave. Izbrati moramo nizko frekvenco nibaj- 
nega kroga, zato da se hkrati segreje vsa masa ko- 
vine. S pomocjo indukcijske peci je zagotovljena po- 
polna cistost taljenja in izkljucena moznost, da bi 
dospcle v raztaljeno snov skodljive primesi ali plini. 

. Cudovita lastnost izmenicnega magnetnega polja 
visoke frekvence, da segreva samo zunanje plasti ko- 
vine, nam omogoca, da kalimo jeklene izdelke in-in- 
strumente samo na njihovi povrsini. Ce izberemo pri- 
merno frekvenco oscilatorja, moremo kaliti kovino 
» do zelene globine, notranjost pa ostane pri tem ne- 
prekaljena. Tak nacin kaljenja daje povrsini kaljenib 
instrumentov potrebno trdoto in zmanjsuje njih ob- 
rabo, ne pa tudi njibove trpcznosti. 

(67 s* 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-Q0415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Raziskovnnje notrnnjosti zemlje 

Kovine so tako vazne, da jih ne moremo dorolj 
risoko ceniti. Od ogromne oklopnice do zlatih zob in 
od elektricnega kabla do cajne zlicke — vse to je 
kovina. Ne inoremo si misliti zivljenja sodobne 
druzbe brez kovin. Pa ne le sodobne druzbe! Po ko- 
vini, ki so jo ▼ kaki dobi najved rabili, imenujemo 
, cele dobe razvoja cloveske druzbe. Tako poznamo 

bronasto dobo, zelezno dobo . . . 

Najrazsipnejsi unicevalec vseh mogocih kovin je 
vojna. Tanki, topovi, municija, letala, bombe, naboji 

vse to je iz kovine. Vse to se neprenehoma trosi 
v bojih in se mora spet in spet dopolnjevati. 

Od kod pa dobivamo kovine? 

Kakor vam je znano, dobivamo najvec kovin iz 
zemlje. Vcasih so rudna lezisca tudi na povrsini zem- 
lje. Toda to so redki primeri. Najveckrat so pa lezi- 
Jca globoko pod zemljo in zato moramo zemljo na- 
tanko raziskovati. 

§e do nedavna se je raziskovanje vrsilo takole: 

Najprej so geologi proucevali zemljisee. Ce so 
zakljucili, da so na tern zemljiscu morda rudna lezi- 
fi£a, so raziskovalci zaceli kopati navpicne iskalne 
jaske in vodoravne zaseke (jarke). Tako so navadno 
nasli rudo, ce ni lezala pregloboko. Ce so bila pa 
lezisca bolj globoko v zemlji, tedaj tako iskanje ni 
imelo uspeba in le v posameznih. primerih so mogli 
po posrednih znakih ugotoviti, da ruda lezi globlje 
v zemlji. Za iskanje v vecji globini so bila potrebna 
posebna rudarska globinska dela, ki so segala do ne- 
kaj desetin metrov globoko v zemljo. Te vrste sle- 
dilna dela so bila zelo pocasna in draga. 

Poznali so tudi cenejsi nacin sledilnih del — 
vrtanje, ce so namrec vrtali v zemljo luknjo, ki je 
v£asih segala do tisoc metrov globoko. Bili so pri- 

68 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0t)415R004700130001-4 

i 

meri, ko je bila luknja izvrtana vstric z rudno zilo, 
ne da bi jo odkrila, in tako so sledilna dela ostala 
brez uspeba. 

Toda spet je prisla elektrika na pomoc razisko- 
valcem. Izkazalo se je, da lahko izkoriscamo za raz- 
iskovanje rudnib lezisc celo vrsto razlicnib elektrit- 
nib metod. Tako se je razvila nova znanstvena panoga 
— sledenje po elektricnib (geofizicnib) metodah. 

Poslednja pridobitev te vede je raziskovanje . s 
pomoc jo elektromagnetnih valov, ki jih proizvajajo 
in sprejemajo — kakor nam je znano — elektronke, 

Ce ugotovimo, kako se ti valovi sirijo po zemeljskih 
plasteb, hkrati na globoko preiscemo zemeljsko skorjo 
in ugotovimo njene neenakomernosti, to se pravi do- 
locimo, kje je pod zemljo voda ali pa so rudna 
lezisSa. 

Ta novi nacin raziskovanja z elektronkami je 
silno pospesil in pocenil sledilna dela. Dandanes sko- 
raj ni raziskovalne odprave, ki bi ne bila opremljena 
z elektronskimi aparati. 

Kamen modrosti 

Znan pregovor pravi: s>Kolikor ljudi, toliko oku- 
sov«. In res so okusi zelo razlicni. Enemu se zde vse 
pridobitve elektronske tebnike in raba elektronk na 
najrazlicnejsib podrocjib neverjetna, presenetljiva, 
cudezna, drugi pa pravi: »Kaj pa je posebnega na 
tern, da po radiu prenasajo koncerte, fotografije ali 
celo gibajoce se slike? Ali pa, da je Krenkelj z Zemlje 
Franca Jozefa, ce ne celo s severnega fecaja, govoril 
z odpravo admirala Byrda (Berd), ki je bila nekje v 
blizini juznega tecaja? To so res imenitne stvari, toda 
kaj je cudovitega na tem? Nic drugega kakor radio- 
oddaja! Cudodelna Aladinova svetilka je pa delala 
prave iiudeze. Poskusite vendar s svojo elektronko 

69 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


napraviti zlato ali kakrsne koli dragocenosti, kakor 
jih je napravil Aladin za darilo sultanuk 

tuc *\ v tem primeru je elektronka uspela, 
da dokaze svojo cudodelno moc. 

Znanstveniki-fiziki so v teku poslednjih dvajset 
ali trideset let odkrili uinogo skrivnosti y svetu ato- 
™ j - Proucili so ne le najvaznejse lastnosti atomskega 
jedra, ampak so se tudi naucili razbijati ta jedra in 
jih zopet zdruzevati, se pravi pretvarjati eno snov v 
drugo. Uresnicile so se naposled sanje alkimistov, ki 
so iskali >kamen modrosti«, da bi z njim spreminjali 
srinec in druge kovine v zlato. 

Ko so razbijali atomska jedra, se je uSenjakom 
posrecilo^ da so dobili ne le zlato, ampak tudi tisoc- 
krat drazje radioaktivne snovi. 

Toda §e vec, ucenjaki so dobili na ta nacin ne le 
prvine, ki so bile ze prej na nasi Zemlji, ampak so 
ustvarili take nove prvine, ki imajo vecjo atomsko 
tezo kakor najtezja prvina na Zemlji — uran. Ko so 
tako spoznavali skrivnosti atoma, so ucenjaki prisli 
do sklepa, da sta materija (snov) in energija nekaj 
enotnega in da se lahko pretvarjata druga v drugo, 
podobno kakor ena oblika energije lahko preha ja v 
drugo, na primer elektricna energija v mehanicno ali 
toplotno. 

Uspelo je tudi dolociti ekvivalent* za pretvarja- 
nje materije v energijo. Ta ekvivalent je never jetno 
velik. S pretvoritvijo 1 grama materije v energijo bi 
dobili 25 milijonov kilovatnih ur. Toliko energije 
proizvaja elektrocentrala na Dnjepru komaj v dveh 
dneh. 

Ko bodo v bodocnosti ucenjaki natanko proucili 
atomsko jedro in obvladali notranje atomske procese, 


* Ekvivalenten pomeni enakovreden, istoveten. 
70 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

bodo clovestvu na razpolago take moznosti, ki si jib 
danes niti predstavljati ne moremo. 

No, kaj pa ima elektronka s tem opravitif 

To, da so pri proucevanju atoma in njegovega 
notranjega ustroja vecino vprasanj resili pomocjo 
dubovitega aparata— ciklotrona; najvaznejsi del toga 
aparata je pa elektronka. Glavne uspebe pri pretvar- 
janju ene snovi v drugo, tako zlasti pri pretvarjanju 
zivega srebra v zlato, so dosegli s pomocjo ciklotrona. 

Tako torej labko napravi elektronka tudi ta cu- 
dez — namrec zlato in druge dragocenosti. 

Elektronka in zvezde 

Znan astronom, ki je pol svojega zivljenja prebil 
pri daljnogledu ter opazoval in raziskoval zvezde, 
komete in planete, je nekoc prisel do cudnega sklepa, 
da so oci popolnoma nerabno sredstvo za opazovanje 

aCba »Oko je muhasto,« je dejal, »in netocno. Labko 
se neverjetno zmoti. Ne govore zaman o cemtvah po 
videzu' Konec konea se oko tudi prav labko utrudi.« 

s>AU torej mislite vobati ali z jezikom pokusati 
svoje zvezde v teleskopu?< se je posalil eden nje- 
govib sobesednikov. 

> Vobati ali ne, toda za astronomska raziskovanja 
je treba zamenjati vid s kakim popolnejsim sred- 
stvoin za opazovanje.* 

In res je kmalu fotografska plosca nadomestila 
oko Plosca jasno pokaze tudi slabe, silno oddaijene 
zvezde in nam omogoca, da jib proucujemo v mirnem, 
udobnem prostoru, pri dnevni svetlobi. Opazovanja 
niso ved subjektivna in odvisna od mdividualmh na- 
pak opazovalca. Fotografski posnetki so postali ne- 
ovrgljivi dokumenti. 

71 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Pa tudifotografska plosca nam ne nudi moznosti, 
da bi natanko dolocili svetlobo zvezd. In vendar mo- 
rejo astronomi celo vrsto vprasanj resiti edino z naj- 
natancnejsimi merjenji svetlobe. In tudi v tem pri- 
meru jim je poinogel izredno precizen elektronski 
a P ar . at . T I°I° ce lica. Fotocelica z elektronskimi ojace- 
valniki je omogocila astronomom, da rrse razna mer- 
jenja svetlobe s tako natancnostjo, ki jim popolnoma 
zadostuje. Fotocelica je ranogo natancnejsa kakor 
fotografska plosca. 

Folografska plosca, ki zbira med dolgotrajno 
ekspozicijo svetlobo daljnih zvezd, ima za sedaj se 
prvenstvo glede na prodiranje v daljave vsemirja. 
l(xla astronomom je to ze premalo. Yendar pa za 
sedaj se ni mogoce povecati obcutljivosti plosce. Kon- 
struirati daljnoglede z vecjo povecavo je pa si I no 
tezko. INajvecji teleskop ima zrcalo s premerom pet 
metrov, astronomi bi pa hoteli doscci take daljave 
zvezdnega prostranstva, da bi morali teleskopi imeti 
zrcala s premerom nekaj sto metrov. 

Zdelo se je, da ni izboda iz te zagate, toda spet 
so pomagali elektronski aparati. Francoski astronom 
ballemand (Lalman) je konsiruiral posebno kombi- 
nacijo fotocelice in fotoaparata ter tako dosegel, da je 
mogoce fotografirati tudi zvezde, ki so stokrat manj 
svetle kakor tiste, ki so jih po navadnem nacinu foto- 
grafiranja z isto plosco in z istim teleskopom se mogli 
posneti. la nacin fotoelektronskih posnetkov sicer 
res se vedno povzroca znatne tezave, vendar pa laliko 
uparno, da so te tezave samo zacasne in da jim bodo 
prav kmalu kos. 

Vseznalci 

Razen v radijski tehniki so elektronsk : aparati 
povzrocili se v eni stroki elektrotehnike pravcati 
prevrat — v merilni tehniki. 


72 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Izum merilnih elektronskib aparatov in ▼ zvezi 
s tem nove metode merjenja so obogatile znanost m 
pospeSile razvoj mnogib red. . , ... , 

Ojacevalnik z elektronkami je znatno izboijsal 
razne elcktricne merilne priprave ter jim dal vecjo 
preciznost in obcutljivost; omogocil je tudi merjenje 
tako majbnih kolicin, na kakrsne poprej se mishti 
nismo mogli. Postalo je na primer mogofie meriti tako 
majbne napetosti, kakor jib najdemo pri reakciji 
zivcev ; tako sibke elektricne toke, kakor jih imamo, 
kadar po vodu prebaja le nekaj elektronov v sekundi; 
tako majbne razdalje, kot so razdalje med atomi 
t molekuli; tako majhne casovne presledke, kakor so 
potrebni, da preskoci iskra v iskriscu; tako majbno 
intenziteto svetlobe, kakor jo imajo daljne zvezde. 

Fotocelice so nam omogocile, da vrsimo najraz- 
licnejsa merjenja svetlobe s toliko natancnostjo, ka- 
krsne preje nikakor nismo mogli doseci. 

Merilne priprave z elektronkami in fotocelicami 
pa ne rabimo samo za fotometricne meritve in za 
merjenja malib kolicin. 

Poznamo veliko stevilo bistroumno sestavljemh 
zanimivib merilnib aparatov za najrazlicnejsa mer- 
jenja v elektrotelmiki, akustiki in fiziki. v 

Dostikrat so elektronski merilni aparati zdruzem 
s pripravami za raznovrstno avtomaticno reguliranje. 

Imamo na primer aparature, ki bkrati mer i jo in avto- 
maticno uravnavajo vlaznost, temperaturo, elektncno 
napetost. 

Elektronski aparati, ki so se udomacili v mdu- 
striji, olajsujejo in pospesujejo produkcijo industnj- 
skib izdelkov. Kot zanimiv primer take izredne po- 
spesitve v produkciji naj navedemo zanimivo apara- 
turo za rcgulacijo ur. V tovarnab in nrarskib delav- 
nicah navadno porabijo dosti casa za uravnavanje nr. 

Da ugotove, ali ura prebiteva ali zaostaja, morajo 

73 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


uro dosti dolgo opazovati. S posebno pripravo je pa 
mogoce ugotoviti v nekaj sekundab, nli ura prehiteva 
j a PoppJno uravnavo ure z natanfinostjo 
5 P sekund na dan porabijo vsega skupaj kakih 


Zadnja leta se je v celi vrsti dezel zelo razsirila 
ta .? ! Iaenova ^ a elektronska avtomatika ne Ie v indu- 
strijskih podjetjib, ampak tudi v prometu in celo v 
gospodinjstvu. To so mebanizmi in priprave, katerib 
delovanje avtomaticno uravnavajo razni elektronski 
aparati brez eloveka. 

Elektronska avtomatika je znatno pospesila in po- 
cenila proces proizvodnje, zascitila je delavce na ne- 
varnih delovmb mestib, omogocila bitro, natancno in 
stalno kontrolo izdelkov in poboljsala njibovo kako- 
vost. 

^ a j vazne j®^ ^ n > rekli bi, stalni sestavni del avto- 
maticmh naprav j e fotocelica. Za zvocnim filmom in 
tele vizi jo je avtomatika tisto podrocje, kjer se foto- 
celica najvec rabi. 

Avtomaticno upravljanje s pomocjo fotocelice se 
nestrokovnjakom dozdeva kot kaka carovnija. Saj je 
res skoraj neverjetno, da svetlobni zarek, ki ga oko 
cesto sploh ne vidi, Iabko pozene ali ustavi velikanski 
tiskarski stroj, ki natisne 100 izvodov v sekundi, ali 
pa, da more brez .pomoci clovekovega ocesa odbrati 
razne izdelke po barvi, obliki, razseznosti, prozornosti 
ali po drugib znakih. 

Fotocelice nam sluzijo za stotine avtomaticnih 
naprav. Sem spadajo vrata garaze, ki se sama odpi- 
rajo, ko jih obsvetijo zarnice avtomobila. Vodometek 
pitne vode, ki zacne delovati, ko se nadenj skloni 
clovek; vkljucenje razsvetljave, ko nastopi mrak, 
eksplozija min, ce kdo poskusa, da bi jib dezakti viral, 
in cela vrsta drugih avtomatiSnih naprav. 


74 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


5. poglavje 

NEPRICAKOVANA SRECANJA 
Boljse od najboljsega 

»Naslov brez smisla«, boste rekli. »Saj to ni mo- 
gofce. Stvar je labko dobra, sijajna, imenitna, konec 
konca labko najboljsa, toda, da bi bila boljsa od naj- 
boljse — to je pac bedastoca. Saj vendar ni mogla 
biti najboljsa, ce se je pojavila se druga, boljsa od 

nje!« . 

Vse to je res, toda ne vselej. Prirpovedujejo na 
primer tole. Znameniti ameriski filmski igralec Char- 
ley Chaplin je silno priljubljen pri gledalcib. Pod- 
jetja, ki izdelujejo filme, so ga vabila, naj ^sodeluje 
pri posnetkih. Chaplin ni mogel vsem ustreci, pa je 
moral zavracati ponudbe. Tedaj so ta podjetja zacela 
najemati igralce, maskirati jih za Charley Chaplina 
in izdelovati filme s sodelovanjem teh podtaknjemh, 
nepravih Charley Chaplinov. _ 

Ni minilo veliko casa in teh ponarejemh Chapli- 
nov se je nabralo nic koliko. Tedaj se je eno O'd^teh 
podjetij odlocilo, da razpise natecaj za najboljsega 
posnemalca Charley Chaplina. Na ducate konkuren- 
tov se je pojavilo pred castitljivimi clani razsodisca. 
Igralci so si prizadevali, da bi cim bolje posnemali 
Charley Chaplina in da bi cim bolj natanko oponasali 
njegovo vedenje in nacin igre. 

Konkurz je bil koncan. Zirija je dolocila, kateri 
so najboljsi igralci, najbolj podobni Charley Chap- 
linu. Tedaj je pa nenadoma eden izmed konkurentov, 
k.i je bil precej slabo ocenjen, dvignil brup: 

>Kako mi more biti kdo bolj podoben kakor jaz 

sam sebi?« . , ~ , y-.ii- 

Izkazalo se je, da je bil to sam Charley Chaplm, 
ki je na tibem prisel na konkurz in dozivel neuspeh. 

75 


Approved, For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Pr a y tak° se je pripetilo r glasbi, ko so ranjo 
prodrli elektronski aparati. 

Fotocelice, elektronski ojacevalci in druge elek- 
tricne nap rave so omogocile iznajditeljem med glas- 
beniki, da konstruirajo novo glasbilo, ki je nioglo 
piskati kakor flavta, toda bolje od najboljse flavte, 

kl v e »P a !° kakor S 0 ® 1 *. *oda bolje od najboljsih 
gosh. Morda se vam pa zazdi, da je to zopet kak 
nesmisei. Toda to ni nesmisel. 

2e davno prej so se izumitelji trudili, da bi kon- 
struirali idealen glasbeni instrument, s katerim bi 
bilo mogoce izvajati poljubne glasovne kombinacije, 
ne glede n a visino, inoe, mnogoglasje in barvo glasu. 
Izumitelji so predlozili velikansko stevilo najrazlic- 
nejsih glasbil in v preteklem stoletju so izdali nic 
manj kakor 12.000 patentov za nove glasbene instru- 
rnente. 

Od najboljsih, dovrsenih glasbil so izbrali ona, 
ki tvorijo danes simfonicni orkester in razpolagajo, 
kakor vemo, z najsirsimi muzikalnimi moznostmi. Pri- 
zadevali so si, da izdelajo orgle kot najpopolnejsi 
instrument. Bistvo zastavljene naloge je bilo v tern, 
da zdruzijo v orglah lastnosti eele vrste instrumeutov. 
Izkazalo se je, da je bila naloga skrajno tezka, in 
zato tudi ni bila resena vse do zadnjega easa. 

Tudi tu so pomogli elektronski aparati. Neki sov- 
jetski izumitelj je izdelal nov model elektricnih 
orgel. JNa vrtecih se ploscah je napravil posnetke 
zvokov najrazlicnejsih glasbenih instrumentov in re- 
produciral te^ posnetke s pomocjo elektronskih apa- 
ratov in zvocnika. Ako se plosce s posnetki (fono- 
grami) hitro vrte, dobimo visok ton, ce se pa vrte 
pocasi, nizek ton. 

■^\ akor P ray t izumitelj, je ta instrument najpo- 
polnejsi na svetu. Z njim lahko izvajamo glas kate- 
rega koli instrumenta in se vec: zvok, ki je posnet 

76 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

na plosci, labko »dopolnimo«, »retusiramo« ter tako 
dobimo boljsi ton kakor na najboljsem mnzikalnem 
instruments Mogoce je na primer pri goslib odpra- 
v iti skripanje loka ob strune in dobiti dovrseno cist 
rrok, kakor ga ne more jo dati nobene goslb 

Ena najvecjib tovarn glasbil, ki izdeluje orgle, 
je izdelala serijski tip elektricnib orgel, ki delujejo 
po tern nacels Konstrukcija teh orgel je zelo kom- 
plicirana. Toda tudi rezultati so izredni. Ta instru- 
ment labko reproducira zvok katerega koli mstru- 
menta, poleg tega z njim labko izvajamo takeglasove, 
kakrsnib ni mogoce izvajati z nobemm glasbilom. 

Razen takib velikanskib in kompliciranib aparatov 
so izdelali tudi vrsto preprostib, tako imenovamh eno- 
glasnih instrumentov, ki morejo v danem momentu 
izrajati samo en zvenec ton. . . 

Nacelo, po katerem delujejo ti enoglasm glasbeni 
instrumenti, je prav preprosto. Instrument sestoji iz 
oscilatorja za zvoene frekvence, ojacevalke in zvoc- 
nika, razen tega pa ima inehamzem za regulacijo ire- 
kyence oscilatorja, za moc in barvo glasu. 

Najbolj razsirjeni med temi preprostmu elektro- 
muzikalnimi instrumenti so termenvox, violma, ekvo- 
dis in se drugi. 

Diverzant 

Nekega vecera je sedel v majhni sobici ene naj- 
velicastnejsih stavb Moskve samcat clovek za mizico. 

Zaxzet je bil z nekim skrivnostmm delom. Na mizico 
je bila pritrjena nekaksna mala skatlica, nad njo pa 
ie stala majbna plosca z izklopkami, gumbi, m dru- 
gimi delajli. Pritisml je sdaj to. zdaj - vzvod 1 m 
gorOril z nekom v nerazumljivih, neskladnih staykib. 

•>No, kako gre pri vas? Bodite pripravljem, takoj 
zacnemo! 

7 ? 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Pripravite veter! 

Pozorf Ne zamudite, ta hip bo eksplozija!, 

Je toPc bi pomislil tuj opazovalec. »Diver- 
zant. Ah norec? S kom se vendar razgovarja? In 
kako naj pnpravi veter? 

Vse to jc pa lahko pojasniti. 

Krasna stavba je Osrednje gledalisee Rdece ar- 
made. Mala sobica je radiocentrala, skrivnostni clovek 
je pa reziserjev pomocnik. 

Mikrofon za prenos gledaliskih predstav po radiu 
se je ze udomacil. Sedaj pa radio zavzema nove po- 
stojankc v samem gledaliscu. Posebno izrazit je ta 
pojav v Osrednjem gledaliscu Rdece armade ki je 
, , n „ av "°, sezidano po najnovejsih pridobitvah 

g edaliscne tehmke. Tu je radio neposredno udelezen 
v predvajanju predstav. 

Danes so igrali v gledaliscu >Vojskovodjo Suvo- 
rova,. Nekaj sekund preden se je dvignil zastor, fe 
reziserjev pomocnik pritisnil za gumb in zapovedal: 

»lgrajte koracnico!. 


Ko se je dvignil zastor, so se zaslisali od nekje 
daJec zvoki glasbe, ki je marsirala mimo. Zvoki so se 
bolj in bolj priblizevali, godba je prihajala vse blize 
in blize-- sedajle je prav vstric z nami — potem pa 
se je zacela oddal jevati in je koncno utihnila. V res- 
in ci pa m bilo za odrom nikake godbe. Nastop godbe 
so posneli na plosco, radijska naprava pa je odigrala 
ta posnetek in pri tem menjala moc zvokov kakor je 
zelel reziserjev pomocnik. V igri >Vojskovodja Suvo- 
rov« je ta radijska naprava nastopila veckrat. Po 
navodilu reziserjevega pomocnika je izvajala zavi- 
janje vetra, hrurn mnozice, donenje zvona, razstreli- 
tev mosta. 


RadioakustiSna oprema gledalisca omogoca presc- 
netljive rezultate z najmanjsimi stroski. Tako na pri- 
mer, ce pred mikrofonom meckamo vrecico s krom- 


rs 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


pirjevo moko in. potem ta sum ojacimo in reproduci- 
ramo z zvoSnikom, se nam zdi natanko tako, kakor 
da bi skripal sneg. Ce pa pritiskamo tkanino ob le- 
seno kolo, ki se vrti z menjajoco se hitrostjo, vzbu- 
jamo pri poslusalcu vtis, da tub veter. 

' Tresk in sum 

Ce bi se ob doloceni uri sprehodili po hodniku 
enega medicinskih institutov, bi gotovo zastali pred 
steklenimi vrati velike, svetle predavalnice. Izza vrat 
so se slisali neki cudni, mocni udarci. Pravilno kakor 
ura je tiktakalo: tuk-tuk, tuk-tuk. 

Kaj je to moglo biti? In kako se more vrsiti pre- 
davanje ob taki spread javi? In vendar, predavanje se 
ni pretrgalo. Skozi vrata je bilo videti sivolasega 
profesorja, ki si je prizadeval, da bi nekaj razlozil, 
kadar so udarci iz nerazumljivega vzroka postali 
slabotnejsi. 

To je bilo — srce enega izmed studentov. 

Res, nikar se ne cudite! Srce studenta. Poseben 
mikrofon je pretvarjal udarce srca »dezurnega bol- 
nika< v elektricne sunke, ki so jih spet elektronke 
ojacevale do zazelene moci. 

Ta ojacevalna naprava je omogocila vsem pri- 
sotnim v dvorani, da poslusajo hkrati s profesorjevo 
razlago udarce srca, njegove sume, najfinejse odtenke 
njegovega bitja. 

Odkrili so skrivnost 

Ve6 ko petdeset let so se ameriski geologi 
trudili z nalogo, kako naj ugotove vijugasti tok pod- 
zemeljske reke v blizini mesta Bellevue (Belvi) v 
drzavi Ohio (Ohajo). Mnogokrat so poskusali, toda 
vselej brez uspeha. Reka ponika pod zemljo, tece po 
neki podzemeljski poti in se zopet pojavi na povrsini 

79 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


zemlje. Toda vprasanje, po kateri strugi teCe pod 
zemljo, je ostajalo brez odgovora. Tedaj je ucenja- 
kom prislo na misel, da bi odkrili to skrivnost s po- 
mocjo elektronke. V raajhen gumijast balon, nepro- 
dusen za vodo, s premerom okoli 20 cm, so dali radio- 
oddajnik za kratke valove in ga vrgli v reko. Tok ga 
je pograbil in balon se je odpravil na podzemeljsko 
potovanje. Oddajnik je nenehoma dajal signale, ki so 
jih sprejemali kontrolni radiogoniometri*. Smeri, iz 
katerib so se slisali signali, so dale v svojem preseci- 
scu natancno pozicijo balona in tako so ugotovili 
skrivnostno pot podzemeljske reke. 

Tako so lahko s pomocjo elektronke preprosto in 
natanko resili tezko znanstveno vprasanje. 

Iznajdljivi kitolovci 

Pri lovu na kite se cesto zgodi, da se ranjeni kit 
skrije v morski globocini in tako ga kitolovci ne za- 
slede vec. 

Da bi olajsali zasledovanje kita, so na kitolov- 
skih ladjah zaceli uporabljati majhen oddajnik, ki 
ga pricvrstijo na konec harpune. Vse zvijace ranje- 
nega kita, ki se skusa skriti zasledovalcem, so brez 
uspeha. Oddajnik daje nekaj ur signale in kitolovci 
slede tem signalom, dokler kita ne dohite. 

Onstran vidljivega 

Gotovo je ze vsakdo izmed vas bral kak fanta- 
sticen roman, morda celo znanstveno razpravo o vpra- 
sanju, ali je mogo5e videti skozi meglo in ponoci. 

>Ali je res mogoce videti v temi?< 


• Radiogoniometer — priprava za doloCitev smeri, iz 
katere prihaja radiosignal. — (Op. prev.) 

80 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

S tern vprasanjem smo se obrnili na znanega 
strokovnjaka elektronske tehnike. 

>Xa izraz ni cisto pravilen,« je dejal nas znanec 
strokovnjak. j>Videti ( v absolutni temi, to se pravi, ce 
ni nobenib zarkov, je seveda nemogoce. Kakor veste, 
svetloba ni nic drugega kakor radiovalovi. Razlika 
med njimi je edino v tem, da so svetlobni valovi 
znatno krajsi. Najkrajsi radiovalovi so dolgi nekaj 



centimetrov, svetlobni valovi pa so krajsi od enega 
mikrona (0.001 mm). 

Vsa barvna skala zarkov, ki jib oko dojema, lezi 
med valovnimi dolzinami od 0.4 do 0.75 mikrona. Val, 
ki je dolg priblizno 0.75 do 0.7 mikrona, obcuti oko 
kot rdeco barvo. Yalovi, dolgi 0.6 do 0.55 mikrona, se 
zde ocem rumeni, valovi dolzine 0.45 mikrona — mo- 
dri in 0.4 mikrona vijolicasti. 

Valov, ki so daljsi od 0.75 mikrona, tako imenova- 
nib infrardecib valov, in valov, krajsib od 0.4 mikrona, 
tako imenovanib ultravijolicastib, oko ne obcuti vec. 
Ce obsevamo kak predmet z zarki, ki je njihova va- 
lovna dolzina vecja od 0.75 mikrona ali pa manjsa od 
0.4 mikrona, ga clovek ne bo mogel videti, pa najsi 

Elektronka 81 6 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

t ' 





Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


bodo ti zarki se tako mocni. Za njegovo oko bo tak 
predmet teman. 

Toda posebna elektronska priprava izvrstno ob- 
cuti take »temne zarkec in spreminja nevidno sve- 
tlobo v vidno. To pripravo je izumil ruski ucenjak: 
dr. Zvornikin. Ta priprava se imenuje elektronsko- 
opticni konverter (pretvarjalnik), skrajsano EOP. 

Znano vam je, da kovine pod vplivom vidne, pa 
tudi ,nevidne‘ svetlobe izzarevajo elektrone. Kolicina 
izzarjcnih elektronov je odvisna od intenzitete svet- 
lobe. Vse kovine pa ne izzarevajo elektronov pod 
vplivom svetlobe enako mocno. Najobeutljivejsi za 
vpliv svetlobe jc cezij. Ta kovina izzareva elektrone 
ze pri prav slabi svetlobi. 

Opazamo pa tudi nasproten pojav: nekatere snovi 
se zacno svetiti, ce nanje padajo elektroni. Cim vee 
elektronov pade na posamezno toeko take snovi, tem 
bolj se ta tocka sveti. Med te snovi spada na primer 
tudi kalcijev silikat ali viljemit. 

To lastnost cezija in viljemita je izkoristil izumi- 
telj, da je pretvoril nevidne slike v vidne. Mislite si 
majhno stekleno cev, ki ima na enem koncu dno, na 
drugem je pa odprta! Prednja stena dna je previe- 
cena s cezijem, zadnja pa z viljemitom. 

Ce na tanko cezijevo plast s pomocjo fotograf- 
6kega objektiva prenesemo ,sliko‘ kakega predmeta, 
ki je obsvetljen z infrardecimi zarki, (slika kakor 
tudi predmet sta seveda nevidna) bodo mocneje osvet- 
ljena mesta slike izbijala vec elektronov, temna me- 
sta pa prav malo. Tako dobimo na cezijevi plasti sliko 
predmeta, sestavljeno iz elektronov razlicne gostote. 
Ta slika je elektronska in sedaj je nasa naloga, da to 
elektronsko sliko pretvorimo v vidno. 

Druga stena je prevlecena z viljemitom. Z vilje- 
mitovim zaslonom je staknjen pozitivni pol elektricne 

82 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


baterije visoke napetosti, negativni pol tc baterije pa 
s cezijevo ploscico. 

Elektroni, ki jih izbije iz plasti cezija svetlobna 
slika, se odbijejo od te plasti, ki je negativno naelek- 
trena in lete k viljemitovemu zaslonu, ki lma poziti- 
ven naboj. Tako se prenasa elektronska slika. 

Ko elektroni z vso silo prilete na viljemitov za- 
slon, vzbujajo na njem pojav fluorescence (svetlobni 
pojav). 

Tiste tocke, na katere pada mnogo elektronov, se 
svetijo mocneje, one pa, kamor pade malo elektronov, 
se svetijo bolj slabo. Tako se elektronska slika spre- 
minja v vidno (svetlobno) sliko. 

Tako nioremo s pomocjo cudovitc elektronske 
priprave videti tam, kjer bi sicer vladala za nase oko 
neprodirna tema. 

Se veliko bo tezav, preden bomo lahko prafcticno 
rabili te priprave za gledanje v temini, toda prizade- 
vamo si, da jib premagamo. Za vojno je ta priprava 
labko neprecenljive vrednosti. ^ 

Mislite si, da oborozimo naso vojsko s takimi 

pripravami! vv . v . , 

Letala se bodo v popomi temini spuscaia cisto 
nizko in bodo brez pogreske bombardirala in obstre- 
ljevala s topovi najvaznejse sovraznikove objekte. 

Crna krdela tankov bodo labko v temni noci, ko 
ne vidis dva koraka pred seboj, obsla zapreke in se 
z vso bitrostjo vrgla na sovraznikove utrdbe. 

Ostrostrelci bodo v tenn po svoji izbiri lahko 
streljali na sovraznika. Izvidnice se bodo labko brez 
strahu gibale sredi sovraznikovib polozajev. One bodo 
videle vse, sovraznik pa njib ne bo videl. 

Ali se bo mogel kdo npirati taki vojski? To bo 
vojna tistih, ki vidijo, proti slepcem.« 


83 e* 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


*Radar« 

Kaj je prav za prav bistvo obrambnega sredstva. 

, J e . zna no pod imenom » radar «? Ta aparat je prvic 
, z . kot obrambno sredstvo v poslednji svetovni 
rojm. Fredvsem je bil namenjen, da. pravocasno opo- 
*°V,.^ a ‘ sc lastne Iovce in protiletalsko topnistvo, da 
«e blizajo sovraznikova letala. Prej smo imeli le elek- 
tricne reflektorje in razne akusticne (prisluskovalne) 
priprave, toda ta sredstva v novejsem casu niso vec 
zadostovala. Hitrost letal je tako narasla, da ni bilo 
rep mogoce o pravem casu odkriti sovraznika s taki- 
mi sredstvi. Potrebno je bilo uspesnejse sredstvo. 
1 enmka je res iznasla tako sredstvo in ga imenovala 
»radar«. 

, Kak, ? r ,i e kil v P f vi svetovni vojni novost tank, 
tako je bil radar nekaj novega v poslednji svetovni 
▼ojni in se bo brez dvoma se znatno izpopolnil. 

Ta priprava temelji na splosno znani misli. Kako 
naj odkrijemo letalo, ki leti po temni noci?Moramo ga 
obsvetiti z reflektorjem in letalo postane vidno. Ce 
pa bo&mo na postavljeno vprasanje odgovoriti bolj 
uceno, bomo dejali: nebo moramo preiskati s snopom 
zelo kratkih elektromagnetnib valov — saj vam je 

znano, da je svetloba elektromagnetno valovanje? 

in ko ti valovi srecajo kako zapreko, na primer le- 
talo, se jih en del odbije otl njega, se vme nazaj 
m mi zagledamo letalo. 

Ta nacin je preprost, ceprav ni nikakor dovrsen. 
Prvic je akcijsko obmoeje reflektorja kakor tudi 
ofiesa omejeno in ne seze dalje kakor 8—10 kilome- 
trov. Drugic, v megli ali ob dezevnem v remenu sve- 
tlobni valovi ne morejo prodreti skozi tezke oblake. 
Letalo se v njih skrije in mi ga ne vidimo vec. Tre- 
tjifi odkrije in demaskira svetli snop reflektorja sa- 
mega sebe, ko blodi po nebu in isce sovraznika, Le- 

84 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

talec ugleda veliko prej ognjeno kopje reflektorja, 
kakor ujame reflektor letalo v svoj snap. In koncno 
ne moremo dolociti s prostiin ocesom razdaljo do le- 
tala. Ali je 5 kilometrov, ali jih je 8? 

Radar je pa brez vseh teh nedostatkov. Bistvo 
njegovega delovanja lahko opisemo s prejsnjimi 
besedami. Mi preiskujemo nebo s snopom elektro- 
magnetnih valov ali natancneje, s snopom zelo krat- 
kih radiovalov. Kadar ti valovi zadenejo ob kako za- 
preko, na primer letalo v zraku, se jih en del odbije 
od tega letala in vrne nazaj v specialni radiospre- 
jemnik. 

Ce izmerimo cas med emisijo (oddajo) radiovalov 
in vrnitvijo odbitih valov, moremo neverjetno na- 
tanko dolociti pozicijo letal. 

In tako imamo torej namesto oblocnega plamena 
— elektronko, namesto zrcala reflektorja — usmer- 
, jeno anteno, namesto svetlobnih zarkov — radiova- 
love in koncno namesto ocesa — radiosprejemnik. To 
je, vidite, bistvo radarja. 

Nasprotno kakor svetlobni zarki, prodirajo radio- 
valovi skozi vsako meglo ali oblak. Nobeno telo se ne 
more skriti radiovalovom, ki prodirajo skozi vse. Zato 
lahko odkrijemo s pomocjo radarja o pravem casn 
sovrazna letala, ko se priblizujejo, in se pripravimo 
na primeren sprejem teh nepovabljenih gostov. 

Ta izum ni ostyaril en sam ali dva specialista, 
temvec mnogo inzenirjev, tehnikov in ucenjakov. 

2e pred mnogimi leti so znanstveniki zaceli raz- 
iskovati vrhnje plasti ozracja glede na njih elektric- 
nost. Izkazalo se je, da so zelo visoko nad zemljo — 
vi.?e nego se je dosle j dvignilo katero koli letalo — 
plasti naelektrenih delcev zraka, ki odbijajo radio- 
valove. Te plasti imenujemo Kennelly-Heavysidove 
(Hevisajdove) plasti, po imenih ucenjakov, ki so jih 
raziskali. 

85 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Za ugotovitev visine teh plasti so uporabili po- 
sebno metodo. Dolocili so jo namrec tako, da so iz- 
merili cas, ki je potekel, medtem ko so radiovalovi 
dospeli do te zracne plasti, se od nje odbili in se 
yrnili na oddajno postajo. Ce na primer ta casovni 
interval znasa eno tisocinko sekunde, tedaj vemo, da 
je val v tem casu preletel 300 kilometrov, ker je nje- 
gova hitrost v eni sekundi 300.000 kilometrov. V tem 
primeru je torej zraena plast 150 kilometrov nad 
zemljo. 

S tem raziskovanjem se je peealo nad 2000 uce- 
njakov in inzenirjev. Mnogo uspehov so dosegli na 
tem podrocju Anglezi; mnogo zaslug si je pridobil 
zlasti njihov ucenjak Robert Watt. 

Tezave so bile pa velike. Treba je bilo izdelati 
popolnoma nove tipe izredno mocnih elektronk, ker 
bi bila sicer energija odbitih radiovalov premajhna, 
da bi mogla delovati na sprejemne aparate. 

Navadni radiosprejemniki nikakor niso bili upo- 
rabni za ta namen. Njibove elektronke niso mogle 
sprejemati tako kratkih valov, kakrsni so potrebni 
za radar. Ucenjaki so morali ugotoviti vzrok te ne- 
uporabnosti elektronk. Kakor vemo, se radiovalovi 
sirijo s bitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. Da 
dobimo valove, dolge 1 kilometer, mora izvor teh va- 
lov zanihati 300.000 k rat v sekundi. Da pa dobimo 
valove, dolge, 1 meter, mora biti hitrost nihanja se 
tisockrat vecja, to se pravi 300 milijonov nihajev na 
sekundo. 

Ko so signali take velikanske frekvence dospeli 
na elektrode ojacevalk, elektroni pri vsej svoji lah- 
koti in gibljivosti niso mogli vec slediti temu nihanju, 
ker niso mogli preleteti razdalje med clektrodami v 
teku enega nihaja. Niso mogli nihati s tako velikan- 
sko hitrostjo. In ?ato elektronke niso delovale. Mo- 
rali so izumiti nove, specialne elektronke. Da olaj- 

86 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

§ajo elektronom prelet od ene elektrode do druge, 
so napravili razdaljo med elektrodami silno majhno 
in so tako dobili majckene elektrode, velike kakor 
zelod in se manjse. Zato so jih zaceli imenovati 
zelodke. 

Razen tega je bilo treba izumiti tudi posebne 
priprave, s katerimi je bilo mogoce meriti cas, ki je 
bil potreben, da so valovi dosegli prepreko in se vr- 
nili, Kako majbni so ti casovni presledki, si labko 
predstayimo, ce vemo, da val v eni sekundi osemkrat 
obleti Zemljo. 

Danes so vse te tezave premagane. Y nasih rokah 
je izredno orozje. Z njim izvemo vnaprej o vsakem 
priblizevanju soyraznib letal in imamo dovolj casa, 
da se priprayimo na njihoy sprejem. 

Nasi lovci se srecajo s sovraznikom, ko je v svo- 
jem priblizevanjit se zelo dalec. Nasi protiletalski 
topnicarji labko pripravijo svoje baterije in ker na- 
tanko vedo, kje so sovrazna letala, jih o pravem casu 
obsujejo z nepogresljivim, unicujocim ognjeni. 

2e med poslednjo svetovno yojno se je uporab- 
nost radarja znatno razsirila in izpopolnila. Toda tudi 
y mirnem casu ima radar najraznovrstnejse naloge: 
zelo razsirjen je kot vazno pomozno sredstvo v po- 
morski in zracni navigaciji (plovbi) in celo v astro- 
nomiji. 

6. poglavje 

V OBRAMBI DOMOVINE 

Iskrna ceta 

Spomladi leta 1905 sta na Japonsko fronto dospela 
dya vojaska oddelka s cudnim imenom: iskrne cete. 

Znane so nam cete strelcev, tijnkovske cete, cete avto- 

$7 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


matskega orozja, toda o iskrnih cetah tezko da je ze 
kdo slisal. Kaj so se borile te cete z iskrami? 

Da. To so bile prve vojaske radijske postaje. V 
teb postajah so bile vir elektricnega nihanja iskre, ki 
eo preskakovale med dvema elektrodama — in zato so 
se te cete tudi tako imenovale. Radijske postaje so 
bile tedaj silno neokretne in tezko prenosne. Ysaka 
je potrebovala za svoj prevoz cel oddelek trena. Nji- 
hovo akcijsko obmocje ni segalo dalje kakor 30 km. 
In Yendar so celo te nepopolne postaje dokazale, kako 
zelo vazna je radijska zveza y vojni. 

Radijske postaje so takrat imele tudi ze vojne 
ladje, toda izkoriscale so jih slabo in rabile le malo. 

Nasprotno so pa Japonci izkoriscali radijsko 
zvezo prav mnogo in so pri tern pokazali veliko 
spretnost in natancnost. 

Ruska pomozna krizarka >Ural< je imela zelo 
moCno radijsko postajo. Prav lahko bi preglasila ja- 
ponske oddaje in tako onemogocila Japoncem radij- 
sko zvezo. Komandant >Urala« je to javil admiralu 
Rozestvenskemu in je sprejel od njega sledeco, po 
nasem mnenju, milo receno, nesmiselno zapoved: >Ne 
motite Japonce pri telegrafiranjuU 

Y zacetku prve svetovne vojne so bile poljske 
radijske postaje ze lazje in manjse in so lahko od- 
dajale na daljave 200 — 250 km. Toda rabili so te po- 
staje le visji stabi. 2e prvi boji so pokazali, da malo 
stevilo radijskik postaj nikakor ne ustreza velikan- 
skim vojskam, ogromni dolzini bojnih crt in znacaju 
vojne sploh. Zato so se zacela sredstva zveze ze med 
vojno hitro razvijati. Yojska je dobila radijske po- 
staje tudi za svoje prednje dele, za zvezo na marsu, 
na avtomobilih in na letalih. 

Ko je Rusija prenehala z vojno, so bile radijske 
postaje ze po pehotnih polkih, topniskih in letalskih 

88 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0O415ROO47OO13OOO1-4 

formacijab. Nove radiocddajne postaje niso bile Tec 
na iskre, temvec na elektronke. Glede na akcijsko 
obmocje niso prav nic zaostajale za postajami na 
iskre, pri tem so bile pa lazje in manjse. 

V drzavljanski vojni je Rdeca armada na siroko 
izkoriscala radijsko zvezo. K temu jo je prisilil po- 
sebni znacaj manevrske vojne. Navadna zicna zveza 
ni mogla slediti vojskam, pa tudi zice je bilo pre- 
male. Hoces - noces, treba je bilo poklicati na pomoc 
radio. In radio je res vedno pomagal Rdecim cetam 
v najtezjib situacijab. Kolikokrat se je zgodilo, 
ko so vojaske akcije dosegle visek — da so stabi zgu- 
bili zvezo med seboj, in le radio je omogocil, da so 
medsebojno zvezo zopet vzpostavili. Konjeniski od- 
delki, ki so delovali v zaledju belib armad, so vzdrze- 
vali zvezo preko glav sovraznikove vojske skoraj 
izkljucno s pomoc jo radia. 

Po koncani vojni je Sovjetska drzaya zacela 
mirno gospodarsko graditev. Kot nspeh velikanskega 
dela za razvoj socialisticne industrije in kolektivnega 
kmetijstva, ki ga je izvrsilo delovno ljudstvo nase 
domovine pod vodstvom boljseviske partije, >se je 
Sovjetska zveza pretvorila iz slabe drzave, nepriprav- 
Ijene na obrambo, v drzavo, ki se labko brani vsakega 
napada; v drzavo, pripravljeno na vsako nakljucje, 
spOsobno, da proizvaja v masab vsa sodobna obram- 
bna sredstva in opremi z njimi svojo vojsko v primeru 
napada od zunaj.« (Stalin.) 

To je resilo naso domovino, ko so jo verolomno 
napadla oklopljena krdela nemsldb fasisticnib osvaja- 
6ev. Rdeca armada je storila, cesar ni mogla storiti 
nobena druga vojska na svetu. Vzdrzala je ta udarec, 

Seprav se je zdelo, da se mu ni mogoce ustaviti. Iz- 
crpala je v ogorcenih bojib Hitlerjevo vojsko in jo 
koncno privedla do katastrofe. 

89 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Ko so hitler jevske tolpe napadle Soyjetsko zvezo, 
je bila Rdeca armada opremljena z odlicnimi sredstvi 
za zvezo, ki so bila po svoji uporabljivosti mnogo 
boljsa nego oddajne postaje na iskre, kakrsne je 
imela ruska vojska v prvi syetoyni vojni. 


Glavno sredstvo zveze 

Skusnje yojnih let so pokazale, da je udelezba 
velikanskega stevila topnistva, minometov, tankov in 
letalstva, ki ysi sodelujejo s pehoto in konjenistvom, 
dalje visoka stopnja motorizacije v vojski in veli- 
kanska uporaba tehnike, dala danasnji vojni znacaj 
manevrske vojne. Bitke so postale ostre, napete in 
dostikrat potekajo silno hitro. Med boji se polozaj 
cesto in hitro spremeni. Globoki prodori y obrambni 
sistem sovraznika, obkoljevanja, deloyanje oddelkov 
in skupin v sovraznikovem zaledju — vse to silno 
otezuje vodstyo operacij. Uspeh v bojih je odvisen 
od istocasnih naporov vseh vrst orozja — letalstva, 
tankov, topnistva, pehote in konjenice — in od sklad- 
nosti njih delovanja. Take Skladnosti pa ni mogoce 
doseci brez zanesljive in nepretrgane zveze med vse- 
mi vrstarai orozja. 

Podobno, kakor se vrsi vsako gibanje cloveskega 
telesa s pomocjo zivcev, ki prenasajo do misic zapo- 
vedi iz mozganov, tako se vrsi tudi vsako gibanje 
ogromnega, kompliciranega mehanizmn — sodobne 
vojske — s pomocjo sredstev za zvezo, ki vezejo 
prednje dele na fronti z zivcnim centrom, z mozgani 
vojske, to se pravi s stabom. Sredstva zveze — to so 
zivci vojske. 

Ceste premestitve staba z enega kraja na drugi, 
hitro menjajoca se situacija, bliskoviti nianevri po- 
sameznih delov, orkanski topovski ogenj, delovanje 
diverzijskih sovraznih oddelkov — vse to otezuje 

90 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

* 

uporabo zicnih zvez. Cisto nekaj drugega je pa 
radio. Radio ni odvisen od kraja in ne potrebuje 
Qikakih vodov. Zato tudi edino radio lahko zagotovi 
zvezo preko ozemlja, ki ga je zasedel sovraznik, 
zvezo z letalstvom, s tanki in z mornarico. Radio nam 
pmogofii, da imamo zvezo z drugo postajo, katere po- 
zicija nam je popolnoma neznana. To je pa odlocilne 
vaznosti za zvezo s partizanskimi odredi in z izkrca- 
nimi oddelki, ki delujejo v sovraznikovem zaledjn. 

Zaradi teb svojib vrlin so se radijske postaje tudi 
razsirile ne le v velika strateska telesa, ampak tudi 
▼ vse male takticne enote: v bataljon, ceto, vod, bate- 
rijo in divizijon. 

Y letalstvu ima vsako letalo svojo radijsko po- 
fitajo. Prav tako ima tudi pri oklopnih bojnib sred- 
$tvih vsak tank, oklopni avtomobil in oklopni vlak 
svojo radijsko postajo. 

Radio je postal glavno, vcasih pa celo edino sred- 
stvo zveze. 

Pogoji za delovanje radijskih postaj so pri raznili 
vrstab orozja in v raznih oddelkih silno razlicni. Le- 
talstvo na primer ima labke radijske postaje, spe- 
cialno prirejene za delo na letalib, tanki ima jo cvrste 
postaje, ki zanesljivo delujejo tudi med tresenjem in 
udarci. Konjenica ima prenosne postaje, ki se premi- 
kajo kamor si bodi, ce le more tja dospeti jahac; mali 
deli pehote imajo majbne, labke radijske postaje, ki 
jib labko nosi posamezen pesec; visji stabi vojske pa 
imajo obsezne, mocne radijske postaje, ki jib je treba 
iprevaJati na velikib avtomobilib. 

Na vsakem kvadratnem kilometru bojne crte na- 
bajamo nekaj desetin radijskib postaj. Zato Anglezi 
tudi naravnost pravijo, da se pri njib jkolicina radij- 
skih postaj v sestavu ene divizije priblizuje stiri- 
Stevilenemu stevilu«. 

91 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


<*> 

Organizacija radijske zveze je pod takimi pogoji 
zelo komphcirana. Dolzine radijskih valov je treba 

druga dru ^ ^ P ° Staje tako > da ne bi motile 

Soncne pege 

P ^ i: > 9 6l ° Ua soncu 30 Pegec. Brez 
takib »peg« pa tudi radio ni, pa najsi je se tako od- 

mTr^n SredSt J° ZTez . e - V ^ lm 111 prednosti ima radio 
mnogo, vendar pa tudi bistveue nedostatke. 

Jkakor vemo, seva oddajna radijska postaja ener- 
gijo na vse strani. Zato lahko slisijo vsi sprejemniki 
v njenem akcijskem obmocju, bodisi lastni ali tuji 
vse, kar postaja oddaja. Pa ne le, da lahko poslusajo,’ 
ampak lahko tudi ugotove z radiogoniometrskimi po- 
stajami, kje je oddajajoca radijska postaja. Posledica 
tega je, da nasprotnik lahko brez tezave dobi od nas 
podatke o razporedbi nase vojske, o njenem premi- 
kanju in o operacijah, ki se pripravljajo. 

Zato v yojni rabijo radijsko zvezo na tak nacin, 
da se sovraznik ne more okoristiti s podatki, ki jih 
izve iz radia. Prvic ne uporabljajo radijske zveze v 
pnmenh, ka.dar sq na razpolago tudi druga sredstva 
zveze. Drugic se vsi operativni podatki oddajajo si- 
Irirano. Koncno nadomescajo dolge in komplicirane 
dispozicije s kratkimi, dogovorjenimi signali. Na ta 
naem Je lahko oddaja prav kratka, tako da nasprot- 
nik nirna easa, da bi z radiogoniometri ugotovil pozi- 
cijo oddajne postaje. 

Se ena slaba stran radijske zveze je v tem, da 
nasprotnik lahko moti radiooddajo, s tem da jo. >pre- 
vpije* s kako svojo mocnejso postajo. 

Da bi se otresli te neugodnosti, tudi v tem pri- 
meru prenasajo vesti s kratkimi signali; razen tega 
pa imajo y fezervi le en val. C'irn nasprotnik >sede« 
na nas val in ga zacne dusiti, nemudoma preidemo 


92 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


na rezervno valovno dolzino. Preden nas nasprotnik 
zopet najde v etru, je radiogram ze oddan. 

Tako uporablja Rdeca armada razen tankov, 
topov, strojnic, pusk in drugili vrst orozja v svoji 
borbi z nemskimi fasisticnimi osvajaci zelo yeliko 
tudi elektronko. Elektronka je stalno prisotna na 
vseh bojiscib, udelezuje se srditib bojev in pomaga 
Rdeci armadi unicevati hitlerjevske razbojnike in 
fiistiti naso dezelo od njib. 

Lovci min 

Rdeca armada unicuje in razbija sovraznika ter 
osrobaja korak za korakom naso domovino osovraze- 
nib roparjev in nasilnikov. 

Ko se nemski fasisticni podlezi nmikajo pred 
udarci nasih vojsk, skusajo zadrzati nase napredo- 
vanje. Vse mogoce zvijace poskusajo, samo da bi za- 
' vrli nase napredovanje; razstreljujejo in minirajo 
mostove, pripravljajo drevesne barikade in polagajo 
skrbno maskirana minska polja. Tudi vse njibove 
prepreke so polne min. Skrita niina — to je osnoya 
barbarskih nemskih poskusov, da zadrze nase napre- 
doranje. 

Cez polje in gozd se vijuga, kakor potocek, ob- 
fiinska pot. Komaj nekaj minut je minilo, kar je izgi- 
nila za ovinkom poslednja skupina umikajocib se 
Nemcev in na cesti je zavladal mir, kakor da nikdar 
ni tukaj divjala vojna. Ce ne bi bilo nestevilnih sle- 
dor avtomobilskih koles in odtiskov tankovskih gose- 
nic, ne bi nifi spominjalo na to, da ta cesta drzi pray 
na fronto. Prav lahko bi jo imeli za malo podezelsko 
pot v daljnem zaledju. Toda ta slika miru in pokoja 
je vaTljiva. Dovolj je le nekaj korakov po tej poti, 
pa se utrga iz zemlje ognjen yrtinec in v plohi jekle- 
nib drobcev, v tresku eksplozije, ne ostane od ne- 

93 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


opreznega pesca nic ve£ kakor spomin. Pot kakor tudi 
vsa okolica je minirana in sicer tako minirana, da tudi 
najoprezne‘j§e oko ne more opaziti nicesar sumljive- 
ga, £eprav je na tisoce min polozenih po poti in po 
poljih ob njej. Leseni most so Nemci >pozabili< po- 
gnati v zrak. Cez ta most lahko brez skrbi gre na 
tisoce pescev, lahko se prepelje kolikor si bodi avto- 
mobilov in nic se ne pripeti. Treba je pa le, da se 
pripelje na most tezek tank in ta hip zletita t zrak 
most in tank. To je mina posebne konstrukcije: eks- 
plodira edino pod pritiskom nekaj desetin ton. Tamle 
ob poti pa lezi, glej, lepa cigarnica, ki jo je nekdo 
odvrgel. Polna je dehtecih cigaret! Toda komaj se 
dotaknes te cigaretnice, se dogodi strasna eksplozija. 
Cigarnica je vaba, s katero hocejo Nemci primamiti 
naivnega preprosteza. Take >izgubljene predmete* 
imenujejo na fronti >presenccenja<. 

Toda glej, pot je ozivela. Dalec tarn se je pri- 
kazala skupina borcev. Brezskrbno gredo po poti. 
Nekateri izmcd njih gredo ob cesti, kakor bi se spre- 
hajali, Blize in blize prihajajo. 2e lahko razlocimo 
njihova zagorela, od vetra pordela lica. Prednji ma- 
hajo z nekimi cudnimi drogovi, z obrocki na koncih, 
podobnimi mrezi za metulje ali pa ribjemu saku. Na 
u§esih imaj'o ti borci telefonske slusalke, cez ramena 
imajo oprtane torbe. 

Saperji se priblizujejo miniranemu prostoru. Se 
nekaj korakov in s strasnim treskom zleti t zrak 
zemlja, ki je polna min. Eden tistih, ki gredo spredaj, 
se ustavi, drog v njegovih rokah obstane prar ob 
robu minskega polja. Saper oprezno zabode v zemljo 
nekaksen znak in izogibajo se, kakor ladja sredi lede- 
nih gromad, se napoti pogumno v notranjost inin- 
skega polja. Zdaj pa zdaj obstane, vtakne t zemljo 
sledeci znak in gre naprej. Borci, ki gredo za njim, 
ee ustavi j a jo pri teh znakih, oprezno razkoparajo 

94 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

zemljo, dvigajo mine ter jih s hitrimi, spretnimi gibi 
napravijo neskodljive in skladajo na kupe ob poti. 

V dolocenib presledkih rastejo desno in levo od poti 
palice s tablicami: »Pot je ociscena min 100 metror 
na sirokof in »Gibanje je dovoljeno edino po poti. 

To mesto je minirano.« 

Od kod pa vedo saper ji, da je polje minirano? 

Kaj jim pomaga, da se brez strahu drznejo y globino 
minske zapreke? Kako to, da so s tako gotovostjo 
postavili znake o skritib minab? Ali se morda niso 
bali min? 

Na vsa ta vprasanja labko odgovorimo na kratko: 
opremljeni so z minskimi detektorji, pripravami za 
iskanje min, pri katerib je bistveni sestavni del elek- 
tronka. Elektronka je zasepetala.v saper jevi slusalki: 

>Mina je blizu! Bolj na desno, spredaj, se naprej! 

Tukaj!« In saper je zasadil na tern mestu SYoj znak 
v zemljo. Ko je tako napravil neskodljivo eno mino 
za drugo, je dospel saper tudi do lepe cigarnice. Ko 
jo je uglcdal, se je borec nasmebnil in jc blizu te 
vabe vtaknil v zemljo znak. »To je ,presenecenje!‘« 
je zaklical svojemu tovarisu in sel dalje. 

Prav tako so dezaktivirali tudi protitankovske 
mine, ki so bile skrite pod plocnikom na mostu. Tako 
so ostale spletke fasistoY brezuspesne zaradi bndnosti 
in pozrtvovalnega dela junaskib saperjev, opremlje- 
nib z minskimi detektorji na elektronke. 

Magicno oko 

& pomocjo raznih priprav in izumov je cloYek 
silno ojacil, razvil in zboljsal vse svoje sposobnosti. 

Celo tak SYoj cut, kakor je vid, je napravil nepri- 
mernb finejsi, obcutljivejsi in mocnejsi. 

Clovek je izumil daljnogled na prizme ill je tako 
dosegel, da labko gleda oddaljene predmete v vseb 

95 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


njihovih podrobnostih, kakor da so sc mu priblizali 
na desetkrat manjso razdaljo ali pa se bolj. Teleskopi 
so zmanjsali oddaljenosti in ljudje so ugledali v brez- 
koncnem nebesnem prostranstvu daljne zvezde, ki jih 
s prostim ocesom ni mogoce videti. Mikroskop je omo- 
gocil cloveku, da proucuje take predmete, o katerih 
se mu prej niti sanjalo ni. 

Tako je cloveski um premagal nepopolnost clo- 
veskega ocesa. Toda kmalu je uspel clovek, da svoje 
oko opremi s tako pripravo, o kateri sino poprej sli- 
sali samo v pravljicah. Y tem primer u ne moremo 
vec govoriti o premagovanju nepopolnosti ali pomanj- 
kljivosti cloveskega vida. V tem primeru gre za zmago 
nad nepremagljivimi nedostatki; za sposobnost, da 
vidimo skozi neprozome predmete. 

Saj je vendar prirodno, da postane opazovalec ua 
mah slep, ce postavimo pred njegove oei se tako ta- 
nek, toda neprozoren predmet, na primer list papirja. 
Y pravem pomenu besede ne vidi vec dalje od svo- 
jega nosa. Cloveku pa je dostikrat tako nujno po- 
trebno, da bi s svojim pogledom prodrl v notranjost 
kakega predmeta. V rokah iniamo na primer vazen 
del letalskega motorja. Na oko se kaze brez napake. 
Tcwla kdo nam pove, kaj se skriva pod to krasno iz- 
glajeno povrsino. Nase oko ne more prodreti v glo- 
bino kovine. Tu je brez moci. In vendar bi bilo ne- 
ogibno potrebno, da pregledamo ta del v njegovi 
notranjosti, da vidimo, ali nima kakib skritili razpok, 
praznin, mehurjev in drugih napak. Saj je vendar 
jasno, da bo ta del, ce je v njem kaka skrita biba, 
odpovedal morda v najodlocilnejsem hipu, v ogorce- 
nem boju s fasisticnimi mrhovinarji. In junaski leta- 
lec bi poginil bkrati z vso posadko letala, ne da bi 
izvrsil svojo nalogo. Vse to pa samo zaradi tega, ker 
nismo prej, se v tovami, opazili not ran je hibe, ker 
nismo mogli prodreti s svojimi ocmi v notranjost 
kovine. 

96 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Ali pa drug primer s popolnoma drugega po- 
drocja! 

V bolnisnico so pripeljali z bojisca tezko ranje- 
nega borca. Drobec mine mu je prebil prsni kos in 
obtical v prsih, nekje blizu srca. Ysak hip more srce. 
obstati in tedaj je smrt gotova. Takojsnja operacija 
je neogibna. Toda kako naj vemo, kje je ta drobec? 

Ali mora kirurg res tako dolgo rezati in razkosavati 
zdravo tkivo, dokler mu ne pride drobec pod noz? 

Ali je res nemogoce odstraniti ta drobec po najkrajsi 
in najmanj nevarni poti? Seveda je mogoce. Toda v 
ta namen moramo videti z nasimi ocmi y notranjost * 

Cloveskega telesa. 

Cloveski um je premagal prirodo tudi v tern dvo- 
boju. Elektronska priprava je prisla cloveku na po- 
moc in mu omogocila, da vidi v notranjost komplici- 
ranih kovinskih izdelkov, da opazuje delovanje raz- 
nih telesnih organov, kakor srca, pljuc ali zelodca in 
da podrobno ogleduje clovesko okostje. In ce prodre 
v clovesko telo kak tuj predmet in rani notranje 
organe, ga moremo natanko videti in ukreniti po- 
trebno, da ga odstranimo iz organizma. Saj ze po- 
znamo to pripravo — to je rentgenska cev. 

2arki, ki jih izzareva rentgenska cev, imajo iz- 
redno veliko prodorno moc. Vsa telesa so za rentgen- 
ske zarke bolj ali manj prozorna. Bolj ali manj pra- 
vimo zato, ker nobeno telo ni popolnoma prozorno za 
te zarke. Nekaj se jih vedno zgubi. 

Nekatere snovi se pod vplivom rentgenskih zar- 
kov svetijo. Ce polozimo med rentgensko cev in za- 
slon iz kartona, ki je prevlecen, recimo, z bari jevim 
in platinovim dicianidom, svojo roko, bodo njene 
kos.ti zadrzale vec zarkov, misice manj, na zaslonu 
pa vidimo senco okostja roke. 

Te znamenite zarke na siroko uporabljajo v me- 
dicini in industriji. Zdravniki preiskujejo z njimi 

Elektronka 9? 7 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


bolnike, da ugotove stanje notranjih organov, prelom 
kosti ali tuje predmete; inzenirji razsvetljujejo z 
njimi kovinske odlivke, da bi odkrili v njih razpoke 
in praznine, ter preiskujejo kakovost zvarke. 

Ker fotografska plosca pocrni pod vplivom teh 
zarkov, nam je mogoce, da dobimo fotografske po- 
snetke, se pravi natancno sliko sence, ki jo dobimo, 
ce z rentgenskimi zarki preiskujemo predmete. 

Kirurgov pomocnik 

Poskusite se posloviti od prijatelja in mu podati 
roko, ne da bi gledali na njega, temvee na senci 
va jin ill rok! 

Yideli boste, du to ni tako lahko. Dolgo boste 
morali premikati roko zdaj na eno stran, zdaj na 
drugo, preden ga boste prijeli za roko. 

V ravno takem polozaju so tudi kirurgi, ko ope- 
rirajo ranjenca, da bi mn izvlekli iz telesa kovinski 
drobcc. Senca drobca se s pomocjo rentgenskib zarkov 
jasno vidi; tale crna kratka senca s konico na koncu, 
to je krogla iz puske, tale zverizena senca z raztrga- 
nimi robovi je pa drobec granate ali mine. Kje da »o 
obticali ti drobci, ali blizu nekje v prsili ali morda v 
hrbtenici, tega ne raoremo ugotoviti. In zato isce ki- 
rurgov noz kroglo prav iako negotovo, kakor smo se 
mi trudili najti prijateljevo roko po njeni senci. 

Da olajsajo kirurgu iskanje kovinskih drobcev 
in krogel v cloveskem telesu, so izumili pmsebne pri- 
prave — radiosonde. Tudi radiosonda temelji na 
elektronki. 

Deluje tako, kakor minski detektor, in kirurg je 
v tern primeru podoben saperju, le s to razliko, da 
ne isce mine, ki bi mogla zleteti zdaj zdaj v zrak, 
temvee iice koscek te mine, ki lahko stane ranjenca 
iivljenje. 


98 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0041 5R0047001 30001 -4 

Radiosonda seveda ne more zmanjsati vaznosti 
rentgenskib zarkov ali se celo kosati z njimi. Ena 
radi j ska priprava pomaga drugi, skrajsuje trajanje 
operacije in olajsuje ranjencu trpljenje, zdravniku 
pa operacijo. 

Cudovita ozdravljenja 

v Razen cudovite lastnosti, da prodirajo skozi vsa- 
krsna, bodisi se tako gosta in neprozorna telesa za 
golo oko, imajo pa rentgenski zarki se to lastnost, da 
zdravilno vplivajo na razne kozne bolezni, rane in 
na bolezni notranjib organov. Ceprav daljse delova- 
nje teb zarkov skoduje organizmu in povzroca vcasih 
zelp bude posledice, vendar labko dosezemo s tako 
imenovanimi »maliini dozami« prav presenetljive re- 
zultate pri zdravljenju raznih bolezni. 

Pred 26 leti, v prvi svetovni vojni, je bil drzav- 
Ijan V. ranjen v nogo. Minilo je leto, dve leti, tri leta, 
rana na goleni se pa iz nekega nerazuml jivega vzroka 
ni botela zaceliti, Rolnik je iskal poinoci v bolnisni- 
cab, pri zdravnikib in profesorjih. Ti so poskusili vse 
mogoCe zdravilne metode in sredstva. Toda nic ni 
pomagalo. Leta so tekla, rana se pa ni zacelila. Po 
26 letih ni rana kazala nikakega znaka, da se obraoa 
na bolje. 

Junija 1943 so poskusili zdraviti rano drzavljana 
V. z rentgenskimi zarki in tedaj se je zdravilna moc 
teb zarkov sijajno izkazala. Stirikratno obsevanje z 
rentgenskimi zarki je pomagalo, da se je rana iskoraj 
popolnoma zacelila. 

s !. prccej dolgo je, odkar so zdravniki zaceli upo- 
rabljati kot zdravilno sredstvo diatermijo, metodo, ki 
temelji na delovanju tokov visoke frekvence. V to 
metodo zdravljenja so se temeljito vziveli in jo pro- 
u6ili. Toda pred nekaj leti se je razsirila govorica, 

99 7 . 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


da so nekateri zdravniki zaceli zdraviti s pomocjo 
neke nove metode, z necim, kar je podobno diater- 
miji, toda temelji na zelo visoki frekvenci, namrec 
nekaj deset milijonov period na sekundo. Govoriee 
so si cesto nasprotovale, kakor se to pac dostikrat 
dogaja. Pripisovali so novi metodi tako never jetno 
zdravilno moc, da je govoricenje o cudovitih ozdrav- 
Ijenjih ze spominjalo na pripovedko. Strokovnjaki so 
sprejeli te govoriee z razumljivim nezaupanjem. Ven- 
dar so se trdovratno sirile dalje in vzbujale zivo ra- 
dovednost ne le med prebivalstvom, ampak tudi med 
zdravniki. 

Tedaj pa je bila sklicana v Moskvi posebna kon- 
ferenca zdravnikov, biologov in fizikov, ki so upo- 
rabljali polje ultravisokih frekvenc v zdravstvene 
namene. 

2e po prvih porocilih delegatov je postal o jasno, 
da je ucinkovitost te metode prekostla celo never- 
jetne govoriee. Elektronski oscilator nltravisoke fre- 
kvence se je izkazal kot cudovito zdravilno sredstvo: 
elektronka je delala prave eudeze. 

Vsako posamezno porocilo je bilo prava »senza- 
cijac. Eden med porocevalci je povedal, da je rabil 
polje ultravisokih frekvenc za zdravljenje srenih bo- 
lezni in je pri tern dosege-1 pozitivne rezultate. Drugi 
je porocal, da je dosegel izredno dobre uspebe pri 
zdravljenju raznib ognojkov; zlasti pri furunkulozi 
(turavosti) je baje dosegel v vseb primerib bitro 
ozdravljenje. Tretji porocevalec je zdravil s temi 
»zarki« zivene bolezni. Cetrti je pospeseval celitev 
ran. Porocilo se je vrstilo za porocilom in vsako je 
govorilo o izredno povoljnib uspebih pri najrazlic 
nejsib vrstab bolezni. 

Celo pri tako strasni bolezni kakor je gobavost, 
je po izjavi porocevalca iz Novosibirska doseglo 

100 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


zdravljenje s poljem ultravisokih frekvenc v 27 pri- 
merih med 36 znatno izboljsanje zdravja. 

Sodobna medicina bi bila brez rentgenskib cevi, 
brez diatermije in brez polja ultravisokih frekvenc, 
to se pravi brez elektronke, dostikrat popolnoma brez 
rhoci. 

Glas izpod neba 

Kratko pred svojim uxnikom so Nemci, ki so za- 
sedli niajlino belorusko mestece, zaceli postajati ner- 
vozni. Delali so racije in mnozicne aretaci je prebi- 
valcev, ki niso nicesar zakrivili. V svojib razglasih, 
nalepljenih po zidovih his, so hitlerjevci po svoji 
navadi predrzno in laznivo trdili, da so Rdece vojske 
porazene, njihovo prodiranje pa ustavljeno. Toda pre- 
bivalci so po drugih poteh dobivali vesti o resniCnem 
polozaju na fronti. Pa tudi histericni ton nemskih 
objav je izdajal strah Nemcev pred bliznjim povra- 
cilom. 

». . . Prebivalstvo ne sme zapustiti mesta brez po- 
sebnega dovoljenja komandanta mesta. Prekrsitev se 
kaznuje z nstrelitvijo. 

.. . Prepovedano je zapnstiti stanovanje od 6. zve- 
cer do 8. zjutraj. Prekrsitev se kaznuje z ustrelitvijo.« 

Od vzhoda so pa prihajale vesele novice: Rdeca 
armada je uspesno nadaljevala svoje napredovanje 
ip osvobajala domovino. Bojna crta se je bolj in bolj 
priblizevala mestu. 

Kot najboljsi dokaz uspehov Rdece armade je 
priha jal skozi mesto od vzboda sem nepretrgan tok 
ranjencev. Za njimi so se pa med vedno glasnejsim 
grmenjem topov vlekle kolone avtomobilov, nalozenih 
z vsakovrsino hisno opravo. To so bili ponesreceni 
nemski grascaki, ki so jo ucvrli proti zapadu. 

Malo pozneje so dospele v mesto trume zensk in 
mJadolefnikov pod nemsko strazo. Te nesrecneze, ki 

101 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


• so mirno ziveli doma, so hitlerjevski nicvrednezi 
vlekli, v fasisticna taborisca na prisilno delo. Ko so 
mescam gledali te nesrecne, izmucene in izcrpane 
ijudi, so s strahom mislili na to, kaj bo jutri z njimi 
sannmi. Bdo je jasno, da jih caka ista usoda, in da 
i Ji ush so ijudje zapuscali domove, se skrivali v 
kleti, skednje, zemljeniee in se trudili, da ne pridejo 
nitierjevcem pred oci. 

Mesto je tonilo v temo. 2ivljenje in gibanje v 
njem se je pocasi pomirilo. Nastopila je noc. 

i j rmen j e topov je utihnilo in v niestecu ja za- 
v adala popolna tisina, ki je ni motil r.iti najmanjsi 
- l0 se je, da se zrak, prepojen s tern molkorn, 
oddihuje od neprestanega treskanja, hrupa in vpitja, 
ki se je razlegalo ves dan. Ko je nastopila noc, se je 
ozracje nekako zgostilo, da bi ga mogel tehtati. Noben 
gias m prodrl skozenj. 

P a se * a gluha, dejal bi, nevzdramna 
tisina pretrgala. 


Kakor mogocne spomladne vode lomijo ledene 
okove, ki so jih oklepali vso zimo, tako so preprosti 
hkrati pa nenavadni zvoki, ki so prodirali vsepovsod! 
prelomih tisino, ki je lezala nad mestom kakor mrtva. 
lo m bit dobro znani zvenket drvecih tankov, od ka- 
terega so se tresle hise. Tudi ni bilo oglusujoce tu- 
^enje bombarderskih eskudril, letecih nad mestom. 
Witi m bdo treskanje ognja, ki je vzbu jalo prebival- 
cem strah in trepet. 

. ^ zvc >ki so bili inimejsi in vendar so ne- 

pojmljivo pretresli vsakogar. Prihajali so od nekod 
lzza mesta, onstran reke, kjer so se zacenjali gozdnati 
grici, razlivali so se cez zelenjadne in cvetlicne vrto- 
ve, ulice, prodirali v hise, v kleti, v skednje, zemlje- 
mce. Ljudje so se dramili, strme skakali iz postelj, 
ttiteh na ulice in obstajali, osupli nad tend pravljicni- 
mi giasovi. Bila je glasba. Ali natancneje, zacelo se je 


102 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


z glasbo, toda po nekaj mocnih, slovesnih akordih je 
povzel zbor in nad mestom se je razlegla velicastna 
pesem: 

Yelika Rusija je zvezo skovala 
svobodnih republik, svobodnih ljudi. 

Zivljenje ji volja je narodov dala, 
enotna, mogoSna naj vecno zivi! 

Ljudem, ki so preziveli vec ko d’ve Ieti v fasi- 
sti&nem suzenjstvu, so te vzneseno mirne, dotlej ne- 
znane domace besede izvabile solze veselja in napol- 
nile area s trepetom srece in upanjem, da bodo kmalu 
osvabojeni. Yse drugacne obcutke pa je ta glasba 
vzbujala pri Nemcih. Prvi gromoviti glasovi zmago- 
slavne glasbe so povzrocili nepopisen preplah. Ko pa 
SO si opomogli in preudarili, da ti glasovi se ne po- 
menijo rieposredne nevarnosti, jih. je popadla divja 
jeza. Da bi prekinili ali pa vsaj preglasili himno 
Sovjetske zveze, so zaceli nereden ogenj ,pusk, stroj- 
nic in xninpmetov na grice onstran reke, toda pesem, 
ki je pretresala vso okolico, se je razlegala dalje: 

O domovina ti, bodi pozdravljena, 
narodov bratstvu si zgled in branik.* 

Najsi so si hitlerjevci se tako prizadevali, da bi 
preprefili nadaljevanje glasbe, ni se jijn posrecilo. 

Toda zvoki so naposled utibnili. Nemci so se ze 
veselili mislec, da jim je uspelo razbiti vir zvokov, 
in prenehali so s streljanjem. Ta hip pa je sprego- 
voril miren moski glas: tako miren, s kakrsnim se 
razgovarjajo ljudje v mali sobici. In kakor cloveski 
glas sobo, tako je ta neznani glas napolnil okoliska 
polja, gozdove in vse mesto. 

Glas, podoben gromu, je spregovoril : 

* Prevod sovjetske bimne je vzet iz zbirke »NaSa pe- 
sem«. Oskrbel ga je ‘tovaris Mile Klopcic. — Op. prev. 

103 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


»Mesto je obkolila Rdeca armada. Odpor nima 
smisla in bi vodil le k nepotrebnemu prelivanju krvi. 
rredlagamo posadki mesta, da odlozi orozje. V tem 
pnmeru vam je zivljenje zagotovljeno. Ce pa ne 
sprejmete, bomo mcsto zavzeli na juris, posadko pa 
urucih.< *■ 



To je bila MGU. 


Zjutraj se je nad mestom v i 1 a rdeca zastava. Na 
trgu sredi mesta je stal med. mnozico srecnih prebi- 
valcev, osvobojenih nemskega jarma, cuden avto- 
mobil. Po velikosti je bil podoben velikemu avtobusu, 
Ie da je imel namesto karoserije velikanski megafon 
(govorilo). To je MGU — moscnaja gromkogo'vorja- 
scaja ustanoyka (= velezvocnik). Razen ogromnega 
zvocnika, ki je pritrjen na zadnjem delu aviomobila 


104 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


namesto sedezev, ima ta naprava izredno mocan oja- 
Cevalnik, sestavljen iz cele vrste elektronk, in dma- 
mo, ki napaja ojacevalnik z elektricno energijo. Mo- 
tor avtomobila goni tudi dinamo. 

Ce clovek govori, vzbujajo njegove glasilke ni- 
hanje zracnih delcev. To nibanje je pa izredno sla- 
botno. Ce nase ubo ne bi bilo tako obcutljivo, bi to 

nibanje zelo tezko dojeli. v ^ . • 

Ucenjaki so napravili sledeci racun. Ce bi vsi 
§tirje milijoni prebivalcev Moskve hkrati zaceli go- 
voriti z normalnim glasom in ce bi mogli tso 
zvbfino moc zbrati in brez vsake izgube pretvonti v 
elektricno energijo, bi ta energija ne zadostovala mti 
za to, da razbeli navadno 50 svecno elektricno zarmco. 

Toda pred govorecega cloveka so postavih majnno 
skrinjico — mikrofon. Od slabotne zvocne emisije 
govoreCega cloveka nlovi mikrofon le neznaten delec 
in ga pretvori v elektricno nihanje. Razumljivo je, 

' da je energija tega elektricnega nihanja tako ne- 
znatna, da je ne bi mogli za. prav me porabiti, ce ne 
bi bilo elektronke, ki ojacuje to nibanje. v 

MGU nima le ene same elektronke, temyec jih 
ima veliko. Te elektronke zaporedoma bolj m bolj 
ojacujejo nibanje, ki so ga sprejele iz mikrofona. 
Moc tega nibanja se veca kakor snezena kepa ki se 
vali z brega; narasca in doseze v poslednjib elektron- 
kab ze velikost, ki jo labko menmo s konjskimi 

Ta »veckonjska vpregac more z velikansko silo 
razgibati diafragmo zvocnika. Nihanje diafragme pre- 
baja v zrak in tako se iz megafona MGU razlegajo 
vetmili j onkrat ojacene besede, ki so bile izgovorjene 

lahko aMijo tudi d,u 8 i 

viri za nibanje v MGU. 

105 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Pred seboj imamo kolut, ki se enakomerno vrti. 
na njem pa gramofonska plosca. Na njej so zarisaue, 
za prosto oko skoraj nevidne vijuge zvoene brazdice. 
Ko hite mimo igle, jo potiskajo te vijuge zdaj na to, 
zdaj na ono stran. Pod vplivom teh slabotnih udarcev 
zaCne igla nihati, hkrati z njo pa tudi kotva elektro- 
magneta, na kateri je igla pritrjena. Na oko in pod 
prsti sc zdi kotva popolnoma mirna, toda ona vendor 
niha in to docela neobcutljivo nibanje vzbuja v ovo- 
jih elektromagneta prav tako slabo elektricno niha- 
nje, kakor cloveski glas v mikrofonu. In tako tudi v 
tem primeru lahko zvocnik MGU reproducira zvokc, 
zarisane na plosci, ki jib je ojacila cela vrsta elek- 
tronk. 

Koncxio more MGU ojacevati in dalje predajati 
tudi oddajo, ki jo je sprejel iz etra od drugod s po- 
mocjo radiosprejemnika. 

Na predveCer prihoda Rdece armade v mesto se 
je ta naprava maskirala na gricu za niestom in odda- 
jala na ve£ kilometrov dalec svecane zvoke nove 
himne nase velike domovine. 

Toda cuj, motor je zabrumel in pognal dinamo, 
elektronke so zazarele in nad osvobojenim mestom so 
se zaslisali mogocni zvoki — radiooddaja iz Moskvc. 


106 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


VSEBIN A 


1. poglavje 
Cud a in resniflnost 

Sanje filoveka 

Pravljice tisoc in ene noci 

Cuda postajajo resnicnost .. ■ ; 

Cudodelniki nasega casa 

»Pravljice tisoC in dveh noci« 

2. poglavje 

Rojstvo, zivljenje in delovanje cudodelne 
elektronke 

»Edisonov efekt« 

Ustroj materije 

»Slika« elektrona 

»Zape2karji« in »potniki« 

Iz je&e v svobodo . . . . 

Resitev »Edisonovega efekta« 

»Prvi koraki« elektronke 

Elektronka in plin ..... ... 

»Elektronski rodovnik*. .... 

Se ena S'rastlina* . 

V »nepreliodni goscavic 


3. poglavje 

V kraljestvu cudodelne elektronke 

Najvaznejsa stvar v zivljenju 

DogodivScine Robinzona . . 

Srce sprejemnika 

Eden izmed cudezev ’ 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


RY-i 48 

KoSubej porofca carju Petru 55 

Nil zemlji, na nebu in na morju 5* 

Bodisi dez ali sneg 58 

Snexnanje zvoka 60 

4. poglavje 
Elektronski delavee 

Stokrat hitreje 62 

Elektronka v industriji 64 

Raziskovanje notranjosti zemlje 68 

Kamen modrosti 69 

Elektronka in zvezde 71 

Vseznalci 72 


5. poglavje 
Nepricakovana srefan ja 

BoljSe od najboljsega 75 

HKverzant 77 

Tresk in sum 79 

Odkrili so skrivnost 79 

Iznajdljivi kitolovci 80 

Onstran vidljivega 80 

i'Radars 84 

6. poglavje 

V obrambi domovine 

Iskrna 6eta 87 

Glavno sredstvo zveze 90 

Sonine pege 92 

I.ovci min 93 

Magidno oko 95 

Kirurgov pomofinik ... 98 

Cudovita ozdravljenja 99 

Glas izpod neba 101 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


POLJUDNOZNANSTVENA KNJlZNICA 

J. Kostykov: 

CUDODELNA ELEKTRONKA 

☆ 

Prevedel Vladimir NagiiC 
Ilustracije po originalu 
Opremil Janez Trpin 

☆ 

Uredii B. ZupanCie 
Izdala »Mladinska knjiga* v Ljuhljani 
Za zalozbo Ivan Potrfi 

☆ 

Tiskala in vezala Ljubljanska tiskarna 
v nakladi 3500 izvodov 


Approved Fpr Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 rjC^RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




MARXIST PHILOSOPHICAL MATERIALISM 

BY 

G. GLEZERMAE 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


G. GLEZERMAN 

marksistiCni 

FILOZOFSKI MATERIALIZEM 




CANKARJEVA ZALOZBA 
V LJUBLJANI 

1949 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


MARKSISTICNI FILOZOFSKI MATERIALIZES ! 1 

Tovar iai ! Ko ee ljudje prvi<5 loti jo proncevanja filoeofskih 
vprasamj, imisliljb vcasih, da je fikwsoiEija nelkaj takega, kar ni 
dostopno preprostemu eloveku, nekaj afelraklnega, kar je dalec 
od ^livljeaija. V vEakdainjem HvJijenjn se vecfcrat dogaja, da aa- 
vzemajo ljudje do ffloaofiije celo imaloe iraniano staJaS6e. Ce kdo 
nefcoiiiko prevec »imodruje« in se spusca v absitraktaa razglaib- 
Ijainja, mu pravijo: >PIej prijatelj, kaij pa filoKofiiiras? k 

Znani pisatelj Nikolaj Ostrovski pripoveduje v svoji knjigi 
»'Kafco se je kalilo jeklo« o tem, kakb je pred mmogimi ieti 
edetn iizimed junakov tega roimama stopil na komiumisitieno uinii- 
verzib'. Tarn so ga vprasali: >Kaj veiste o filoBofiijii, (tovairis Pan- 
kratov ?« Pankratov pa je vedel samo to, da jie v stari Groiji 
Mvel filozof Diogenes, ki je ©tanoval v sodu in mend a dolka- 
zoval, da je belo emo. In Pankratov je odgovoril: 5 Filozof ija 
je samo miatenje praiane slam© din igradkanje a beeedami. Mene, 
tovarisi, prav nic ne mice, da bi mesal to corbo. Ponka o zigo- 
dovimi nase parlije bi toil pa iz vse duse vesel.« Toda Pankratov 
se je pozneje prepribal, da je imel popolnoma napacne naaore o 
filozofiji, in je spoznal, da je »f ilozof ija — velika, modra reS«. 

Res je, marksisticna filozof ija je velika, (modra red. Ta filo- 
zofija ni looena od zivljenja, nasprotno, na najtesnejsi nacin je 
povezana z njim. O tem, kaksep pomen pripisuje nasa partija 
marksisticno-leninisticni filozofiji, lahko sodimo ze po tem, da 
je v »Kralkem kurzu zgodovine VKP ( ; b)«, ki ga je napisal nas 
genlalni uditelj in voditelj tovairis Stalin, posveccno celo poglavje 
raalagi temeljev dialektiauega in zgodovili skega materializma. 

1 Pol'jiudmo predavanje za mladino, ki prcniBuje Zgodovino ViKP(b), 
kratki ku'rz. Op. aredn. 

• 5 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-0041 5R0047001 30001 -4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Nasa marksistidno-leninistidna filozofija se ostro loci od vse 
prejSnje filozofije, ki je bila vcasili zares dailee od prakse, dal ©6 
od zivljenja. Marx je prejsnjim filoaofom odital, da so >svet 
samo razlicno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimoz. 1 Zna- 
dilnost nase filozofije pa je prav ta, da sluzi temu, da bi svet 
spremenili, t. j. da je filozofija revolucionarne akcije, 

V »Kratkem knrzu zgodovine VKP(b)« je redeno, da mar- 
ksisticno-leni n isticna filozofija predstavlja teoretidne temelje ko- 
munizma, teoreticno osnovo bdjseviske partije. Poznati in toi'ej 
tndi usvojiti si te osnove je dolznost vsakega aktivista nase par- 
tije. Ce bodes biti zaveden koonunist, ni dovolj, da poznais le 
tekoca vprasanja partijske politike, temved morns proudevati 
tudi teoretidne osnove te politike. To pa pomeni, da je troba 
ni auks istidno - 1 en inisticno filozofijo poznati in jo uveljaviti v 
praksi. 

Konvunistidna partija gradi svojo politiko na Irdni znanstveni 
osnovi. Komunisticna partija si ne postavlja neuresnicljivih 
smotrov, njeni smotri so vselej realni. Ko si na&a partija po- 
stavlja velicastno nalogo — zgraditi komunistidno druzibo, si te 
naloge ne postavlja samo zaradi tega, ker ,je komunizem naj- 
boljii druzbeni red, ki najbolje ustreza naisim idealom in teznjam. 

Ne, partija meni, da je komunizem nujen irezultat druzbenega raz- 
voja, da rnora komunisticna druzbena ureditev prav tako uujno 
zamenjati kapitalisticno, kakor dan zamenja noc. Pri tem pa se 
nasa partija opira na nank Marxa in Engelsa, ki sta prva po- 
jasnila, da komunizem ni izmisljotina sanjarjev (utopistov), 
temved da je zgodovinska nujnost Marx in Engels sta la.hiko 
prMa do tega zakljudka zaraidi tega, ker sta bila oborozema z 
noviin svetovnim nazorom, ki jima je omogocil, da sta se Mila 
spoznavanja druzbenega zivljenja na drugacen nadin, kakor so 
to delali prejsnji socialisti. Ce je bil bododi d/uzbemi red za 
prej-snje socialiste samo stvar verovanja, pa je za Marxa in 


1 F. Engels, Ludwig Feuerbach in konec klasidne nemake filozofije, 
Priloga: K. Marx, Teze o F euerbachu, CZ 1M5, sir. 56. 

6 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CI/Pi®^te^.^O470O^3lo|^-f4 ; 

Engelsa postal stvar znaarja, znanosti. Eavno zaradi tega pravi 
tovaris Stalin: 

i M^rksizem ni le teorija social izma, ampak je celoten sve- 
tovai riazor, filozofski sistem, iz katerega sain po sebi izvira 
Mairxov proleitarski socialized!. Ta filozofski sistem se imenuje 
dialektioni materializem.c 1 ...... .. 

i ' ime samo nam pove, da iifla macksistiono-leniaisti&ia 

filozofija dve strani, ki sta med seboj neloiSLjivo pbvetzani. fijena 
obdelava prirodiiih in. diruzbeniii pojavov, njena inetoda (t. j. 
paJiSin) prouSevanja teh pojavov je dialektiina, a njeno pojmo- 
*; vanje pojavov v prirodi in druzbi, njena- teorija, razlaga pa je 
"0atenaUstiHa s " ■ M ’ ‘ 

V tern predavanju bomo razpravljali v Simbolj poljudni 
dbliki p eni izined najvaXnejsih sibrani nase filozofije — b rijebi 
rtiateriaiistidni teoriji, razlozili bomo osnovne pbteze niarksi- 
stiSnega filozofskega materializma in pojasmili njegov pomen za 
razumevarije druzlbenili pojavov, aa politiko partije. 






- - 1 j; V . Statin, Anarhizem ali eocializemf Mala knji&nica markslzina- 

leivinizma, CZ 1948, str. 10. 


i» j w ■■ 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


I 

Kaj je marksistiSni filozofski mater ializem? 

Vsakdo, ki se zacenija baviti' s filoizofijo, najprej zadene na 
vprasanje: kaj je mate rial teem ? 

Na to vprasanje tie odgovarjajo vselej ptavilno. Veasih v 
pogovoru nazivajo matenatiste tiste ljudi, ki vse stvairi ocenju- 
jejo -s stalisca svojih materialnih koristi, idealiste pa — nesebicne 
ljudi, ki jim za lastne interese ni mar. Na tej osnovi delajo 
zakljugek, da baje tudi filozofski materializem zavr&Sa ideate, 
plememita stremljeuja ljudi itd. Podobne predstave so izkoriscali 
vsakovrstni reafecionarji, da bi materializem klevetali in ga 
ocraili. Engels je strap eno zasmelioval podobne filistrske pred- 
stave o materializmu. Dejal je, da nemski malome&jamski fibster 
pod mater ializmom >razume zrtje, pijan<5evanje, nicemumost, 
spolno uzivanje, gizdavost, grabezljivost, skopost, samogoltnost, 
dobiSkazeljnost in borate sleparije, skratka vse tiste umazame 
grehe, ki jim na tihem sam streze; pod idealizmom pa razume 
vero v hrepost, splosno dlovekoljubnost in sploh ,boljsi svet‘, s 
katerim se baha pred dragimi, v katerega pa sam veruje kveg- 
jemu taiko dolgo, dbkler preganja mafka ali prezivlja polom...« 1 

Taka filistrska predstava o materializmu in idealizmu je 
seveda popolnoma nesmiselna. Materializem kot filozofski nauk 
nikakor ne zavraca vzvigen ih stremljenj in plemenitih idealov 
ter cloveSkih prizadevanj ne pojasnjuje samo s koristoljubnimi 
teznjami. 


1 F . Engels , Ludwig Feuerbach in konec klasic-ne nemske filozofije, 

CZ 1&45, atr. 24. 

8 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Med f ilozof i-material isti sre&ujemo imena znameniiih mi- 
slecev, ki so crpali iz svojega n auk a pobudo za najvecje zrtve, ki 
so v imcnu svbjih vzvisenih idealov sli skozi vse preizkusnje in 
trpljenje. Dovolj je, be omenirno ime N. G. Cemisevskega ve- 
likega Tuskega f ilozof a^materialista, ki je prezivel na robiji 
v jebah in jzgn an stvu — vec kot ena in dvajset let, in ki je s 
svojim zgledom, s svojo besedo vzgojil Stevilne neuklonljive ■ 
borce za srebo Ijndstva. Na drugi strani pa. lah'ko med filozofi- 
idealisti srebauio take Ijmli, ki so zavracali vsakrsne nravne, 
druziben© ideate in ozaanjali golo samoljublje, nenehen egoizem. 

Zadostuje, be dmenimo le nem§kega filozofa Maksa Stirnerja, ki 
je zivel v 19. stole! ju in na ves'glas raizglasal, da zanj ni nicesar 
vigjega od njega sattnega, da ne priznava prav njbesar dinigega 
razen svojili lastnih koristi. 

To pomeni, da nimata filozofski materializem in ideal izern 
prav nibesar skupnega s filistrskimi naziranji, ki smo jib zgoraj 
navedli. , Materializem in idealizem nista razlibni eticni teoriji, 
temveb razilicni filozofski teoriji, in m or at a torej odgovarjati na 
* tista osnovna ypraeanja, s katerimi se bavi f ilozof ija. Katera so 
ta vprasanja? 

Vsak blovek ve, da imamo dandanes stevilne .veje znanosti,, 
ki vs aka izmed njih proubuje razlibne pojave na svojom podrobju.. 
AstronOmija n. pr. proubuje iraravo, strukluro in gibanje npbesnih 
teles; bofanika proubuje raistlinstvo; geologija proucuje sestav 
in zygradbo Xemlje, spreminjanje zemeljake iskbrje; zgodovina 
proubuje razvoj Sovegke druzbe, razvoj posameznih narodov in 
dezel itcl. Vse le veje znanosti xiam dajejo podobo sveta, ki nas 
Obdaja. Poleg vpnasanj, ki jih proucuje vsaka bd teh vej znanosti, : 
pa imamo §e splosna vpraisanja, ki jib ne more proucevati no- 
bena lamed teh' posameznib vej znanosti, ki pa "so za celotno- 
: znaiiost vendarle velikanskega pomena. To 30 vpra&anja o tern,. , 

® Kaj predstavlja ownovo sveta, ki nas ofodaja, kakstia je njegova 
narrtVa, bli ta svet biva od vekoinaj ali pa ga je morda ustvarila 
neka neznapja sila; kaksen je odnos Steveka do obdajajobega 
ga sveta, ali biva bloveska zavest sania po sebi ali pa je del 

9 » 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

‘0®tadega sveta itd. To so vprasanja, ki njihova resitev doloca 
‘ f'lovekov svetovni nazor, to je njegove nazor e In pojme o svetu 
kod oeloti. Ravno s teani vprasanji pa se bavi filozofija. 

Podobna vprasanja so morala nastajati im so tudi dejansko 
nastajala med Ijtidmi ze v pradaVnih caisih, ko je bila znanost 
se v povojih in iko ge ni bilo posameznih vej znanosti. Pred 
ljrudmi so se vrstili gtevilni pojavi, dnevu je sledila nod, menjali 
so se letni Casi, razvijale so se rastline in zivali, v druzibenem 
zivljenju so se vrstili razlicni dogodki itd. Mnogi misled so se 
zamislili nad vprasanjein : kaj predstavlja osnovo vsefa teh spre- 
memb, vse te pestre slike raznovrstnih pojavov? Pm starogrSki 
filozofi, ki jih poznamo in ki so ziveli pred vec kakor 2500 leti, 
so poizkusali «ajti tafcsno splcusno osnovo v tej ali oni obliki ma- 
terije, snovi. Nekateri izmed njik so za pnaosnovo vsega, kar 
biva, simatrali vodo, drugi zrak itd. Iz te praosnove, so trdili ti 
filozofi, so nastaia vsa telesa. Naj se vrsijo v svetu kakrsne koli 
spremembe, ta osnova ostaja veCno ista, niti ne nastaja niti ne 
razpada, Zaradi tega so talk filozofski nazor imenovali materia- 
lizem po latinski besedi materialis — snoven. Predstava o 
praosnovi ali o pobelu vsega bivajocega je bila pri teh starogrskih 
fi'lozofih seveda zelo naivna, nepapolna in so jo kasneje zavrgli. 
Toda te predstave so vendarle ze vsebovtale zelo pravilno misel, 
namrec misel o tern, da moramo prirodo, svet, ki mas obdaja, 
razlagati tako, da je izhodisce tega razlaganja svet: da sveta nihde 
ni ustvaril, ter dd biva neodvisno od nale zavesti in kakrsnega 
koli »duha«. Zato te filozofe po pravici pristevamo med uteme- 
Ijitelje materiadizma — filozofske smeri, ki gleda v prirodi, ma- 
teriji osnovno po?,elo. 

V poznejSih casih se je v filozofiji razvila draga smer, ki ni 
•§tela za prvotno prirode — marveg dull a, ne biti — marvec inig- 
ljenje. To filozofsko smer so imenovali idealizem, po grgki besedi 
idea — misel. Ti filozofi so za osnovno pocelo • priznaval i nekaj 
nematerialnega — miHjenje ali duh«; zatrjevali so, da je dull 
bival pred prirodo. 

.10 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



.... 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

■Da bi si lah'ko nekoliko bolj nazorno predstavljali ta svetovni 
nazor, si moratno biti na jasnem, kako si religioizni ljudje raz- 
lagajo obdajajoci anas svet. Vse, kar vidimo okrog sebe, pravijo 
ti ljudje, je usirvari'l bog. V za<5etku ni bilo niti Zomlje niti ve- 
soljstva, bival je le nekak breztelesni dull bog, ki je ustvaril 
Zemljo, vodo, rastline, zivali in naposled cloveka. Osnova religije 
je predstava o bivanju bozjem, o tern, da je svet ustvaril bog. 

' --V nekoliko bolj prefinjeni, prikriti obliki zagovarja in uteme- 
Ijuje iste naizore filozofski idealizem. Filozoli-idealisti se izrazajo 
mnogo bolj prefinjeno kakor religiozni ljudje: pripovedujejo 
nam o tsvetovnoni duhu«, >ideji«, katerih utelesen je naj bi bid 
Obdajajoci nais svet. Prvi kakor tudi drUgi pa se strinjajo v tem, 

■ <ta je svet ustvarila neka nematerialna sila. Zuani nemski ideali- 
sticni filozof Hegel (1770— 1831) zacenja euo iziried svojih knjig 
z vpra'Sanjem : iZafcaj se je bog odlocil, da bo ustvaril svet?': 1 
Pri Heglu je stvarjenje sveta celo se bolj zapleteno in megleno 
kakor v svetem piemu. 

Glavna razlilca med marterialiamom in idealizmom je torej 
v tem, kaj stejeta za prvotno, za osnovo vsega, kar biva: materijo 
ali dull. ^ 

Materializem in idealizem sta nasprotujoci si, sovrazni filo- 
zofski smeri. Lo&ta se v resevanju poglavitnega vprasanja filo- 
zofije — vpraganjia, kaj je prvotno, ali je bit pred zavestjo, 
ali je zavest (dull) prod "bit jo — zato prihajata seveda 'do povsem 
••nasprjitujo^ih si zakljuckov tudi glede vs eh ostalih vpraiaxij. 

Idealizem vselej v tej ali oni obliki vodi k priznavanju religije, 
k ibozjemu bivianju, k praznoverju. Materializem, oe ga dosledmo 
isvajamo, pa zaivraca bivanje boga, hudicev, cudezev in je edina 
znanstvena filozofija. 

Materializem in idealizem sta imela v razliSnih dobab raz- 
Uone oblike in tudi nas modern i filozofski materializem se ze 
V mtirsidem raizlikuje od materializma iz prejsnjih dob. Temu 
se seveda ne smemo 'Cud it i: materializem kot resnicuo znanstvena 

1 Hegel, Filow»fi<ja prirode, Dela, II. zv., etr. 20 (v rutseini). 

BI Iv/o/l.g;'::,: . . 11 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

fflozofaka teorija se je razvijal hkrati z znanoetjo, se opiral na 
njene pridobitve in prispeval k njenermi nadaljn jemu razvoju. 

Prejsnji materialize]!! je imel bistvene napake, in ena izmed 
njegovih glawiih naipak je bila ta — kakor bomo videli pozneje 
da ni znai opazovati sveta v procesu raizvoja. 

Marx in Engels sta dalje razvila materialistibno filozofijo, 
jo osvobodila teh napak ter ustvarila dosledno in enotno materia- 
listi&io pojmiovanje sveta. Njuna filozofija ni navaden materia- 
lizem, temvec dialektiini materializem. Pod besedo dialektika 
razumemo najbolj popoln, najbolj vsestranski in najgloblji nank 
o razvoju, ki gleda na prirodne pojave v veiaiem gibanju in 
izpre minjanjii, razvoj pirirode pa pojmuje — kot rezuiltat razvoj a 
protislovij v prirodi, kot rezultat medsebojnega ucinkovanja na- 
sprotujo£ih si sil v prirodi. 

Po teh uvodnih opombah se Iahko lotimo nekoliko bolj ,po- 
drobnega proueevanja osnovih potez marksisticnega filoaofskega 
malerializma. 


12 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



II 


Kaj predstavlja obdajajofci nas svet? 

Kakor smo ze videdi, adigovairjajo idealiiisti na to vprasanje 
taikote; svet — to je ntelesenje sddejecc, »svato<vaiega duha«, >za- 
Testic Toda kaj ije iprav za pnav ta >idejia«, »duh« — o tem ne 
.znajo povedati nic paroetinega, ter niiti mar avnoisit niti posredno 
ne moremd trfibesar zvedeti o njeigavem bivamjiu, Ce premislju- 
jemo O' tem, na fcaksen naein iso si idealist! nstvarili predstawo 
o duhu ikot stvarnilkn vsega, kar biva, moraimo prizmati, da duh 
ni prav nib drugega kakor cloveska zavest, toda zavest, v kateri 
•vidi blovek nekaj bozainiskega, inekaj, fcar je odtmgano od cloveka 
In i-zpremenjeno v meko' skiriwiostno silo, bivajobo mad Bvetoun. 

V masprotjiu z idealiizmom zaitrjuje mateirializeim, da sveta 
nlbbe ni nstvaril in 'da ne potrebuije mobemega s>sveitovnega 
•diilmc. Prav Jiile mi potrebnO', da ha sii iammslijaiLi kafersme koli 
lamitaisticme site, iki bivajo mad svetom in daven stveita. Svet ino- 
ra'mo proubevati taksmega, kakrsen je v resimicii. >Materaalisitibn:i 
svetovni nazor « — pravi Engels — >ne pomeni preprosto nic dru- 
;gega, kakor pojimovamje prirode taksme, kakrsna je, biez vsafeih 
I stranskih dodatkov . . .<"> Na tem materialiaticnem svetoivnem 
nazoru temelji tudi znanost, scvoda, be gre za resnicno znanost. 

Bripovedujejo, da je franooski cesar Napoleon I. vpraeal 
zmamenitega ubemjaka Laplaoea — ko je precital njegovo knjdgo 
o vesoljstvu — zaikiaj miv itej knjigi niti enkrat oimemil etvarnika 
sveta, t. j. boga. Laplace je mirno odgovoril: »Prasv nic nisem 1 
potreboval taksme hipotezex S temi bese'daimii je hotel znameiiiti 

r 1 ,Zgodovina VKP(b), kratki kurz^ CZ 1046, etr. 110. 

13 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

u6emj ak povedati, da zra razilago vesolijstva ni irreba iskaiti kabraniih 
koli izmisljenih bitij, bogov in dnhov, temvee je treiba razloziti 
pnirodo taksno, kakrsna je. Mart er ialiistiicno obiravnavanje pri- 
rodnih pojavov je nastalo pri mnogih ucenjakih na elementaren 
nacin. Filozofefci imaiteriaLiizetm pa utemelijiuje talkiitno obravnavan je 
pojiavov in ga poetavija v itemeij razlagaimja svefca. 

Material iizein izlhaja diz tega, da je avert po isrvojii prirodii ma- 
terializem, da -so vsi raznovrstni prirodei pojavi razlicne pojavne 
obi ike materije. 

Oglejmo si nelkolirko obdajajoco nas prirodo. Vse, kar vidimo 
oikirog sebe, je materialni svert. Slehemio tele, zacensi od naj- 
manjsega pesdenega zmca pa tja do velikanskega Sonca, je del 
materialnega sveta. Naj se se toliko pogiaibljamo, naj proucujemo 
ae tako zapletene pojave, vselej bomo imeli opravka le z razlic- 
nimi spremembami oblik materije. 

V srednjem vetkni, ko je bila znanost se v povojih in je nad 
rloveskim razumom gospodovala religija, so Ijudije mislili, da je 
Zemlja sredisoe vesoljistva. Zemljo so si takrat predstavljali kot 
ravmo ploskev in mislili, da se na njenih irobovih nebo spaja 
i. Zemljo, da se tamikaj konouje nas zemeljiski svet. V neki stari 
knjigi je bila celo ustrezajoca risfoa — popotai nienib je po 
dolgem romanju pripotoval na rob Zemlje in si ga zdaj ogleduje; 
in tam, za vesoljstvom, se zadenja drug, nemaiterialni svet, kjer 
bivajo bog in angeli. 

Znanost je fee zdavnaj dokazala, da- so take predstaye ne- 
utemeiljene. Ze pred nekaj stoletji sta velika ucenjaka Kopernik 
in Giordano Bruno dokazala, da Zemlja sploh ni sredisoe ve- 
soljistva, kakor je zatrjevala religija. Zemlja je eden izmed pla- 
netov, ki se vrtijo okrog Sonca. Zemlja je v primeri s Soncem 
zelo majhna: njema velikost ni vecja od enega milijonskega dela 
velikosti Sonca. Vendar tudi Sonee ni sredisoe vesoljstva: Sonce 
je erna izmed desetin milijard zvezd, ki scstavljajo zvezdni 
sistem, imenovan Galaktika. Ob jasuem vremen u vidimo na nebu 
zvezdno meglico, ki jo vsi poznamo pod imenom Ritnska cesta. 
Ravno to je nasa Galaktika. Soncni sistem, kakor so sedaj ugo- 

14 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release ^004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

tovili, je v njenem obmejnem delu. 0 razseznosti Galaktike lahko- 
sodimo po tem, da ra&unajo astronomi njen premer na priblizno 
100,000 svetlpbnih Let aii z drugimi besedaraii: svetloba, ki se 
- giblje s 'hitrostjo 300.000 lam na sekundo, bi premia to raadaljo 
v 100.000 letih. Toda nas zveadni sistem ni edini zveadni sistem 
v vesoljstvu. Za njim je se nesteto drugih zvezdnih svetov. 

Z modemiim teleskopom labko vidimo vec kakor dva milijona 
meglic, od katerih vsaka predstavlja velikansko kopico zvezd, 
podobnih nasi Rimski eesti. Te meglice so tako dalec od nas, da 
si tega niti predstavljati ne moremo. Od obsezne meglice An- 
dromede pride svetloba do nase Zemlje v 900.000 letih; od ! 
naijbolj oddaljene meglice — : ki je dostopna nasernu opazovanju 
— pa dospe svetloba do nase Zemlje v 140 milijonih let. 

Cim bolj se razvija znanost, tern boij se sirijo meje, do 
katerih poznamo vesoijstvo. Toda vse, kar otdkriva znanost, je 
rnaterialni spet, drugega sveta ni. V vesoljistvn ni nikjer >nebe- 
Skega kraljestva«, o katerem piripovedujejo religiozni ljudje. 

Svet, ki nas obdaja, je neskon&io raiznolifien. Na .netra vidimo 
zvezde,' Sonce, planet© ; 'na Zemlji so gore, reke, morja, stevilne 
vrste rastlin in zivali. Toda ceprav so prirodni pojavi se tako 
raznovrstni — od velikanskih mas zarece materije, do njenih naj- 
manjSih deleev, molekul, atomov, e.ektronov, od najbolj eno- 
stavnih ibalkterij do najvisjih zivali in eloveka — predstavljajo* 
vsi ti pojavi materijo v razlionih oblikah, na razlicnih stopnjah 
razvbja. ,vv 

Od tod izvira vazen zakljucek o rnaterialni enotnosli sveta. 

Syet je enoten zaradi tega, ker yse, kar biva, seistoji iz materije,, 
ki je v razli&iih stanjih in se prcobraza na Stevilne naicine. 

Ali lahko vse pojave V 9vetu smatramo za pojavno oibliko 
materije? Zivljenjski pojavi so bili dolgo casa pribezalisce idea- 
lizma, Ziyjjenja. so trdili idealisti, ne moremo razloziti z ma- 
terialnimi vzroki. Celo v najibolj enostavnih rastlinah in zivalih 
deluje, pravijo ti ljudje, neka posebna, nennaterialna >zivljenjska 
sila«, ki npravlja vse procese v organiamu. 

15- 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Modema znanost je zavrgla te nazore idealistov. Znanost je 
tdbkazala, da med zivo in nezivo prirodo ni nobenega prepada, 
da je ziva mater ija nastala na priroden nacin iz nezive mate- 
rije, brez slehemega vmesavanja »duha«. V pradavnih casih, pred 
imilijardo let, je bila nasa Zemlja zareca, ognjena obla. Zivljenje 
na Zexnlji takrat ni bilo mogoce. Postopno, v zelo dolgi casovni 
dobi, se je Zemlja oblajevala. Na njeni povrsini je nastala trdna 
,povrsina, zemeljska skorja. Po sto milijon Jetih se je zemeljska 
temperatura toliko ohladila, da se je.na mjej pojavila voda in 
nastala velikanska topla pramorja. Ravno v teh toplib pramorjih 
so nastale prve organ ske spojine. Po dolgotrajnem razvoju so 
se iz teh spojin Tazvile najenostavnejse beljaikovine. Struktura 
teh beljakovin je postajaia eedalje ibolj komplicirana, in te toeljn- 
k ovine so ustvarile temelj za obstoj na jenostavnej sih zivih 
organ izrnov. 

Ziva materija je torej nastala iz nezive materije. 0 tern se 
preprifiamo, poleg dnugega, tudi ce proubnjemo sestav snovi, iz 
katere sestojijo rastlinski in zivalski organ izmi. Kemiki so od- 
krili, da so v zivih organizmih iste snovi, iz katerih sestoji 
neziva priroda. Te snovi sestavljajo v zivem organizmu posebno 
komplicirane organske spojine: ogljikove hidrate, tolsce in be- 
Ijakovine. Dolgo casa so ljudje mislili, da lahko organske spojine 
nastanejo samo v zivem organizmu, z neko posebno »zivljenjsko 
:silo«. Venda.r je ze leta 1828 pemskemu kemiku Wohler ju uspelo 
ustvariti v laboratoriju na umeten nacin eno od organskih materij 
— ureo*. Znanost pa se je od tistih casov razvijala dalje in danes 
lahko napravimo na rumeten nacin ze ve5 ti soe raznovrstnib or- 
ganskih spojin. Oe lahko napravimo organske spojine v nasih 
laboratorijih, tedaj to pomeni, da je popolnoma neutemeljena 
domneva, da pri nastajanjn organskih spojin sodeluje neka po- 
se'bna »zivljenjska sila«. 

Zivljenje je seveda zelo kompliciran pojav; zivijenje je na- 
-stalo v takih pogojih, kakrsnih na Zemlji dandanes ni vec. 


1 Urea — (lat.) orgaaska spojin a v urimi. Op. inredn. 

16 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

D anas'n j a ziva bitja so plod dolgotrajnega razvoja, ki je potre- 
boval na milijone let. Zaradi tega bi bilo zelo naivno, ce bi 
mislili, da je mogoce v laiboratoriju kar naenkrat ustvariti do- 
vnsen, ziv organizem. 

Toda vsa znanstvena dognanja naan pravijo, da so vsa ziva 
bitja, ne glede na svojo kompliciranost, naslala foot plod razvoja 
nezive materije in da predstaivljajo plod razvoja materialnega 
sveta. 

Vise, kar biya, zacensi od najbolj enostawnega delca mrtve 
materije tja do najbolj komplicirame strnkture mislecih cloveskih 
mo&gan, vse predstavlja ni&jrazlicmejse obli'ke, spajanja, razvojne 
stopnje materije. V tern smislu je isvet enoten ne glede na svojo 
neakoneno raznolicmost. 

* 

Beligiozni Ijmdje mas vcasih skmsaijo presenetiti z vpra- 
samjem, ki se jim zdi zeto bistroumno: »Vi trdite — pravijo ti 
ljudje — da vse, kar biva, sestoji iz 'materije* toda fcako je 
nastala materija 

Mi odgovairjamo: materije ni ustvaril nihce, materija je 
ve5na. Ko naan postavljate taksno vprasanje, ntaim sfcusate pod- 
takniti svoje nepravilno etaiisce o ustvarjenju sveta, ravno. taksno 
postavljanje vprasanja pa mi zavracamo. Sveta ni ustvaril nihce. 

Materije ni ustvaril nihce. To trditev filozpfskega. materializma 
v celoti potrjujejo znanstvene ngotovitve. 

Na temelju stevilnih poizkusov so, prirodne znanosti ngoto- 
vi]e zakon. o ohranitvi materije in energije: v vseh procesih, ki 
se razyijajo v prirodi, materija in energija niti ne nastajata 
niti ne izginjata, temvec se le izpreminjata iz erne oblike v drugo. 

Misljte si gore? koscek oglja. Oglje zgori in naposled ostane le 
kup5ek pepela. Kam je izginila materija,. iz katere sestoji oglje? 

Mar je izginila brez sledu? Ne, odgovarja znan-ost, tu imamo 
opravka le z izpremembo materije. 'Oglji’k, ki tvori sestavni del 
oglja, se je spojil s kisikom iz zraka in se spremenil v plin — 
ogljikov dioksid. V pepelii so ostale samo nekatere negorljive 

2 17 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

primesi, iki jih vsebuje oglje. V vseh takih izpremembah materija 
niti ne nastaja niti ne lzginja, teniveb le izpreminja svoj e stauje. 

Tako nam pravijo prirodne znanosti. Filozofski materialize™ 
pa gradi na tej podlagi obseznejse zakljucke. Filozofski materia- 
lizein trdi, da materija aa splosno niti ne nastaja niti ne izginja. 

Brez smislai je torej "vprasevati o nastanku materijei. Vpra- 
eanje o nastanku ima nek smisel le tedaj, & govorimo o posa- 
meznih predmetih .prirode, ne pa kadar gre za materijo na 
splosno. Ce pravimo n, pr. da Zemlja ni od vekomaj, temvec da 
je nastala priblizno pred dvema milijardama leti, tedaj hobemo 
povedati, da je Zemlja nastala iz drugih materialnih teles. Kaksen 
smisel pa naj sploh ima Mpra§anje o nastankiu materije vobbe? 

Saj razen materije v njenih na jrazlicnej sih poj avnih oblikah ne 
biva nibesar. 

Kaj je prav za prav materija? » Materija je to, kar s svojim 
ucinkova n j em na nasa butila povzroca obcutke ; materija je Ob- 
jeikitivina realnoist, ki nam je dana v oboutku . . .«' — odgovarja 
na to vprasanje Lenin. Materija je torej vse tisto, kar biva ne- 
odvisno od nage zavesti, iizven nase zavesti. Materija je zelo 
sirok pojem, ki vkljucuje vsa obstojeba materialna telesa in 
pojave. Ko govorimo o materiji v filozofskem smislu, tedaj si ne 
mislimo kakrsnih koli sestavnih delov materije — molekul, 
atomov ali elektronov — ampak vse tisto, Hear biva need visno 
od na§e zavesti, izven nas. Predmeti in pojavi obdajajobega nas 
sveta so neskoncno raznolicni, toda beprav se se tako razlocujejo 
drug od drugega, imajo vendarle nekaj skiupnega, in sicer to, 
da bivajo neodvisno od nase zavesti, da predstavljajo objektivno 
realnost V tern smislu so vsi ti predmeti in pojavi materialni, 
predstavljajo del enotnega materialnega sveta. 

Filozofskega pojma materije ne smemo istovetiti s pojmom 
snovi in materije, ki ga splosno uporablja fizika. Fizikalni pojem 
materije, snovi, ima oprarvka z zgradibo, s stru'kturo materije. 
Filozofski pojem materije pa ne govori o tem, kako je materija 

1 Zgodovina VKP(b), kratki kurz, CZ, 1046, sitr. 111—112. 

18 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415R0047OO13OOO1-4 

zgfajena, iz fcafcsnib delcev sestoji, ampak govori o tern, da je 
materija obfektivna realnost, kar pomeni, da biva izven nas in 
neodvisno od ;nas. Ceprav bi razee j znamosti se tako gloiboko- 
izpreimemil nazore o zgradbi materije, bo zmanost vendarle am era j 
izhajala iz dejstva, da materija biva objektivno, da ne nastaja 
in ne izginja. 

- Materija je vedna, toda sleherni posamczni deldek materije 
se iapreminja na razlicne nacine. Posariiezna telesa razpadajo, 
otolifce materije se izpreminjajo. V prirodi ni nicesar neizpre- 
menljivega, negibnaga, mrtvega. 

>Vsa priroda — pravi Engels — od svoji'h najmanjsih 
delcev do najvedjih teles, od pescenega arnoa pa tja do sonc, 
od protista 1 do cloveka je V vedniem mastajanju in propadanju, v 
nepretrgaiiam toku, v nenehnem gibaniju in izpremiinjanjn.« 2 

Tiudi stari filozof i - materialisti, ki so zi veil davno pred 
Marxom in Engelsom, so vedeli, da je materija vecna in da. je 
ni nihoe ustvaril, toda niti zdatee niso vselej razomeli, da se 
materija vedno giblje, da ne more biti materije brez gibanja. 

To pa jih je neredko privedlo do zelo velikih nedoslediiiosti. 

N ekateri filozofi sedemnajistega stoletja sd mislili, da je materijo 
epravil v gitoanje nekak »prvi smnekc, na isti nadin, kakor bi- 
ljarino kroglo sprozi udaree palice. In kdo naj bi dal materiji 
talk »prvi sunek«? Preostalo ni nic draigega, kakor priznati, da 
je to istoril bog. Tu je torej priSlo do odkritega odklona od 
materializma. 

Drugi f ilozof i-m arterial 1st i , ki so ziveli poaneje — n. pr. v 
Franciji v osemnajstem stoletju — so priznavali, da se materija 
veEno giblje in da ni toilo ndbenega »prvega siunka«. Pa tudi oni 
SO poj ill oval i to gitoanje preozko, omejeno. Izkodisce njihovega 
rkzglaibljanja je bil nazor, da se deki materije premesdajo z 
enega mesta na drugo; na vsako gitoanje so gledali kot na eno- 

1 Prvotna ziva celic.a. — Ur edit. 

2 Zgodovina VKP(b), kratki knrz, CZ, 11)46, str. 106, 

' 2* 19 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


stavno premescanje teh deleev. Tak nazor je bil neogiben re- 
zuttat njihovega nedialekticnega mater ializma. 

Marxov in Engelsov materializem je diailekliini materializem. 
Dialekticni materializem pojmnje prirodne in druzbene pojave 
v vecnem gibanju in izpreminjamju. Opaiznjmo fcakrgen koli 
d e I6ek obdajajocega nas sveta, nikjer ne bomo videli neizpremen- 
ljivosti, negibnosti. Ce govorimo o n ekem neizpTemenljivem, ne- 
gibnem predmetu, se ljudje navadno spomnijo na skalo ali 
kamnito steno, ki je izdavna vrasla v nek gorski krbet. Pa tudi 
stena ni negibna. Zaradi delovanja vetra, vode, neurij stena 
pocaisi razpada; v njej se vrsijo nestevilna gibamja atomov in 
moieluil. Ta stena se — naposled — skupaj z naso Zemljo rie- 
nelmo gilblje v netskoncnem vesoljstvu. Poizkuisite najti v prirodi 
kakrisen koli pojav, ki bi bil absolutno negiben, neizpremen Ij i v. 

To vam ne bo uspelo. Absolntnega mirovanja ni nikjer, obstaja 
le relativno, zadasno mirovanje. Tako v prirodi fcaikor tndi v 
druzbi sevrsi nenehen proces gibanja, izpreminjanja, obnavljanja. 

Tega gibanja nikakor ni mogoce redncirati na golo preme- 
sdanje deleev materije z enega mesta na dmgo. Ne, obstoji tndi 
vrata drugih, mnogo bolj zapletenih oblik gibanja. Recimo da 
citarte knjigo pri svetlobi, ki jo daje eletotricna zarnica. Elektrieni 
tok, ki tece po zicah, je ena izmed oblik fizifcalnega gibanja. 

Tolk ozari svetilno vlakno v zarnici in se spremeni v dmgo obliko 
gibanja v toploto in svetlobo. Med citanjem se razvijajo v 
vasem organizmu razlicni procesi. Ko dibate — se razvija fcrvni 
obtok in presnavljanje; ko delajo inozgami — mislite. Gibanje 
ima torej najrazlidnejse oblike, zacemsi od najbolj preprostega 
premescanja teles tja do najbolj zamotainih pTooesov, ki potekajo 
v zivem organizmu in cloveskih mozganih. Gibanje je v najsir- 
sem smislu besede sploino spreminjanje, bodisi da gre za spre- 
minjanje mesta ali izpreminjanje stanja stvari. V tern smislu je 
gibanje nelocljivo od materije, gibanje je njeno notranje bistvo. 

Ni materije brez gibanja, kakor tudi gibanja ne more biti brez 
maieTije. 

20 ' 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Vsak korak, ki ga napravi znahost v svojem' razvoju, nam 
odkriva podobo neskoncmo raanolionili preobrazfo materije. Poprej 
so n. pr. mislili, da najenostavnejsi delci materij e — atomi — 
sodelujejo pri vseh preobrazbah materij©, saimi pa se ne izpre- 
' ininjaijo. Beeeda >atom« izvira od grsk® besede — a tomos, ne- 
doljiv. Zdaj pa so ugotovili, da ti delci niso neizpremenljivi in 
nedeljivi: atom predstavlja silno zapleten svet, ceprav je aelo 
majhen in ne seze preko one stomilijoninke centimetra. Atom 
sestoji iz jedra, okrog katerega se vrtijo elefetromi s hitrostjo, ki 
je blizu hitrosti svetlobe. V atonm so ugotovili se priblizino deset 
drugih razlicnih delecv. Tekazalo se je, da je atom© razlicnih snovi 
mogoSe v dolocenih pogojih izpremmjati iz enih v druge. Take 
preobrazbe nastajajo n. pr. pri trbenjtu dveb atomskih jeder. 

Delci, ki jih sestavljajo — protoni in nemtroni — se pregrupirajo 
in oblikujejo nova jedra. Preobrazbo aiomov, ali tocnej e, atom- 
skih jeder, spremija v mnogili primerib. osvobajanje velikamskih 
mnozin energije. Pri pretvarjanju enega grama vodika v helij se 
n.. pr. osvobodi toliko energije, Ikolikor se je eprosti pri zgore- 
vanju 15 ton bencina. Ce ne bi kurili z ogljem, ampak bi izko 
riscali njegovo atomsko energijo, bi nam kosbek dglja, velik 
kakor grahovo mo, zadostoval za ppgonsko silo velikega preko- 
oceanskega parnika na poti iz Evrope v A.meriko in naizaj. 

Sodobna znanost je dokazaia medsebojno zvezo med takimi 
syajstvi materije, kakor sta masa in energija. Pokazaio se je na 
primer, da ima svetloba, ki je ena izmed oblik energije, tudi 
doloceno maso. Ce pridejo najenostavnejsi delci svetlobne ener- 
gije -- fotoni — v blizino atomekega jedra, se laliko izpremene 
v deice snovi, in sicer tako, da . se iz dvojiee fotonov oblikujela 
elektron in pozitron. 

Ceprav so take preobrazbe materije ondovite (za 1 neizobra- 
zenega bloveka so to res lahkg >oudezi«), vendarle potekajo po- 
polnoma zakonito. To nam laliko najbolje dokaze dejstvo, da 
ljudje ze zacenjajo gospodovati bad terni nedavno odkritiimi pri- 
rodnimi silamj. Najlbrz ne bo vec dolgo, ko bodo velikanske 

' 2d 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

rezerve atomske energije zaceli na siroko izkoriscati v tadustriji 
.in transport u. 

Kaj omogoca ljudem gospodovaiti nad prirodnimi silami? 

Poznavanje zakonov, ki vladajo nad tend silami. Izpremi- 
rnjanje predmetov in pojavov ne poteka po nekaksni samovolji, 
marved po dolocenih zakonih, ki so neodvisni od cloveSke volje 
in zavesti. Med prirodnimi pojavi obstoji tesna zveza in med- 
sebojno ueinkovamje. Vzemimo cisito preprost primer, da bi po 
jaanili to misel. V-sakdo je ze opazil, da telo, ki ga potopimo v 
tekoeino, na videz izgubi na svoji tezi, postane lazje. Do tega 
pride zaradi tega, ker tekocina pritiska na telo, ki jo izpodriva. 
Fizika razlaga ta pojav in ugotavlja, da je jaikost tega pritiska 
■on aka tezi tekocine, ki jo je izpodriuilo telo. Med izgubljeno 
tezo telesa in prostornino izpodrinjene tekocine je torej dolodena 
vzrobna zveza. Fizilka, ki to zvezo formulira, izraza fizikakn zakon 
prirode. Ta zakon uiponabljajo graditelji ladij, ko morajo pre- 
racumati prostornino in nosilnost ladje; luporabljajo ga tudi gra- 
ditelji zrakoplovov itd. Graditelji vedo, da je zveza 1 mad pojavi, 
ki je izrazena v tem zakonu, stalna in da se vseiej ponavlja. 

In res, ce bi se prirocLne izpremembe dogajale samovoljno, brez 
notranjega reda, ce bi n. pr. telo, ki bi ga ipotopili v vocLo, 
enfcrat povecalo svojo teao, drugid pa bi jo iagubilo, tedaj ne 
bi mogli ugotoviti mobenega zakon a. Toda v taikem primeru bi 
bil tudi >nas obstanek nemogoc. Graditelj ladij ne bi mogel pre- 
radunati prostomine in nosilnosii ladje, de ne bi vedel, kaj se 
bo zgodilo, ko bo potopil neko telo v vodo. Kmet ne bi mogel 
pridalati zita, ce ne bi vedel, kaj bo znaslo iz posejanega zrna, 
psenica ali ljuljka, de ne bi vedel, da se letni casi menjavajo v 
dolocenem zaporedjiu: za zirno vselej pride pomlad, za pomiladjo 
pa poletje. 

Na knatko receno: vsa priroda nam odfcriva zakonito dosled- 
nost. Nid ni samovoljnega, brez notranjega reda. Y vsem, kar se 
dogaja, se pojavlja prirodna zveza, nobenih pojavov ni brez 
vzroka. To pa pomani, da ne more biti cudezev in nadiiaravnili 
pojavov, o katerih pripoveduje religija. Ko je marksistidni filo- 


22 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved Far Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

aotfski materializem ugotovil, da so vsi pojavi v prirodi med- 
sebojno povezani in pogojeni, da se svet razvija po zakonih 
gtbanja materije, je s tern zadal smrtni udarec vsakrsnemu 
praznoverju. 

Qznacili smo tore] prvo potezo marksisticnega filozofskega 
material iama. Tovaris Stalin jo je formuliral z naslednjimi 
besedami: 

»V nasprotju z idealizmom, ki ima svet za utelesenje , abso- 
lute ideje’, ,svetovnega duha‘, ,zavesti‘, izhaja Marxov filoaofski 
materializem iz tega, da je svet po svoji narayi moteriailen, da 
predstavljajo mnogovrstni pojavi v svetu razlione oblike gibajoce 
se materije, da predstavljata medsebojma zveza in medsebojna 
rpogojna odvisnost pojavov, ki jn ugotavlja dialektiena metoda, 
•zakonitosti v razvoju gibajobe se materije' da se svet razvija po 
zakonih gibanja materije in da mu ni potreben noben ,svetovni 
•duh'x 1 

■ 1 \ ■ ■ • 

» 


1 Zgodovina VKP(b), kratki kurz, CZ 1946, str. 116, 

' 23 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


III 

Kaj je prvotno — materija ali zavest? 

Videli smo, da predstavlja vsa priroda gibajoco se materijo 
v najrazlienejsih pojavnih oblikah. Nastane vprasanje: kaj je 
naga zavest, nase misljemje in v kaksnem odnoso je do mate- 
rialnega sveta? Kaj je prvotno: materija ali zavest? 

To vprasanje, ki ga filoizofi imenujejo vprasanje o odnosu 
med misljenjem in bit jo, je najvecjega pom an a. Predstavniki 
razlicnih filozofskih smeri razlicno odgovarjajo na to vprasanje. 

Pogl^jmo najprej, kako je odgovarjal na to vprasanje prod 
dve sto Ieti angleski idealisticni filozof, sikof George Berkeley 
(1684—1753). Berkeley je hotel s g svojim delom >Razprava o 
nacelih eloveskega spoznanjac ovregi materializem in premagati 
aiteiste. Berkeley je menil, da izvira ateizem iz tega, ker ljudje 
priznavajo bivanje materialnega sveta, materije. 

Na temielju nauka o materiji, je zatrjeval Berkeley, so zgra- 
j-ene vse konstrukcije ateistov, ki zavracaijo religijo. Da hi do 
kraja potolkel ateiste, je Berkeley sklenil, da 'bo dokazat, da biva 
materija, priroda, le v nasi zavesti. 

Berkeley razglablja zelo preprosto. Na kaksen nacin spo- 
znarno, da biva ta ali ona stvar? — vprasuje Berkeley. To 
spoznamo samo na podlagi nasih obcutkov. Vidimo jo, slisimo, 
otipljemo itd. Toda to pomeni, da imamo opraviti le z nasimi 
obcutki, ne pa s stvarmi samimi na sebi. Zaikaj neki pravimo, 
da bivajo stvari izven nase zavesti, neodvisuo od nje? Za to 
niinamo prav nobene podlage, je zajtrjeval Berkeley. 

Iz pravilne teze, da -spoznavamo stvari po posredovanju nasih 
obcutkov, je napravil Berkeley popolnoma nepravilen zakijuoek, 
da bivajo stvari le v obcutkih. 

24 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

»Ce pravim: miza, na kateri pisem, biva« — je pi-sal Ber- 
keley — »tedaj to pomeni, da jo vidim in otipljem; 6e bi bil 
zunaj sobe, ki prav tako dejal, da miza biva; s tern hocem reci 
tOj da bi jo lahko zazn'aval, bi. bil v svoji sobi, ali pa da jo 
nekdo dirugi v resnici zaznava . . . Res, med ljudimi j.e zelo 
razsirjeno mnenje, da imajo hise, gore, refce — z eno besedo 
vsi tisti predmeti, ki jib zaznavamo, svoj priroden ali resnicen 
dbstoj, neodvisen od duha, ki. ga zaznava. Naj se tako prepric- 
ljivo in vsesplosno zagovarjajo to nacelo, bo vendarle vsakdo, 
ki si ga bo upal analizirati, uigotovil, de >se no motim, da -skriva 
v -sebi ocitno protislovje. Ali niso zgoraj nasteti predmeti le 
stvari, ki jih zaznavamo z obcutki? Ali ne zaznavamo le nasih 
lastnih idej ali ofodutkov? Ali ne bi bilo ocitno protislovje, ce 
bi dejal, da katera'koli stva-r ali kompleks stvari biva, ne da bi 
jih zaznavali?^ 1 

Hise, gore, reke — vsi predmeti, ki, so okrog nas, bivajo po 
Berkeleyu torej le v masi-h obcu-tkih. Potemtakem biva v resnici 
le zavest, a materialni svet, priroda, biva le v nasi zavesti, v 
Obdulkih in predstavah ljudi. To je stalisce skrajnega idealizma. 

To stalisce se nam mordai zdi zelo cud-no, vendar pa je 
imelo preoej pristasev. In se v dvajsetem stoletju, zlasti v letih 
reafccije, ki je nastopila po porazu revolucije v letih 1905—1907, 
se je moral Lenin iboriti proti burzoaznim filotzolom, ki so v 
izprepienjeni dbliki obnavljali -naziranje Skofa Berkeleya. Neka- 
teri izmed njih so se imenovali marksiste in so -skusali zdruziti 
marksizem z religijo. Njihova imena so nasteta v >Rratkem kmrzu 
zgodovine VKP(h)« — to so bili Bogdanov, Bazarov, Lunacarski 
in drugi. Tam so precizno oznadetii kot >iznx»dki na podrocju 
marfcsistiene teorije«.- Lenin je te izrodke unicujoce razkrinkal v 
svoji znameniti knjigi > Mate rial i zem in empiriokr it icizem « . 

Oglejmo si nekoliko bolj podrobno, kako razglabljajo' Ber- 
keley in njegovi pristasi. Stvari, zatrjiijejo ti ljudje, obstojijo le 

1 George Berkeley, Razprava o nacelih cttoveskega spoznanja, sir. G2 
do 63 (v ru6£M'). 

. 25 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

v nagern (mojem) obbutku. In takrat, ko mene se ni bilo, all so 
stvari bivale? In ko nmrem, ali bodo bivale? Na to vprasamje 
•odgovarjajo idealisti navadno takole: Da, stvari bivaijo in bodo 
bivale v obcutkih drngih ljndi. Toda bili so casi, ko ljndi sploh 
;§e ni bilo. Prirodoslovje pravi, da pired mnogimi milijoni let 11a 
Zemlji sploh ni bilo zivih bitij. V cigavem obcutkm je takrat bila 
nasa Zemlja? Morda pa je .sploh ni bilo? 

Vidiino, da jih idealisticno stalisoe vodi k obitnemu nesmishi. 
Lenin je v svoji knjigi postavil idealistom naslednje preprosto 
vpraiganje: »Ali je bila priroda pred blovekom ?« Na to vprasanje 
idealistwbeikeleyanci ne morejo zadovoljivo odgovoriti. Ce bi 
•odgovorili, da je Zemlja bila pred blovekom, tedaj to pomeoi, 
da 'biva materialni svet, da biva priroda neodvisno od blovegke 
zavesti, da je priroda prvotna. Potem imajo prav materialisti, 
ki ravno to trdijo. Ce pa bi odgovorili : ne, Zemlje ni bilo pred 
blovekom, tedaj bi prisli v ocitno nasprotje z znanostjo. Pa ne 
samo z znanostjo. Vsak normalen clovek — pravi Lenin — ki 
se ni bil v noriinici in ni hodil v solo kr filozofom-idealistom, je 
trdno preprican, da so priroda, stvari neodvisne od nagih obdutkov 
in od cloveka sploh. 

Idealisti so se poslnzevali najrazlicnejsih zvijac, da bi se 
izmotali iz teh tezav! Ko govorimo o obstoj u Zemlje pred clo- 
vekom, so dejali nekateri idealisti, »primislimo« tudi samiega 
selbe kot gledalca ali opazovaloa,. Lenin jim je odgovoril: »Ce 
,p>rimislinio‘ same sebe, tedaj je nasa prisotnost le umiMjena, 
med'tem ko je obstoj Zemlje pred blovekom realen. Dejansko 
clovek ne bi mogel biti opazovalec n. pr. zarecega stanja Zemlje. 
Misliti si tu njegovo navzocnost, je prav tak obskurantizem, kakor 
ce bi hotel faraniti obstoj pekla z naslednjim dokazom : ce sebe 
,primislim‘ kot gledalca, tedaj bi lahko opazoval pekel / 1 

Drugi filozofi-idealisti so izjavljali, da takrat sicer se ni 
bilo cloveka, pab pa so bila druga ziva bitja, ki so zaznavala 


1 V. I. Lenin, MaterLalizem in empiriokriiticizem. Kultura 1P48 (v ci- 
rilici), etr. 71—72, 

26 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415ROO47O013OOO1-4 

svet, pa deprav bi to bili »najneznatnejsi 6rvi«. Torej je 
sarkasiticno pripomnil Lenin — je Zemljo ze pred obstojem 
dloveka . zaznayal drv, ki je vrSil funkcijo »opazovalca«, da bi 
regev.ail ideal istieno filozo.fi jo. Taikino razglabl jan je - je nada- 
Ijeval Lenin — pa pomeni najvecji nesmisel, hkrati pa prav nic 
•ne pomaga idelistoim, kajti Zemlja ni feivala le pred clovekom, 
ainpak pired slehernim zivirn 'bitjem sploh. 

X i: - To tezo, ki jo je znanost nepobitno dognala, filoaofski mate- 
rialiaeni utrjuje in utemeljuje. Filozofski materialize m trdi, da 
materialni svet, priroda biva neodvisno od oloveka, neodvisno 
od 61oveske zavesti. Materija je prvotna, a zavest je drugotna. 

V davriih easi'h, too je ibila Zemlja zare&a obla, ni bilo na rijej 
mogofe nikakrsno zivljenje in zato tudi ni moglo biti nofoene 
zavesti. Ko so nastali zivi organism!, se jim je mod drugimi 
lastoostmi razvila obcutljivost, t. j. sposobnost reagiranja na 
draisljaje. Vendar to se ni bila zavest. Minilo je lia milijone in 
milijoine let, preden se je razvilo zivalstvo, preden so Hastate 
zivali, sposobne olbcntiti in preden se je uaposled pojavil cloveik 
s svojim viaokd razvitim misljenjem. .CloveSka zavest, njegova 
sposobnost, da 6uti in misli, je torej rezultat visoke razvojne 
stopnije rnaterije. 

Mozgani so organ misljen j&. Ce na kakrsen koli nacin pre- 
trgamo delovanje mozgan, dlovek prenetia cutiti in misliti. Clovek 
lahko oslepi ali oglusi ltd,, paS glede na to, kateri del mozganov 
je po@kod.ovan. Znanstveniki so ugotovili, da materialno osnovo^ 
zavestncga Floveskega delovanja predstavljajo veliki mozgani. * 

Neki znanstvenik je napravil zanimiv poizkus. Izreaal je psu 
Skorjo velikih mozgan. Pes je zivel po tej oporaciji se dve leti, 

-4 lahko je videl, sli&al, vendar pa je izgubil sposobnost, da bi 
a 1 judi. Ceprav je bil se tako la«en, sq ni ztnenil za sko- 

delico s inrano in ni zafel jesti toliko casa, dokler mil niso stlacili 
hrane v gobec. Ker so psn izrezali skorjo velikih mozgan, je 
ohranil le majenostavnejge psihicne funkcije, 'ki so zvezane z 
drugimi deli zivcnega sistema, 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415ROO47OO13OO01-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Znanost -nam torej dokazuje, da je sposobnost obbutenja ali 
zaznamovamja v tesni zvezi s stanjem orgamizma, z razvojem zivc- 
nega si-sterna, z delovamjem mozgam. Ce preeehajo delovati moz- 
gaaii, preneJia tudi sposobnost misljenja. 

Misljen je j© torej proizvod materije, ki je dosegla visoko 
stopnjo razvoja, je proizvod mozgan. Misljenja ne smerno od- 
fcrgati od mozgam, ce nocemo mapraviti nerodne napake. Mate- 
riaiizem trdi, da: >1. f izicni svet biva neodvisno od oloveske za- 
vesti in je bival davno pred clovekom... 2. psihicno, zavest itd., 
je najvigji produfct materije (t. j. fizicnega), je funkcija posebno 
kompiiciranega dela materije, ki se imenmje clove-ski mozgani. d 
Tako resujejo materialisti vpraisanje o odnosu med -misljemjem 
in bit jo. Na druga5en naCin se lotevajo tega vprasamja idealisti. 
Tudi tu vodi idealizem Berkeleya in njegovih prist asev do ocit- 
nega nesmisia. Idealisti pravijo: realmo biv T a le nasa zavest. 
Dobro, toda od kod izviira ta zavest, ali je ta zavest proizvod de- 
lovamja mozgan? Ali misli Clovek z mozgani? — siprasuje Lenin 
idealiste. In spet so idealisti v zadregi. Ce 'bi odgovorili: da, elovek 
misli z mozgani, bi to pomenilo, da imajo prav materialisti, ki 
pravijo, da je misel funkcija (dejavnost) na poseben nacin orga- 
nizirane materije, mozganov. Ce bi odgovorili: ne, tedaj bi prisli 
v ocitno nasprotje z ananostjo. Prisiljeni bi bili priznati tak ne- 
smisel, kakor je obstoj misli brea obstoja mozgan — >brezmoz- 
gamsfce mislk. Ko je zasmehoval tiste idealiste, ki trdi jo, da misli 
baje ibivajo brez mozgan, je Lenin pisal: >Ali so sploh kje filoaofi, 
ki bi mogli braniti to brezmozgansko filozofijo?« 2 

Misljen je je torej proizvod delovanja mozganov. Da bi elovek 
misli-I, pa ne zadostuje, da ima normalno razvite mozgane. Clovek 
mora sprejemati tudi vtiske od zunaj, iz sveta, ki ga obdaja. Ce 
opazujete dusevni raizvoj otroka, tooste opazili, da se njegovo 
misljen je razvija > vzporedno z njegovimi izkusnjami, razvija se 
v isti meri, kakor si otrok kopici vtiske. Spoc.etka ne more otrok 

1 V. 1 . Lenin , Materialiizem in enjpiriokriticizem, Kuttura 1948 (v 
eirilic.i), str. 234. 

2 V. I. Lenin, iprav tam, str. 41. 

2N 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30001 44 

jk • . ' » . ' k . /' 

niti pravilno oceniti razdalje med posameznimi predmeti, saj je 
v stan ju poscci z rocico po Luni. Selc poznejo, v kolikor mu 
izkusnje odkriv’ajo rosnicne odnose med predmeti, se nauci 
orientirati .se v svetu, v .katerem zivi. 

Polagoma si otro;k oblikuje razlicne pojme, n. pr. pojme o 
dobrem in zlem itd. Od kod jemlje oirok vse te predstave in 
pdjtne? Odgovor je lahek: iz sveta, v katerem zivi, iz druzbenega 
okolja. 

♦ To so dobro vedeli ze stairi filozofi-maiterialisti. Angleski fi- 
] ozof-ma terial i st John Locke (1632— 1704) je primer jal otrosiki 
razum z nepopisano taiblioo ali napopisanim papirjoin. na katerem 
, pile zivljenje svoje vtiske. Locke je vedel tudi to, da si ljudje, 
ki se vzgajajo v razlicnih pogojih, oblikujejo razlicne pojme in 
ideje. »Ce bi se bili mi irodili ob Soldamij skein zalivu — je dejal 
Locke svojim angleskim rojakom — ne bi bili nasi nazori in 
pojmi morda nic telj raizviti kakor primilivni pojmi tamkajsnjih 
Iloientotov.c 1 ; 

Clovek zaznava prirodne predmete nepbsredno s svojimi 
•obbutki: clovek jih vidi, otiplje, slisi; clovek lahko oknsa in 
vonja, >Obcutek — pravi Lenin — je rezultat ucinkovanja mar 
tgrije na na&a dutila.« 2 Stvamoet pa se ne odiraza isamo v ob- 
du tk ill, ampak tudi v Cloveskih predstavah in pojmili. Tudi vse 
dloveske predstave in pojmi so vzeti iz sveta, ki obdaja cloveka, 
so odraz biti. Ppjaisnimo to s primerom. Ce si hoccmo v mislih 
predstavljati konja, ni to za nas seveda nic tezkega. Toda konja 
si lah'ko predstavljauio tako nazorno sanio zato, iker smo prej 
videli zivega, pravega konja. Res je, da si lahko ustvarimo tudi 
fantastiSne like predmetov, ki jih sploh ni. Siarogrske pravljiee 
n. pr. pfipovedujejo o kentavrili — izmisljenih bitjih s konjskim 
trupom in clovesko glavo. Vendar si niti najbolj nadarjen fantast 
: " t ififtore lzmksliti likov, v katerih sploh ne bi bilo nobenili 

1 John Locke, Razprava o cloveSkem razumu, str. 67 (v ruscini). 

2 V. I. Lenin, Materializem in empiriokriticizem, Kultura 1948 (v ck 
lilici), etr. 49. 

v -;; 4 r 29 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-FIDP83-00415R004700130001-4 > 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

elementov stvarnosti, pa ceprav v najbol'j fantaisticnih kombina- 
cijah. Tudi v religioznih predstavah ljudi se od-razajo pogoji nji- 
hovega zivljenje, njihova druzbena uredi-tev. »Vsakai religija — 
je pisal Engles ni nils drugega kakor fantasticen odsev v 
glavali ljudi tistih vnanjih sil, ki gospodujejo nad njifaovim vsak- 
danjim zitjem in bitjem, odsev, v katerem pri vzemajo pozemeljske 
sile obliko nadzemeljskih , sil .« 1 V druzbi praskupnosti, kjer se 
ni bilo razredne meenakosti, so n. pr. Ijudje mislili, da bogovi 
zivijo prav tako kakor Ijudje, da se hranijo z istimi zeligci, mesom 
itd. S svojimi -bogovi -so obcevali prav po domade. Ko je E s k im 
odhajal na lov, se je skuSal prikupiti svojemu ibogu z daritvijo, ce 
pa na lovu ni irael srece, je po v-rnitvi pretepel kip boga s palico 
ali pa ga je vrgel iz -svoje jurte na mraz. Popo-lnoma dragacne 
predstave o bogu se oblikujejo v razredni druzbi, kjer ze obstoji 
dr-zava, kjer predstavljajo oblast carji, fcnezi itd. Tu postane bog 
strasen, vsemogocen gospod. Obdan je z velikSin spremstvom — 
z angeli, svetniki itd. Da bi si pridobili bozjo milost, je treba bogu 
prinaSati zlaita, srebra in drago-oenosti. Mar ni jasno, da so pred- 
stave ljudi o bogu v prvem in d-nugem primeru le fan.tastieen 
odraz njihovih lastnih zivljenjskih pogojev. Na tej podlagi la-hko 
napravimo zaklj-ucek, da si clovek vse predstave in pojime tako 
ali drugace izposodi iz resnicnosti. >Vse ideje — pravi Engels 

ki nam jih daje izkusnja, so — pravilen ali popacen — 
odraz resnicnosti. « 

Vir nasih ob-Sutkov, predstav in pojrnov je torej materialni 
svet. Cloveska zavest je odraz maiterije, odraz biti. Torej tudi 
v tem smislu biva -bit pred zavest jo, tudi v tem -srnislu je materija 
prvotna in zavest drugotna, kajti predmet biva neodvisno od 
svojega odrazai, biva prej, preden se pojavi ta odraz. 

Toda veasih vprasajo: a-li se ne pojavlja ideja prej kakor 
predmet? Preden sazidajo neko poslopje, napravi arhitekt nac-rt. 
Preden Ijudje zgradijo nek prekop, si morajo zastaviti ta cilj. 


1 F. Engels, Anti-Diihring, CZ l&iS, str. 366. 

30 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30001^4 

Cloveska zavest seveda ni pasiven odraz biti. Clovek je za- 
vestno bitje, to se pravi, da si postavlja dolocene cilje in jih 
ostvarja. Marx je globofcoumno pripomnil: >Ceprav pajek vrsi 
operacije, ki nais spominjajo na operacije tkaloa, ceprav cebele' 
gradijo satje, s katerim la'hW osramoti jo marsikaterega arhitekta, 
vendor se celo najslabsi arhitekt razloouje od najboljse cebele 
ze od vsega zaSetka po tern, da v svojih mislih izoiblikiuje vosceno 
celico ze prej, preden jo zgradi. Na koncu delovnega procesa 
dobimo rezultait, ki je obstajal v delavoevi predstavi ze v zacetku 
samega delovnega procesa, t. j. idealno.c 1 Ideja (ali smoter) 1 
biva tu na videz pred stvamostjo. Ravno te aiktivmosti zavesti so* 
se skusali oprijemati idealisti, da bi dokazaili, da je tuidi sam 
material®! svet ustvairila >absblutna ideja«, ki je bivala baje prej. 
kaikor svet. 

* M ateri al isti-n e d ialefctiki , ki so se postavili ideal is tom po 
robax, so poizkuisali zaaikati vsako aktivnost zavesti. Tako J. Locke, 
ki smo ga ze omenili, kakor tudi framoosiki materialisti osemnaj- 
stega stoletjai, ki so nastopali nekiaj idesetletij: pozneje, so imeli 
filoveka za navadnega opazovalca, gledalea v prirodi, Clovesfci 
raznm so primerjali z zrcalom, v katerem se odrazajo predmeti, 
ki obdajajo oloveka, toda ta razum ni sposoben, da bi te predniele 
ria fcafcrSen fcoli naKin izpremenil,’ temved jib lathko samo bdraza. 

Zato so gledali na cloveka kot na pasiven proizvod prirode. 

>S]abotni, nebogljeni clovek . . .« — je vzfcliknil Holbach (1723 
do 1789), eden izmed najpomembnejsih francoskik materialistov 
osemnajstega stoletja. — >Mar si ti izjema sredi mogocne prirode, 
mar si ti edini sposoben kljubovati prirodnim silam ?« In Holbach 
je pozival: >Podredimo se nujnosti, ki se ji homo kljub vsemu 
morali vendarle ukloniti, pokorimo se prirodi . . .« 2 

V resnici pa clovek prirodo ne samo odraza, teinvec jo tudi 
izpremin.ja. V svojem ponakticnem delovanju clovek aktivno u5in- 
kuje na obdajajoci ga svet in ga izpreminja. Pri tern izpremi- 

1 K. Marx, Kapital, Kultura, I. zv., 1917, str. 185 (v latijiici) . 

3 Bohlbach, State, m prirode, str. 192 (v rusCini). 

‘ . 31 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

tijanju, pri tem ustvarjanju vodi olovoka njegova zavest. Zato 
marksisticni filozofski materializem ne zanika aktivnosti oloveske 
zarvesti. iCloveska zavest — pravi Lenin — ne ie odraza obiek- 
tivni svet, temvec ga tudi astvarjax 1 Toda cloveska zavest lahko 
mstvarja-? svet le tedaj, 6e ga pravilno o’draza. Ce bi si zastavil 
arhiteikt cilj, da bo sezidal gradove v oblakih ali dvore iz hmipih 
zankov, bi ta njegov cilj ostal prazna fantazija, neaitemeljena sa- 
njarija. Cilj, ki si ga zastavi olovek, se le tedaj spremeni v 
stvarnost, ce ga tudi poraja stvarnost in oe pravilno odraza to 
stvarnost. Cloveski cil j i pravi Lenin — so v nesnici porojeni 
iz objekti \mega sveta in tega predpostavljajox* 

Tudi v tem primeru poraja torej ideje stvarnost in so ideje 
odraz stvamosti. ludi tu je torej prvoten materialni svet. 

Priznanje prvotnosti materije in drugotnosti zavesti — to je 
druga vazna poteza marksisticnega filozofskega materializma. To- 
varis Stalin jo je izrazil v naslednjih tesedah: 

»V nasprotju z idealizanom, ki trdi, da biva realno samo nasa 
zavest, da biva maierialni svet, bit, priroda le v nasi zavesti, v 
nasih oWutkih, predstavah, pojmih, izhaja marksisticni filozofski 
materializem iz tega, da je materija, priroda, bit objektivna 
realnost, ki biva izven zavesti in neodvisno od nje, da je materija 
prvotna, kajti ta je vir obCutkom, predstavam, zavesti, zavest pa 
je drugotna, izvedena, kajti ta je odraz materije, odraz biti, da 
je mi&ljenje produkt materije, ki je dosegla v svojem razvoju 
visoko stopnjo dovrdenosti, in sicer prodnkt mozganov, mozgani 
pa so organ misljenja, da torej ni mogooe lociti misljenja od 
materije, ce nooemo napraviti grobo napakox 3 


1 V. 1. Lenin, Filozofski zvezki, etr. 008 (v ruscini). 

5 Prav tam, etr. 182. 

3 Zgodovina VKP(b), kratki kurz, CZ 1946, str. 111. 

32 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


IV 

Ali je svet spoznaten? 

Pravkar smo govorili o tem, da je zavest odraz inaforije, odraz 
blti. Toda v koliko je ta odraz tooen in pravilen? Ali smo sploh 
eposobni pravilno spoznati svet in njegove izakonitosti? Ali je 
na*a znanost verodostojna? 

Na vsa ta vprasanja odgovarjajo xnnogi filozofi-idealisti nega- 
tivno. Ti ljudje izjavljajo, da je svet nespoznatem in da ga nas 
i azlini ne more spoznati. 

Filozofe, ki tajijo moznost spoznanja sveta, imenujemo agno - 
stik'e. Lenin je takole razlagal pomen te Ibesede: » Agnostik je 
grSka beseda: a pomeni ne, gnosis pa znanje. Agnostik pravi: 
ne vem, ali obstoji kafcsna objektivna Tealnost, ki jo odrazajo, 
zi'calijo nasi ob&itki, in izjavlja, da je to sploh nemogooe vedeii/O 

Nekateri agnostiki pravi jo, da sploh ni mogoce vedeti, ali 
l^g zunanji svet. Vse, Ikar izvemo o sveta, Izveirio le s posre- 
dovanjem naSih oboutkov in nimamo nobenrh drugih sredstev 
za obeevanje z<zunamjim svetom. Nimamo torej nobene moanosti, 
<da hi sodili o tern, ali biva svet izven mejd nasi'h oboutkov. Zaradi 
tega, pravijo agnostiki, tadi nase znanje o prirodnih zakonih ne 
more biti popolnoma verodostojno. Mislite si, da vrzete v zrak 
kamen in opaziujete njegovo gibanje. Kamen je doslej v takih pri- 
merih vselej padel nazaij na zemljo. Prepricani smo, da se bo 
to zgodilo ludi sedaj. Toda n a kaj se opira to nase prcpricanje? 
Samo na navado, trdi agnostik, navajeni smo na takSno zapo- 
rednost dogodkov. Iz tega napravlja agnostik zafcljucek, da nas 

1 V, I. Lenin, Materialize!}! in empiripkriticizem, Kultiira 1948 (v ci- 
rllici), sir. 20. j 


s > - 33 

~ r 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


razum ni sposoben niti odgovoriti na vprasanje, ali biva zunanji 
svet, niti ni sposoben odkriti nujne vzroone zveze med pojavi, ki 
jih opaziujemo. Tako razgla'blja znami predstavnik agnosticizma — 
angieski i'ilozof Darwin Hume (1711—1776). 

Iniamo pa tudi drug© agnostike, ki na splosno ne tajijo bi- 
vanja znmanjega sveta in priznavajo, da -bivajo izven nas nekaksni 
predmeti, stvari, toda kak§ni so ti predmeti in stvari — tega mi, 
pravijo ti agnosti'ki, ne vemo. Mi poznaimo le pojave, to je vtiske, 
ki jih napravijo ti predmeti na nas, njihovo resnicno bis I vo pa 
nam ni znano. Svet je poln >stvari samih na sebi«, ki jih cloveski 
razum ne bo nikoli spoznal. Do takega zakljubkn prihaja ©den 
izmed najvecjih prods tavnikov agnosticizma — ne-mski filozof 
Emanuel Kant (1724—1804). 

Vidimo, da agnostiki potemtakem zavraoajo verodostojnost 
nasega znanja. Kaj pa pomeni zavraoati verodostojnost nasega 
znaaija? To pomeni rusiti temelje znanosti, Vkovati moo clove- 
skega razuma, utrjevati njegovo slabost. 

Ko agnostiki ruSijo temelje znanosti, hkrati s tem odpirajo 
vrata religiji, praznoverju. Kant je dejal kar naravnost: »... moral 
sem omejiti pamen znanosti, da bi napravil piostor veri . . .sp 

Ni tezko razumeti, kak§no reakcionarno vlogo ima dandanes 
aginosticizem. Kajti, ce je svet nespoznaten, kaikor trdijo ideal* 7 
sti-agnostiki, tedaj to pomeni, da tudi ni mogooe poznati za- 
konov drazbenega razvoja. V tem primeru deiavski razred n. pr. 
ne more spoznati vzrokov svojega bednega polozaja v kapitalizmu 
in tudi ne more razumeti pogojev za svojo osvoboditev. Zaito je 
oznanjanje agnosticizma koristno za tiste, ki hooej© izpodkopavati 
delavskemu razredu zaupanje v lastne site, vero v moznost in 
nujnost njegove zmage, in na ta nacin ovekoveciti kapitalistibno 
suznost. 

Kdor zavraba verodostojnost nasega znanja, ta mora naposled, 
be misli dosledno, priti do ocitnega nesmisla. Kdor dvomi o 
obstoju zunanjega sveta, mora dvomiti tudi v obstoj svojega 


1 J. Kant , Kritiika bistega razum a, sir. 18 (v rutScini) . 

34 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

. lastn-ega orgamizma. Takega agnostika je z neprekosljivo iron i jo 
orisal veliki mski mislec Cemisevski. Svo-j clanek »Zna6aj 6k>- 
veSkega znanja« zacenja Ccrniievski z naslednjim razglabljanjem: 

>Ali ima roke olovek, ki ima zdravi ol>e roki? — Ima. 

— Ali je tako? — Da, tako je! 

— Tudi vi tako mislite. — Da, 'tudi jaz tako mislim. 

■ — Nadaljujmo. 

— Koliko rok ima olovek, ki ima zdravi obi roki? — Dve. 

— DO'ber dan, go&podje! — Vstopil je uconjak, eden izmed 
znanih ucenjakov. — Kaj pa se pogovarjate? 

0 tern, da ima olovek, ki ima obe roki zdravi, dve roki. 

‘ — Mislite, da je tako? 

— Da, mislimo, da je tako! 

— Mc^ite se go&podje, ni tako! 

1 — Ni take? Kako pa je potem? 

— Takole je: Clovetou, ki se mu zdi, da ima obe roki zdravi, 

&e le zdi, da ima dve roki; 6e bi vedel, da ima roke, tedaj b i 
imel dve. roki; toda on ne ye, ali ima roke ali ne, tega ne more 
vedeti jiiti on niti kdor koli dTugi/^ 1 

/ Nazore takih >ucenjakov«, ki so trdili, da baje ne poznamo 
predmefov, temvec le svoje obcutke o teh predmetih, je imenoval 
Ceriiisevski >metafizicnc blodnje<. >To je neu'mnost« — pravi 
Ce-niisevski v nekem pismu — >ki je iz idealisticnih filozofskih 
sistemov presla v glave vulgamih n ar avoslovcev. « 2 

Idealisticne izmisljotime o nespoznatno&ti sveta najbolje ovrze 
praksa, izkusnja. ■ 

Ce 61ovek ne bi bil sposoben spoznavati svet, tedaj sploh ne. 
bi rnogel obstajatl. Mar bi mogel izkoristiti za svoje namene 
.prirodne silo in pojave, ce ne bi mogel spoznati njihovih lastnosti 
in odkirivati zakonov, katerim so podrejeni? Mar bi olovek mogel 
n. pr. izkoristiti ogenj za pripravljanje hrane, za- plavljenje zeleza, 

1 N. G. Cernisevski, Izbrana falozofeka dela, 6<tr. 146 (v ruscini). 

J Praiv tarns etr. 585. 

: V 3 * ' ' ' ■ \ ,35 . I'! 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300Q4-4 . 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


za zganje lont-arskih izdelkov, 6e ne bi spoznal lastnosti in delo- 
vanja ognja? 

Ko clovek to ali ono stvar izkorisSa v svoje narnene, h'kirati 
na nezmotljiv nafin preverja svoje znanje o lastaostih te stvairi. 
Oe je bila njegova predstava o lastaostih stvari napacna, tedaj bo 
brezuspesen tudi poizkus, da bi jo izkoristil v svoje namene. Ce 
pa rezuliati poizkusa ustrezajo oloveskim pricakovanjem, tedaj 
to pomeni, da njegove predstave o stvari in njenih lastaostih 
ustreaajo v teh mejah stvamosti, tedaj to poraeni, da so te 
predstave praviLne. 

Kantove nedommne sstvari same na sebL je tedaj konec — 
pristavija Engels — ko se naucimo sami izzvaiti te ali one prirodne 
pojave in jih se vrh tega pripravimo, da sluzijo nasim namenom. 
Alizarin — mofino rde5e barvilo — so n. pr. prej pridobivali 
iz brosoevih korenin. Pozneje pa so se ljodje naiucil i pridobivaiti 
to barvilo rnnogo ceneje in enostavneje iz premogovega katrana. 
> Stvar sama na sebi« se je na ta nacin izpremenila v >stvar 
za nas«. 

Vceraj nismo vedeli, da je v pramogovem katranu alizarin. 
Danes smo to dognalj. Nastane vprasanje, ali je alizarin bil vceraj 
v premogovein katrann? 

Nedvom.no je bil ... In ce je bil — praivi Lenin — lahko iz 
tega napravimo troje vaznih zakljudkov: 

>1. Stvari so neodvisne od nase zavesti, neodvisne od nasega 
obcufcka, so zunaj nas, kajti ni nobenega dvoma, da je bil alizarin 
tudi vceraj v premogovem katranu in prarv tako ni nobenega 
dvoma, da vceraj nismo nieesar vedeli o tem, da nismo irneli 
o tem alizarin n nikakih obcuifcov. 

2. Med pojavom in ,stvarjo samo na sebi‘ ni odlocno nobene 
principialne raizlike in je tudi biti ne more. Razlilka je le med 
ze spoznanim in se nespoznamim . . . 

3. V spoznavni teoriji kakor tudi na vseb drugiih podrocjih 
Eiianoisti moramo misliti dialektiono, t. j. ne smemo smatrati 
nasega spozn.anja za dokoncno in neizpremenljivo, ampak raz- 
islkati, na kaksen nagin se razvija iz nemanja znanje, na kaMen 


Approvecffcor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

naSin postaja nepopolno, netocno znamje bolj popolno, bolj 

tofilK )'.- 1 ' , 

se postavite na stailisoe razvoja blove-sfcega. znanja iz ne- 
zaianja — pravi Le nin — baste videli na milijone primerov, 
prav tako preprostih kakor je odfcnlje alizarins v p r emogovc m 
katranu, ki kazejo cloveku, kaiko s© ^stvar sama na sebi‘ iz- 
preminja v ,sitvar za mas‘.« 

Posebno mnogo takih primerov naim dajeta moderna znanost 
in tehnika. Moderna kemija se ni le naiucila: izdelovati na umeten 
na<Sin mnogih stva-ri, ki emo jih prej pridobivali iz organske 
priroid© (clovek se je n. pr. naneil izdelovati sinteticen kavouik, 
sinteti&io nafto), fomvec zna nstvariti take spojine, ki jih ni v 
prirodi. N. pr. nekaj mesecev p>red vojno so v Zd-ruzenih drzavah 
Amerike zaceli prodajati nogavioe in drug© trikotazne izdelke, 
ki so po svoji obliki in lastnostih podobne svili, vendar so 
izdelani iz nmetnega vl-aikna »nylon«. Osnovna snrovina za ny- 
lon-ska vlakna so oglje, voda in zrak. Med vojno so v nasem 
letalstvu zelo m-no-go uporab-ljali pla-sticno maso, iz katere so 
izdelovali pro-zorne oklepe za letala. Ta snov -je tako prozorna 
kaiko r ste-klo, hkrati pa je take trda, da je niti krogla ne preibije. 

Pridflbitve modern e sinteticne kemije nam danes omogoeajo >p-ri- 
dobivati vs© iz vseg-a«, omogoeajo nam izdelovati na tisooe novi'h 
snovi z vnaprej dolooenimi lastnostmi, ki naj sluzijo v dolocene 
namene. Mar je sploh mogooe najti bolj ocitno potrdilo o velicini 
in -modi cloveskega znanja? 

Fravilno-st naSih oboutkov, predstav in pojmov preverjamo 
v praiksi. Praksa zavraca nepravilne, laznive teorij© in potrjuje 
pravilne. Nase znamje, preverjeno s poizkusom in prakso, je vero- 
dostojno in dobiva pomen objektivne resnice. Objektivno resnico 
imennjemo tiste teze, nazore in teorij e, ki se skladaijo s stvar- 
nostjo, ki po svoji vsebini ne zavisijo od oloveka in predstavljajo 

hkrati pravilen odraz stvamosti. . 

■ - - r 

1 V. 1. Lenin, Maitermldzem in eniipiriokritwizeim. Kultora 1648 (v ci- 
ritlici) , etr. SO. 

■f:-v 37* * 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Prakisa 11 am dokazuje, da so svet in njegove zakonitosti po- 
polnoma spoanatni. To pa seveda se lie pomeni, da ze vse vemo. 

Ne, nase zmanje ni izorpano; v svetu, ki nas obdaja, je mnogo 
pojavov, ki jih se nismo sposzmali. Svet je neiaorpen in nase 
zmanje nikoli ne bo popolnoma dokon-cno, nikoli ne bo aibsolutno 
izorpano. \ endar ni tnikjer take meje, take brte, katere clovesko 
spoznainje ne bi moglo prestopiti. Nespoznatnih stvari ni, pac pa 
so le se nespozinane stvari. Tisto, cesar danes se ne veimo, homo 
vedeli naorda ze jntri, to ibo znanost odkrila v svojem nezadrznem 
iiapj-edovanju. Nase zmanje o svetu, ki nas obdaja, in o njegovih 
zakonih se nemehno poglablja, postaja bolj precizno in se iz- 
popokijuje. 

Morda bo kdo vprasal : od kod vemo, da ctovesko znamje 
postaja bolj popolno, globlje? 

Tudi tn je pralksa najbolj zanesljiv kriteri j. Natoga znanosti 
ni le razlagati svet; zakone, ki jih znanost odkriva, uporabljamo 
v ipralksi, v proizvodnji itd. 0 tem, kako globoko je clovesko spo- 
znanje, lahko sodimo po obsegu druzbene proizvodn je, po stopnji 
clovekove oblasti mad prirodo. 

Na zgodnji stopnji raizvoja, ki se je clovek komaj iztrgal 
iz zivalstva, je bil popolnoma podre j en slepim silaim prirode. S 
kaksnimi sredstvi je clovek tedaj mazpolagal? Njegova proizva- 
jalna orodja so bile kamnite sekire, lok in pnsSice, za zvezo 
se je posluzeval klicev. Danes pa clovek, oborozen z vsern so- 
dobnim telinionim znanjem, gospoduje nad prirodo; clovek jo 
je prisilil, da sluzi nj ego vim mamenom. Predmete iz prirode ob- 
deliuje s kompliciranimi stroji, z orodnimi stroji. Za zvezo mu 
siuzi telefon, brzojav, radio, ki v trenutku prenesejo sporocila 
v najbolj oddaljene kraje zemeljske oble. Z radijskimi valovi je 
mogoce upostaviti zvezo celo z drugimi planeti. Letos januarja 1 
so ameriSki znanstveniiki usmerili na Luno radijski val in po 
priblizno 2'A sekundah spet sprejeli na Zemlji njegov odboj z 


1 Brosura je biila natisnjena v Z8SR 1. 1046. — Op. u-Tedn. 

' 38 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00470013000i-4 

Lunine povrsine. Na ta nadin bo morda mogoce dobiti podrobne 
topografske posnetke Lane. 

Komaj pred stopetdesetkni loti je tula elektrika skrivnostna 
sila, pred katero so ijudje trepetali, danes pa Ijudje uporabljajo 
•elektriko v sirokem obsegu v industriji in vsakdanjem zivljenjn. 

Elektrika zene stroje, tramvaje, trolejbuse, osveitljuje prostore itd. 

Elektridne zice prenasaijo elektridno energijo na etotine kilometrov 
dalec. Stroje in orodme stroje v kateri koli iovarni zene energija 
reke in slapa, ki je oddaljen morda 200 aili 300 kilometrov od 
•tovarae. 

Nastame vprasanje, kako bi bile mozne vise te tdhnicne pri- 
-dobitve, de bi se nase spoznavauje prirode ne girilo in poglabljalo? 

. Po zaslugi svojega znanja premaguje dlovek slepe prirodne 
•sile in si jib podreja. Clovek si ne podreja samo sile nezive 
prirode, temvec zaoenja daiies zavestno usmerjati tudi razvoj 
rastlin in zivali. Znaimeniti sovjetski ucenjak Midurin je n. pr. 
nstvaril priblizno 350 novih, v prirodi doslej neiznanih sadnih 
in jagodnih vast, ki so omogodile razvoj sadjairstva na daljneun 
•severu in severovzhodu ZSSR. ,»Od prirode ne smemo pridakovati 
milosti — je izjavljai Miourin — vzeti si jo ihoramo sami. To 
je nasa nalogak 

V nasprotju z idealizmom, ki je vkoval sile cloveskega ra- 
mma, odpira marksistibni filozofski materializem znanosti brez- 
.mejna obzorja: spoznavaij, pogla'bljaj se! Spoanianje je neomejeno! 

Priznavanje spoznafcnosti zunanjega sveta je tretja vazna 
poteza marksistidnega filozofskega materializma. Tovatris Stalin 

jo je izrazil z naslednjimi besedami: 

' - , ... \ 

>V nasprotju z idealizmom, ki izpodbija moznost spoznamja 
isveta in njegovih zalkonitosti, ki ne veruje v verodostojnost na- 
sega znanja, ne priznava objektivne resnice in meni, da je svet 
ipoln ,stvari samih na sebP, katere znanost ne more mikoli spo- 
znati — izhaja marksisticni filozoiski materializem iz tega, da 
so svet in njegove zakonitosti popolnoma spoznatne, da je nase 
znamje o prirodnih zakonih, preverjeno z izkustvom, pralkso, 

39 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


verodostojno, da v svetu ni nespoznatnih stvari, ternvec so samo 
stvari, ki jih se nismo apoznali, ki pa jih bosta ananost in praiksa 
odtorili in spoznali s svojimi silami/s; 1 


1 Zgodovina VKP(b), kratki karz, CZ 1946, sir. 112. 


Approved 4 For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


V 

Kako je treba uporabljati marksisticni filozoiski materializem 
pri prouicvanju druzbenega zivljenja? 

Male prej smo govorili o tern, da so filozofi-materialisti ziveli 
tudi pred Marxom. Toda njihov mateTializem je bil omejen in 
nepopoln, raizen tega pa so ga uporalbljali le pri pirouCevanju 
priro'dnih pojavov. 

Iiaidar so stari maiterialisti zaceli razglabljati o zgodovini 
glovestva, so odioono zaposoali materialisticne razor e. Zanj© je 
bila zgodovima nekaksma veriga slucajnosti. Glavno vlogo v zgo- 
dovini so pripisovali kraljem, vojskovodjem, zakonodajalcam in 
odlionim osobnostim. Po njihovem mnenj-u je bila usoda drzav 
odvisna ©d volje in raaumia teh ljudi. Toda na velike ljudi Jalrko 
vpliva mnogo neznatnih okoliscin. Zaito lalxko najneznatnejsi, ne- 
pomembni vzroki izpremenijo ves potek clovesko zgodovine. 

Hoi back. francoski materialist iz osemnajstega stoletja, na- 
Steva 1 vzroke, ki odlocajo o nsodi celih narodov. Tako labko po 
Holbadiovorn mnenjn vpliva presezek kisline v zolc.ii fanatika, 
razgreia kri v osvajaloevem sreu, slaba prebava kakega moharha 
afTfudiavost neke zone. Iz tega napravlja Ilolbaeli zakljuiiek: 
»W.asih bi zadostovala primema dieta, easa vode all pm scan je 
krvi, da bi resili kraljeatva propada.c 1 

Pri takem postavljanju tega vprasamja ni bilo mogoce najti 
nobene zakonitosti v zgodovinskih dogodkih. Vsa zgodovina ni 
bila nig drugega kot kopica slu&aj nosli. Kako je treba ravnati v 
takem primeni, na kaksein nacin je mogoce izpremeniti prezivelo 
dru?Jbeno ureditev? Ocitno ne ostane nic drugega, kakor oakati 


> P. Holbach, Sietem prirode, str. 189—100. 

41 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

■■srecnega nakljucja, da se pojavi kak odli&n zakonodajalec ali 
prosvetljen kralj, ski bo izpremenil ureditev druzbe. Vidimo, da 
je ta zgodovinski nazor imel hudo, bistvemo najpako: ta nazor 
sploh ni uposteval aavesthih afccij mnozic, ljudstva. 

To napako so delali tudi vsi prejsnji socialieti, ki so nasto- 
pali pred Marxooi in Engel som. Med njimi je bilo precej po- 
membnih glav. Vcasih so sestavljali zelo bistroumne nadrte no- 
vega druzbenega reda, ki naj bi zamenjal kapitalizem. Toda na 
kafcsen naein naj 'bi uresnicili ta novi, social istieni red? Kakor 
stari materialisti, so tudi socialist racunali na sregno nakljucje. 

Fourier (1772— 1837), francoski socialist iz zaoetka devetnaj- 
stega stoletja, je n. ,pr. upal, da se bo pojavil kak clovekoljuben 
milijoTiar, ki mu bo dal sredstva za zgraditev nove druzbe. Na- 
lisnil je celo obvestila, da je vsak dan opoldne doma. In vsak 

d;m, tja do svoje srnrti, je 5akal Fourier prihoda clovekoljubnega 
milijonarja. 

Prejsnji socialisti niso imeli pojima o zakonitosti zgodovin- 
skega razvoja, Mislili so, da zgodovinski razvoj lahko izpremenijo 
po^ rmli volji, po olove&ki Seiji. Zanje mi mogel biti socializem 
tiioesar drugega, kakor faratazija o srecnejsi bodocnosti; njihovi 
naerti o dmzbeni preobrazbi so bili utopicni, neuresnicljivi. 

Popolnoma drugaeen znacaj ima znanstveni socializem Marxa 
in Engelsa. hpomnimo se na karakteristiko znanstvenega socializ- 
ma, ki je podana v I. poglavju »Zgodovine VKP(b)«. Tam citarno: 

> Marx in Engels veliika ucitelja proletariata — sta v 
nasprotju s socialisti-utopisti prva pojiaisnila, da socializem n,i 
izmisljotina sanjarjev (utopistov), temvec mujcn rezultat razvoja 
sodobne kapitalisticne druzbe. Pokazala sta, da se bo tudi kapi- 
talisticni red zruSil, kakor se je zrugil Mac, an ski red, in da si 
kapitalizem sam ustvarja grobarja v podobi proletariata. Poka- 
zala sta, da bo le raziredna borba proletariata, le zmaga prole- 
tariata nad burzoazijo osvobodila elovestvo kapitalizma, osvobo- 
dila elovestvo izkoriscan ja.r’ 1 


1 Zgodovina. VKP(b), kratki kurz, CZ 1946, e-tr. 18. 

42 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30001^ 

Zakaj je Marxu in Engelsu uspelo, da sta social izem razvila 
iz utopi je v zn anost ? Zato, ker eta svoj materializem razsidla 
na proncevanje druzbenega zivljenja, na proufevanje zgodovine 
bloveske druzlbe. Marx in Engels sta prva materialisticno raz- 
lozila ne samo prirodne, marvec tudi druzlbene pojave. Marx in 
Engels sta materializem dogradila in ustvarila. oeloten materia- 
list ion i svetovni nazor, ' ki obsega, podrooje prirode in eioveske 
druzbe. 

Do kaks nih zakiljuekov pridemo, ce razsirimo filozofski ma- 
terializem na zgodovino cloveske druzlbe, na praMiono- aktivnost 
proletarske partije? 

Marksistigni filozofski materializem nas uci, da je svet po 
svoji prirodi materialen, da se razvija po zakonih gibajoce se 
mated je, da so zato vsi pojavi v svetu podrejeni dolooeni zako- 
nitosti. To pomeni, da tudi cloves'ka zgodovina ne more biti ne- 
urejeno nakopiSenje slucujnosti, kakor se je dozdevalo po teodjah 
starib inaterialistov, marvec da niora v mjej vladati neka za- 
konitost. f 

>Ce zveza prirodni'h po j avov in njiliova inedsebojna pogojna 
odvisno'St pomenila zakonitosti v razvoju prirode, tedaj izhaja iz 
tega, da tudi zveza in medseibojna pogojna odvisnost pojavov 
druzibenega zivljenja ne predsta vlj ala sluoaijne zadeve, teinvec 
zakonitosti v razvoju druzlbe. 

To se pravi, da druzbeno zivljenje, zgodovina druzbe neha 
b$i nakopieenje ,slu5ajnosti‘, kajti zgodovina druzlbe postane 
zailtoniti razvoj druzbe, prouoevanje zgodovine druzbe pa se pre- 
tv'dri v znanost. 

To se pravi, da prakticna dejavnost padije proletariata ne 
sme temeljiti niti na dobrih zelja'h ,znamenitih osebnosti* niti na 
zaihtevah ,razuima‘ ,splosne morale* in podoibnaga, temvec na 
zakonitostih druibenega razvoja, na prouCevanju te>h zakonitosti.* 1 


- 1 Zgodovina VKP(b), kratki kurz, CZ 1M6, str. 113. 

43 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Stranka, ki noce upostevati zakonov druzibenega razvoja, bo 
neogibno dozivela polom. Za primer lahko vzamemo na pirimer 
narodnike v Rusiji. Narodniki niso niti poznali niti razumeli 
zakonov druzbenega razvoja. Mislili so, da zgodovino lahko do 
locajo zeljo in ideje znamenitih osebnosti. Razvoj kapitalizma v 
Rusiji je bil za narodnike nezazelen in ni ustrezal njihovim 
idealom, zato so ga razglasali za »slubajnost«. Resnega obraza 
so postavljali vprasanje: ali naj se v Rusiji kapitalizeni razvija 
ali ne? kakor da bi bilo io odvisno od mjihovega pristanka. 

Lenin je osmesil poizkuse n arodnikov, da 'bi se postavili po 
robu zakonoin druzbenega razvoja. Lenin je na podlagi analize 
ruske stvarnosti pokazal, da je Rusija ze stopila na pot kapita- 
listicnega razvoja in da je s te poti ne 'bodo odvrnile nikakine 
narodniske zarote. Naloga revolucionarnih marksistov ni bila v 
tem, da bi zavrli razvoj kapitalizma v Rusiji — tega bi taka ali 
tako ne njogli storiti. Naloga revolucionarnih marksistov je bila 
v tem, da se naslonijo na tisto mogoono silo, ki jo poraja razvoj 
kapitalizma — na delavski razred, da priponiorejo k njegovemu 
organiziranju in zdruzevanju, da poinagajo piri ustarovitvi revo- 
lucionarne partije delavskega razreda. Marks isti so torej opo- 
zarjaii na to, da ne smemo voditi politifce na tcmeljn lepih zelja,. 
ampak na tcmeljn proucevanja zakonitosti druzibenega razvoja. 
Prav to dejstvo je konec koncev marksistom tudi zagotovilo 
zrnago. 

loda ali lahko odkrijemo zakonitosti druzibenega razvoja? 
Seveda, kajti mairksistiiSni filozofski materializem pravi, da so 
svet in njegove zakonitosti popolnoma spoznatni, da ni nicesar 
nespoznatnega. 

Zakone druzbenega razvoja sta prva odlkrila Marx in Engels, 
ko sta teze iilozofskega maiterializma razsirila na piroueevanje 
drnzbenih pojavov. Marx in Engels sta dokazala, da druzbenega 
razvoja ne doloeajo zelje ali ideje znamenitih osebnosti, temvec 
izprememlbe v pogojih materialnega zivljenja druzfoe. Ce hooejo 
ljudje ziveti, si morajo pridobivati zivljenjska sredstva: hrano, 
obleko itd. Da bi prisli do teh sredstev, jih morajo proizvajati. 


44 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Nacin proizvodnje materialnih dobrin, mater ialni pogoji druz.be- 
nega zivljenja dolocajo vsakdan je zivljenje Ijudi, njihovo zavest 
in ideje. Izpremembe v pogojih materiatoega zivljenja, izpre- 
memlie v naiSinu priddbivanja zivljenjisk'ih aredstev imajo za 
posledico iapremetmbe v celotni druzbeni ureditvi. Teh iapirememb 
v druabeni ureditvi me povzrocajo niti ideje niti misleci raziim, 
temvcu: razvoj v nacinth pridobivanja materialnih dobrin. Tako 
odgovarjata Marx in Engels na vprasanje o zakonih druibenega 
■razvoja. Vidimo, da -se tndi tu odraza osnovna teza marksistionega 
iilozofskega materialiama, teza o prvotnosti materije in drugot- 
, nosti zavesti. 

»Ce je priroda, bit, materialni svet prvotno, zavest, misljenje 
pa Arugoino. izvedemo, 6e predstavlja materialni svet objektivno 
realms t, bivajoco neodvisno od zavesti Ijudi, zavest pa je odraz 
ie Objektivne realnosti, tedaj izfaaja iz tega, da je tudi materialno 
■zivljenje druzibe, njena bit prvotno, njeno duhovno zivljenje pa 
drugotno, izvedemo, da je materialno zivljenje dmizfoe objektivna 
realnost, bivajoSa neodvisno od volje Ijudi, duhovno zivljenje 
druzbe pa je odraz te objektivne realnosti, odraz Mtix 1 

Ce marfcsisticm filozofsfci materMizem razsirimo na pro- 
ucevaiije druzbene zgodovine, pridemo torej do najvaznejse teze 
agodovirislega mater ializma: he doloba zavest Ijudi uphove druz- 
bene bfti, temvee naspbotmo, njihova druz/bena bit doloea njihovo 
zavest. 

Tp osiibvno tezo laihko potrdi eel a vrsta dokazov. 

" Bejstva feazejo, da je druKbena bit neodvisna od. zavesti 
Tn volje Ijudi. Ljudje delajo seveda kdt zavestna bitja, in predem 
n. pr. zafmo proizvajati kafersen koli predmet, si ga raorajo naj- 
prej zazeleti. To pa nifcalkor me pomehi tega, da si ljudje ustvar- 
jajo medsebojme odnose v proizvodnem procesu po mili volji. 

Kbt primer si oglejmo ruskega kmeta iz druge poUovice devet- 
naj'stega stoletja. -V dobi tlacanstva je kmet prideloval zito le 
zase in za svojega zemljiSkega gospoda. Druzbeni pogoji pa so 

1 Zgodovina VKP(b), krartki kurz, CZ l&4d, etr. 114. 

45 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


se pozneje izpremetiili. Tlafianstvo je bilo odpravljeno in v Rusijs 
se je zaclbl razvijati kapitalizem. Kmet je zacel proizvajati zito 
za trg. S prodajanjem svojega zita je stopil kmet v dolocene 
odnose a svetovnimi proizvajalci zita. Povczanost ruskega kmeta 
s svetovnim trgom je bila tako tesna, da so izpremembo v pro 
izvodn ji zita, ki so nastale nekje za oceauom, nekje v Ameriki, 
in ki so povzroeile padec svetovnih zitnih cen, lahko p-ripeljale 
ruskega kmeta na boben, no da bi morda ta kmet sploh raaumei 
vzrok svoje nesreoe. Ta primer nam kaze, da odnosi, ki se 
oblikujejo med ljudmi v pTocesu proizvodnje in tnenjave ma- 
terialnih dobrin, ne zavisijo od clovesfce volje. V tern smisltt 
torej druzibe na bit ne zavisi od drulbene zavesti. 

2. Dejstva kaizejo, da je druzibena zavest ljudi odraz njihove 
druzbene biti. 

Ce v kapitalizmu gospodujejo take ideje, v socialkmu pa 
drugacne, ni mogoce tega pojasniti s svojstvi tell idej, nazorov 
in teorij, temvec z razlicaimi pogoji mnlerialnega zivljenja 
dnizbe. V prvem in dirugem primeru so ideje in nazori ljudi 
odraz materialnih pogojev druzbenega zivljenja, odraz biti. 

Zakaj n. pr. gleda delavec v kapitalizmu na tovarno kakor 
na jeoo, v sovjetski druzbeni ureditvi pa vidi v njej nekaj do- 
macega, nekaj svojega? Zato, ker so se izpremenili pogoji druz- 
bene biti, ker se je izpremenil polozaj delavcev v tovamaJi. Samo 
v sovjetski socialisticni druzbi, ki sloni na druzbeni lastnini pro- 
izvajalnih siredstev in ne pozna izkorieSan ja, se je lahko izoblj- 
kovalo novo pojimovanje dela kot etvar slave, casti in junaiitva. 
Novi druzbeni odnosi porajajo tudi nove odnose do dela. 

Na tej podlagi lalrko napravimo zakljueek, da se v zavesti, 
idej ah in nazorih ljudi odrazajo pogoji njihovega zivljenja. V 
tem smislu je materialno zivljenje druzibe, njena bit — prvotno, 
njeno dusevno zivljenje pa — drugotno, izvedeno. 

3. 0 prvotnosti druzbene biti prica tudi dejstvo, da se v 
zgodovini druzbe najprej izpremenijo zivljenjski pogoji ljudi, in 
sele pozneje se ljudje zavedo teh izpTememb. 

4b 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

»Iz tega izhaija, da pred raavojem idej-ne strain, pred zavest- 
jo, pdteka razvoj materialne strani, razvoj zunanjih po-gojev: naj- 
prej se izpremenc zunanji pogoji, najprej se izpremeni materialna 
stran, nato pa se ustrezno izpremeni zavest, idejua stran. <<9 

»Tu-di v druzbenem zivljenju se najprej izpremenijo zunanji 
pogoji, maiterialni pogoji, nato pa se v skladu s tern izpremenijo 
misljenje ljudi, njihove nraivi, na<vade, njihov svetovni nazor.« ! 

Kapitailisti so delaivski razred ze od vsega zacetka nesramno 
izkoriscali. Toda delavci niso takoj raizumeli, ikdo je njihov so- 
vrafcniik. Spocetka so mialili, da so njihove bede kirivi stroji, to 
delavci so razlbijali strojne naprave, lomili stroje, zazigali to- 
varne. Tako so delaili delavci v Angliji v letrh 1811 1812, v 
NemCiji pa ponekcd oelo leta 1848. 

&ele pozneje se je delavski razred zavedel svojih osnovnih 
razrednih toteresov, svojega po-lozaja v druzhi, in je razuinel, 
da ne povzrocajo izkoriscanja stroji, marvec kapitali/.eni. 

To poineni, da se najprej izpremenijo givljenjski pogoji ljudi- 
in §el-e pozneje se Ijudje zaivedo teh izpirem-emb. 

V enem izmed svojih zgodnjih fiioizofskih del (v clanku 
/•Anarhizein ali socializem ?«, ’ki je bil objavtjen leta 1906) 
je tovaris Stalin pojasnil to misel s priprostim primerom. Pred- 
stavljajte si, pravi tovairfs Stalin, Sevljarja, ki je p-rej i-mel svojo 
lastno delavnico, nato pa je propad el in je moral- postati delavec 
v tovarrii za Sevlje. Cevljar ni stapil v to-vamozato, da bi postal 
proletaxec, teinvec zato, da bi si pribraml nekaj denar j a in spot 
2^>TT svojo delavnico. To pomeni, da je ta gevljar ze v pol-ozaju 
‘pEftMAtarca, njegova zavest pa je se maloboirzoaizna; njegov d-ruz- 
beni poiozaj se je ze izpremenil, njegova zavest pa se se ni 
izpremenila, zavest je zaostala za -njegovim novim socialriinr 
polozajem. 

Keir Sloveska zavest zaostaja za- bit jo stairih idej to navad',. 
ki so se ze prezivele, se te §e do-lgo ohranijo v cloveski zavesti. 

1 J. V. Stalin, Anarhizam ah socializem? Ma-la knjianica markeizma- 
leninizma, CZ 19-18, sir. 2k. 

a Prav tarn-, etr. 24. 

4-T 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Zato se moramo v pogojih socialisticne druzbe boriti tudi 
z ostanki kapitalizma v zavesti ljudi, oeprav smo kapital izern ze 
•davno strmoglavili. 

Ce nastopa razvoj mater ialne strani pred razvoj eni idejne 
strani, tedaj to pomeni, da je druzbena bit prvotna, druzbena 
zavest pa dmgotna. 

4. Dejstva kazejo naposled, da za izpremembo druabene biti 
ne zadostujejo le dloveske aelje, marvec morajo obstajati tudi 
ustrezajoci materialni pogoji. 

Za prehod od socializma h komunizmu je n. pr. nujno, da 
so proizvajalne site na visoki razvojni stopnji, ki bo lahko zago- 
tovila obilieo potrosnih predmetov. Da bi uresnicili ta prehod, 
moramo doseci ustrezajoc raizvoj proizvajalnih sil — izpolniti 
moramo poglavitno ekonomsko nalogo Sovjetske zveze — v eko- 
nomskem pogledu moramo dobiteti in prehiteti najvaznejse ka- 
pitalislicne drzave. Hkrati s tem moramo temeljito preoblikovati 
zavest ljudi, izruvati nazore, navade in obicaje, ki jih je porajalo 
privatno lastnisko gospodarstvo, in privzgojiti nove nazore in 
■Obicaje, ki ustrezajo konnmisticnim odnosom. 

Pogoji materialnega zivljenja druzbe so torej odlocilnega 
pomena v vsem zgodovipskem razvoju druzbe. Iz tega izvira vazen 
prakticni zakljucek: proletarska partija ne sme graditi evoje po- 
li'tike na temelju abstraktnih zeljd, temvec na temelju n atari on e 
analize pogojev in potreb v razvoju materialnega zivljenja druzbe. 

Da se ne bi v poditiki zmotili in da ne bi za&li v polozaj praznih 
sanjaSev, nam morajo biti izbodisce konkretni pogoji material - 
nega zivljenja dim be. »Jasno je — pravi tovaris Stailin — .da 
utemeljitve tega ali onega ideala ne smemo iskati v moaganjh 
ljudi, v njihovi fantaziji, temvec v razvoju njihovih ekonomskih 
pogojev. Dober in sprejemljiv je samo tisti ideal, ki je zgrajen 
na temelju studija ekonomskih pogojev. NeuporaJbni in nespre- 
jemljivi so vsi tisti ideali, ki ne upostevajo ekonomskih pogojev 
in se ne opirajo na njihov razvoj. 

1 J. V. Stalin, Anar hi zero, ali eocializetn? Mala knjissnica marteiznia- 
'lenmizma, CZ 1948, str. 26. 

-48 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Vendar to se ne pomeni, da nimajo ideje nobenega pomena 
v razvoju gloveske druabe. Ne! Ideje so veliika sila in imajo lahko 
velikanski vpliv na dru^ibeno zivljenje. To je raizumljivo, kajti 
zaVest ljudi, kakor smo ze dejali, ni le pasiven odraiz ibiti, marvec 
ima aktivno vlogo pri preoblikovanju sveta. Ideje, ki naetajajo 
na temelju takih ali drugadnih pegojev v imaterialnem zivljcnju 
druzbe, same v veliki meri vplivajo na njen nadaljnji razvoj. 
Reafccionarne ideje laluko zavirajo, zadrzujejo razvoj druabe, 
napredovanje druzibe. Napredne ideje in teorije, ki sluzijo ko- 
ristini naprednih druzibenih si-1, pa druzlbeni razvoj olaj&ujejo 
in pospesujejo. 

Nove, napredne ideje se pojavijo sale tedaj, ko je razvoj 
materialnega zivljenja druzbe postavil ljiudi prod nove naloge. 

Ali je n. pr. nakljucje, da se je ideja znanstvenega soeializma 
pojavila v stiridesetih letih devetnajstega stole tj a, in ne n. pr. 
eno stoletje prej? To seveda ni nakljucje. Ta ideja se je lahko 
pojavila sele takrat, ko so prisla na dan protisiovja kapitalizma, 
ko se je zaSela borba med proletarci in kapitalisti. Razvoj kapi- 
talizma je privedel do tega, da je dobila proizvodnja druziben 
znafiaj, da so se vse proizvodne panoge med sefooj tesno povezale. 

Ker privatni anacaj prilasfianja ne ustreza vec druzbenemu zna- 
gaju proizvodnje, ker je postala privatna lastnina proizvajalnib 
sredstev ovira, zahtevajo interesi nadaljnjega raizvoja druzbe, da 
kapitalisticni red zamenja nov, socialistidni red, katerega osnova 
naj bo druzbena lastnina proizvajalnih sredstev. Ideja znamstve- 
nega soeializma se je pojavila kot odraz te 'dozorele potretoe v 
razvoju materialnega zivljenja druzbe. Ko je ta ideja prodrla v 
zavegt milijonov proletaroev, je postala mogo&na sila. 

Pomen naprednih idej je v tern, da te ideje mofoilizirajo in 
organizirajo mnozioe ter jib nsmerjajo k preobrazbi druzibe. Brez. 
njihovega organizirajocega, mobilizirajocega in p reoto razu jooega 
dela — pravi tovaris Stalin — ni mogoce reisiti nalog, ki so do- 
zorele v razvoj u materialnega zivljenja druzbe. Zato se je bolj- 
' gevi'Ska partija vedno borila proti tistim, 'ki so vulgarizirali 

4 49 > 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

marksisticni filozofsiki materializem in zman jsevali pomen na- 
prednih idej. 

L®ta 1909 je Lenin bral brosuro menjsevika-likvidatorja 
Cerevanina : »Sedanji polozaj in mozna prihodnostc. Kakor vsi 
menjseviki, si je v tej brosuri tudi Cere vanin prizadeval, da bi 
pomen naprodnik idej reduciiral skoraj na nic in na ta naSin 
oibsodil partijo na Sivotarjenje. ». . . Ce verjamem, da si ideje 
lahko osvojijo kogar 'koli za kakrsne koli s metre — je pisal Ce- 
revanin — si lahko seveda ustvarjam nay'bolj smeJe postavtke. 

1 oda materialisticno pojmova,nje druzbenih pojavov neustnUjeno 
reie krila takim fantasti(nim poletam .«* Proti tej tezi je Lenin 
napisal na rob brosure kratko, toda prav snirtonosno pripombo: 

” 0, sikopljeneck 5 

Neplodne so le tiste ideje, ki so odlrgane od reainega ziv- 
ljenja druzbe. Ce pa ideja pravilno odraza doaorele potrebe v 
razvoju materialnega zivljenja druzibe, tedaj mobilizira mnozioe 
za preobrazbo druzlbemega reda in se izpremeni v mogodino silo, 
ki omogoca napredovanje drulbe. 

Ce hoce prole tars'ka __ parti j a vplivati na pogoje materialnega 
zivljenja druzibe in pospesiti njen razvoj, tedaj se mora ravnati 
po napredni teoriji in mora do dna izkoristiti njeno mobilizira- 
joik), organ izirajodo in preobrazujoco silo. 

Nedavno minula vojna je z vso silo potrdila veliki pomen 
naprednih druzbenih idej. 

V' letih Velike domovinske vojne je velika duhovna sila so- 
vjetskih ljudi zacudila ves svet. Mnogi tuji puiblicisti so se vpra- 
sevali — ko so ditali porocila s sovjetsko-nemsike fronte, posluisali 
prip ovedovan j e ocividcev ali opazovali heroizem braniloev Odese, 
Sevastopol ja, Stalingrada, Leningrada — od kod ta nenavadna 
stamovitnost, ki ji ni primere v zgodovini, kje je vir moralnih sil 
sovjetskega borca? Nekateri so iskali odgovora na to vprasanje 
v zgodovini Rusije, drugi so se sklicevali na skrivnostno >slo- 

1 Pttddrtait Lentiu — Ur ed-n. 

1 »LeniniSiki ztxwnikc, etr. 408 (v ruiscini). 

50 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30001^ 

vansko duso«, tretji pa so kaikor pred nekaksno uganko ali du- 
ll ezam zadudeno obstali pred sovjetskim Slovekom. 

Ti ljudje niso hateli razumeti, da je vir heroizma, mozatosti 
in stanovitnosti nasifi ljudi — predvsem v sovj eteki druzbeni 
ureditvi. Sovjetska nreditev in boljseviska parti ja sta vzgajala v 
naSih ljudeh vroce in plamteoe dustvo sovjetskega 1 patriotizma 
ta ustvarjalni vir junaskih dejanj na fronti in v zaledju. Ravno 
z,ato so v nasi dobi tako blestece in s tako silo prisle do izraza 
slavne rodoljubne tradicije preteklosti. 

Sovjetska zveza ni izibojevala med vojno le vojaske in eko- 
nomiSke zmage, rnarvec tudi moralno-politicno zmago nad sovraz- 
nikoan. Sovraznifca nistmo premagali samo s silo nasega orozja, 
temvec tudi z moojo na&ega svetovnega nazora. ,Ideja pravicne, 
osvobodilne voj'ne, na katero je po sovrazneim napadiu pozvala 
boijseviska partija naise ljudstvo, je prodrla v zavest milijonov 
sovj et skill ljudi in jih navdnsila za jnnaska dejanja. Ideologija 
* enakopiravnosti vseh iras in narodov, ideologija prijateljstva med 
narodi, ki se je utrdila v nasi dezeli, je postala vir notranje 
sile in modi Spvjetske zveze; ta ideologija je >iizibojevala popolno 
zmago nad 'hitler jevsko ideologijo zverskega nacionalizma in 
rasnega sovraStva .* 1 

Vojna je pokazala v vsej velieini velikansfco vlogO’ boljse- 
viske partije, voditeljice in organ izator ice sovjetskega ljndstva. 

Njen mogocen idejini vpliv na mnoizice in njeno velikansko 
organizacijsko delo sta omogocila zdruzitev vsega ljudstva in 
mobilizacijo' vseh njegovih sil za unidenje sovraznika.. 

Marksisticno-leninisticna teorija vodi boljsevigko partijo na 
vseh podrocjih njene aktivnosti. Njena strategija in taktika sta 
neloSljivo povezani z pisnovnimi tezami njenega filozofskega sve- 
tovnega nazora — dialekticnega materjalizma. 

Lenin je mnogotorat opozarjal, da partijiska politika ne sme 
biti osnovana na subjektivnih zeljah, teimved na najstrozji mate- 

1 J. Sialin, 0 Veliki domovitneki voijni Sovjetske zveze, CZ 1942, 
str. 124. 

4 * 51 1 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


rialisticni anailizi objektivnih pogojev, odnosov med razredi ltd. 
>Taktika mora biti zgrajena na trezini, strogo objektivni analizi 
vseh razirednih sil doloceme drzave (in obdajajooih drzav, ter vseh 
drzav v svetovnem merilu), pa tudi na analizi izkusmj revolucio- 
narnih gibanj.« 1 

Borba za kolektivizacijo kmetijstva nam blest efie kaze, na 
kalksen nacin pairtija prakticno uporablja teze marksisticnega 
filozofskega materializma. 

Znano je, da je priSlo leta 1929 do korenite prelominiee v 
razvoju sovjetsike vaisi — do prehoda od posamiicnega gospo- 
darstva 'h kolsktivnemu gospodarstvu . Partija je pred vide vain ze 
prej, ze v easu Qktobrskega prevrata, da so sovhoz.i in kolhozi 
nujno potrebni za zmaigo socializma. Toda sele v let ill 1928—1929 
se je lahko razmahnilo mnozicno kolhozno gibanje. Prehod na 
pot kolektivizacije je za sovjetsko oblast postal takrat peireca 
ekonomska mijnost. Nadaljnji razvoj narodnega gospodarstva bi 
bil nemogoc, ee bi se nadalje ostali pri nialom, neproduktivnem t 
posamicnein gospodarstvu. Partija se je zavedala, da je fcolek- 
tivizacijai kmetijstva ekonomsko nujna in je mobilizirala inno- 
zioe v borbo za kolhoze. 

Partija je pri tern strogo upostevala pogoje materialnega 
zivljenja druzibe. Partija je vedela, da je za izviedbo 1 irmozicne 
kolektivizacije treba ustvariti ustrezne materialne pogoje. Zato je 
razvijala socialistieno industrijo, ki naj bi opremila podezelje s 
stroji in traktorji, kopicila je sredstva za finamsiranje sovhozov 
in kolhozov, ustanavljala strojno-traktorske postaje. 

Partija pa ni upostevala samo materialnih pogojev, ki so 
potrebni za razvoj mnozicnega kolhoznega giihanja. Neogibno 
potrebno je bilo tudi to, da se kmetje za.vedo nujnosti kolektivi- 
zacije, da ee ne bi ibali kolhozov, temvec sami vstopali varije, 
da ideja kolektivizacije zagospoduje v zavesti fcmeta. In pairtija 
je vztrajno prepricevala kmete o prednostih kolhozne ureditve. 


1 V. I. Lenin , »Levi^arstvo«, otroska bolezen komunizma, Dp la. 
XXV. av„ sit r. 206 (v ruseiimi). 


52 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Vse to je pripravilo korenito prelomnico v razvoju sovjetske 
vast, ki se je zadela lota 1929 in privedla k zmagi koleMivnega 
gospodarstva, k likvidaciji kulakov kot raereda. 

Trezna analiza polozaja in objektivnih pogojev se v politiki 
partije spaja z najveiijo aktivnostjo, s eposotaostjo, mobilizirati 
vse svoje site, vse enerigije ljudstva v boju za zmago. 

Lenin je u2il komuniste, »na:j zdnuziujejo najvecjo strast v 
veliki revolucionaimi iborbi z najvecjo hladnokiVnositjo in trezno 
analizo« 1 polozaja, z analizo aktivnosti sovrazinika. Nasa partija 
se vedno ravna po tern Leninovem napotilu. V bojih preiZkuseno 
idejno orozje — nauk Marxa^Engelsa-Lenina-Stalina — sluzi nasi 
parti ji kot napotilo za akcijo in ji pomaga, da more izbojevaiti 
najvefije zgodovinske zmage. 


1 V. 1. Lenin, s-Levicarstvo*, otroSka bolezea komunizma, Dela. 
XXV. ay., str. 235 (v ruigciim) . 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00470013000i-4 


KAZALO 


MarksistKni filozofski miaterializem 

1. Kaj je marks istiBni filozofski materiailizem? • • 

XI. Kaj predstaivlja obdajaji>5i nas 6 vet? 

XII. Kaj je prvotno — materija all zavest? .....••■■■ 

JV. All je svet epoznaten? 

V. Kako je treba uporabljati marks istifini filozofski materializem 

pri prou’Sevanju drufibenega zivljenja? 


5 

8 

13 

24 

83 

41 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


G. Glezerman 

Marksisticni filozofski materializem 


Izdala 

Cankarjeva zalozba 
v Ljubljana 


Predstavnica 
Zinia Vrecaj 

Tiskala 

Tiskarna >LjudS'ke pravice*. 
v Ljubljani 

Nafclada 7000 izvodov 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



rJSVI !U> kAltIUJLJ 


II IJUIISRI 
OKMORItAUJI 
W jl kOSLAVIJl 


i «» * i «> 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



ON IHS PEOPLES DEMOCHACY IN YUGOSLAVIA 

• BY Edward Kardelj 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


EDVARD KARDELJ 

O LJUDSKI DEMOKRACIJI 
V JUGOSLAVIJI 

(GB PRILIKI NOVEGA ZAKONA 
O LJUDSKIII ODBORIIT) 



CANKARJEVA ZAL02BA 
V LJUBLJANI 

1949 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Ponatis iz „Komunista“ st. 4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Pred kratkim je Ljudska sikupscina isprejela precej sprc- 
menjen in dopolnjen, prav za prav. nov Zakon o ljudskih 
odboriik. Ne bom pretiraval, ce takoj izpocetka reoem, da 
. pomemi la zakon po svoji globoki demokraticnosti in po svoji 
konkretni organizacijski izdelavi zelo veli'k korak v razvoju 
nase socialisticne drzavne gradilve. Kot tak je ta zakon bkrati 
resen ‘ prispevek k teoriji in praksi socialisticnega razvoja. 

Namen zakona je ta, da — v popolnem soglaisju z naoelom 
enotnosti oblaisti in demokraticnega centralizma — pride jo 
feimbolj do izraza tiste globoke demokraticne teznje ljudskih 
mnozic po samoupravi, po neposrednem sodelovanju v uprav- 
ljanju drztave, ki so bile- vedno znacilne za v-sa resnicno 
ljudska gibanja v svetu, posebno pa morajo biti znacilne za 
revolucionami proletariat in za socialisticno demokracijo. 

S tern seveda nisem hotel reci, da smo dali s tern, zakonom 
zgled popolne demokraticnosti, ki ji ni vec mogooe ugovarjati 
in ki se vec ne more razvijati. Take demokraticnosti sploh ni, 
in ko bodo nekoc dozoreli pogoji za tako »popolno« demo- 
kracijo, tedaj to ne bo vec demokracija, tedaj bo demokracija 
sploh odmrla kot oblika drzave in jo bo madomestila svobodna 
ljudska skupnost. Tukaj se ne moreln spuscati v diskusijo 
o oblikah te bodocnosti. S tern zakonom hocemo napraviti se 
korak naprej v tej smeri in ustvariti hkrati se jasnej'so per- 
spektivo, da se bodo demokraticne oblike, ki jih izraza ta 
zakon, nenehno razvijale in poglabljale vzporedno z razvojem 
notranje druzbenoekonomske strukture nase drzave. V tern 
smislu je ta zakon velikanski korak v nadaljnjem razvijanju 
demokraticnih pridobitev, izbojevanih med naso ljudsko re- 
volucijo. 

Ta clanek je nekoliko predelan in ponekod dopolnjen referat 
v Ljudski skupscini ob priliki debate o Zakonu o ljudskih odborih 
28. maja 1949. 

5 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


V primeri s prejsnjim Zakonom o ljudskih odborih je za 
ta zakon posebno znaeilno: 

1. nadaljnje razvijanje in poglabljanje nase ljudske, so- 
cialisticne demokracije; 

2. popolnejsa opredelitev pristojnosti ljudskih odborov v 
s mis lu doslednega uporabljanja nacela o enotnosti oblasti, 
same up rave in demokraticnega centralizma: 

3. vecja elasticnost organizaeijskih oblik v ljudskih od- 
borih, ki jib ne bodo ovirale v njihovem nadaljnjem razvoju, 
hkrati pa bodo zagoiovile sirse moznosti za razvoj samostoj- 
nega ustvar jalnega dela in iniciative krajevnib organov oblasti, 
ne da bi oslabili vodilno vlogo in moznost evidence in kontrole 
visjih organov ljudske oblasti; 

4. nadaljnja konkretna obdelava nacel federativne drzavne 
ureditve, ki sloni na popolnejsi opredelitvi pravic posameznih 
organov drzavne oblasti; 

5. mnogo bolj jasne perspektive nadaljnjega razvoja ljud- 
sikib odborov kot politicne in organizacijske podlage nase 
drzavne ureditve in nase sociaJisticne demokracije, in sieer 
predv r sem s cedalje bolj neposrednim in cedalje sirsim uva- 
janjem mnozic k upravljanju drizave. 

V zvezi s tern se bom najprej nekoliko ustavil pri rie- 
katerih nacel nib vprasanjib razvoja ljudske demokracije. nato 
pa se bcxm lotil konkretnih nalog nadaljnjega razvoja in 
utrjevanja nasih ljudskih odborov. 

I. NEKAJ O DEFINICIJAH LJUDSKE DEMOKRACIJE 

Najprej zelim podcrtati nekaj osnovnih znacilnosti ljud- 
skih odborov, o katerih nam govori zgodovina njihovega raz- 
vojia, in sieer zato, ker so te znacilnosti dale svoj pecat vsernu 
sistemu ljudske demokracije. 

1. Nasi ljudski odbori so se razvijalii kot organi borbe 
ljudstva proti okupatorjem, njihovim pomagacem in vsako- 
vrstnim izdajalcem, ki jih je obilno porajala burzoazija in 
njene politicne agenture med narodnoosvobodilno vojno. Kot 
taki so na osvobojenem ozemlju takoj in meposredno prerasli 
v organe ljudske oblasti, ali pa so ze postajali eno in drugo. 
Stari aparat oblasti je bil popolnoma porusen, tako glede 
organizaci j-skega si sterna kakor tuddi glede uradniskega sestava. 

2. Vodilna vloga v ljudskih odborih je ze prav od zacetka 
v glavnem pripadala delavskemu razredu, ki je po ljudskih 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

odborih grad.il trdno zvezo z mnozicami ostalih delovnib Ijudi. 

To seveda ne pomeni, da je bila ta vloga uresnicena in za- 
gotovljena ze v vsakem ljudskem odboru. Ne, niti danes si- 
ne moremo reci, da je sovrazni vpliv popolnoma odpravljen 
v vseh Ijndskib odborih, toda vsak posamezni ljudski odbor 
je bil vkljucen v tak sistem enotne ljudske oblasti, da Sovrazni 
vpliv v posameznih ljudsikiih odborih ni mogel bistveno vpli- 
vati na znacaj oblasti kot celote in na njeno delavnost. Poleg 
tega smo imeli tako izredno politicno orozje, kot je nasa 
Ljudska fronta, katere temeljna gonilna sila je bila zveza 
delavcev in drugih delovnih Ijudi pod vodstvom Komunistiene 
partije. Ta zveza se je po Ljudski fronti nenehno utrjevala. 
hkrati s tem pa se je utrjevala tudi vodilna vloga delavskega 
razrcda in Komunistiene partije. Taka Ljudska fronta je po- 
stala glavna mnozicna politicna opora ljudskih odborov. §e vec, 

?nano je, da so bili organi Ljudske fronte ze od zacetka prav 
za prav istovetni z organi ljudske oblasti. Popolnoma jasno je, 
da so ljudski odbori v takih pogoj.ih morali neposredno in 
takoj prerasti v borbene organe ljudske revolucije, ker si ni 
bilo mogoce niti misliti, da bi se delovne mnozioe, ki so zacele 
npravljati drzavo, lahko zadovoljile z vrnitvjjo k staremu. 

Ker se je nasa revolueija zacela razvijati v pogojih na- 
rodnoosvobodilne vojne, je imela v svoji prvi fazi ljudsko- 
demokraticno obliko, toda po svojih razrednih silah in po 
notranjem odnosu teh sil je bila v resnici lahko le sooiali- 
sticna revolueija. Popolnoma nebistveno je to, da je reievala 
med narodnoosvobodilno borbo — poleg vprasanja oblasti — 
vecidel sanio splosnodeniokratiicne naloge in je sele v zakljucni 
fazi vojne in neposredno po vojni zacela na sirsi fronti rese- 
vati tudi naloge socialisticne revolucije. Osnovno pri tem je 
znacaj oblasti in medsebojni odnosi gibalnib sil revolucije, 
ne pa tempo revolucionarnih sprememb, ki je odvisen od 
objektivnih pogojev in takticnih sredstev vodilne sile revo- 
lucije. Zato po pravdei govorimo, da je nasa ljudska revolueija 
specif icna obli'ka socialisticne revolucije, ki se je rodila in 
se zacela razvijati v pogojih narodnoosvobodilne vojne, kateri 
je naceloval delavski razred s svojo avantgardo Komunisticno 
partijo. 

3 '. Ljudski odbori so postali politicna in organizaeijska 
podlaga sisteima ljudske oblasti, daili so ime tej oblasti in 
dali so ime ljudski demokraci.ji. Iz ljudskib odborov so po- 
stopoma zrasli visji drzavni vodilni organi — okrozni, re- 

7 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


publiski, zvezni. Ti odbori so se konstituirali v enotni sistem 
ljudske oblasti — kot pravi Stalin za sovjetsko oblast — 
v drzavo ljudske demokracije taikrat, ko je v letih 1942 — 43 
iz n a rodn o-os vobodiln i h odborov zrasel AVNOJ, revolucionarna 
ljudska skupscina, najwsji narodnoosvobodilni odbor s svojim 
izvrsnim aparatom. To pomeni, da se je nasa ljudska demo- 
kraeija prav od zacetka v temelju razlikovala od sistema 
parlacmentarne demokracije, s katero so poizkusali in se po- 
izkusajo nekateri tako imenovani teoretiki iz Sovjetske zveze 
in drzav ljudske demokracije istovetiti ljudsko demokracijo. 
Kdor je kolickaj dojel obliko in vsebino nasib ljudskih od- 
borov, mu mora biti takoj jasno, da gre tu za sistem, ki se 
nacelno loci od burzoazne parlamentarne demokracije, in sicer 
tako po vsebimi kakor tudi po obliki, t. j., da gre nacelno 
za eno dzmed oblik soeialisticne demokracije tipa Pariske 
komune ali sovjetske oblasti, ki ima seveda celo vrsto svo- 
jih posebnosti, ki pa ne spreminjajo osnovnib nacel njene 
strukture. 

Ce upostevamo vsa ta dejstva, predvsem pa zgodovinsko 
dejstvo, da je ljudska demokracija kot nov pojav v drugi 
svetovni vojni dohila svoje ime za casa nase ljudske revo- 
lucije po nasi ljudski oblasti, po nasih ljudskib odborih, tedaj 
postane jasno, kako velika je zmesnjava v glavah tistih »teo- 
retikov«, ki se ze nekaj let trudijo, da bi dokazali, da je 
ljudska demokracija baje nekaj nacelno novega v druzbenem 
razvoju, nekak predhodnik burzoazmodemokratienega tipa pred 
naslednjo etapo — diktaturo proletariata. Ta reviziocnisticna 
zmesnjava se drasticno odraza v nekem clanku italijanskega 
komunista Eugenija Reale-ja, ki je takole formuliral vlogo 
ljudske demokracije: 

»Nove ljudske demokracije so kakor nekak most med dvema 
epohama.c 1 

Da bi bilo jasno, na kaksne epohe misli Eugenio Reale, 
moram dodati se naslednji citat iz istega clanka: 

> Ali se lahko v konfliktu med sodobnim kapitalisticnim in 
socialisticnim redom pojavi na doloceni stopnji neka tretja 
oblika, ki nima niti znacilnosti prvega niti drugega, ampak 
pomeni zgodovinsko izraz zase, pomeni neko posebno resitev, 
neko posebno in jasno obelezeno dejstvo. Pri teh vprasanjih, 
ki si jih zastavljajo mnogi pisatelji in politiki in ki zanimajo 


1 sRinascitac, Rim, maja 1947, str. 120. 

Approved* For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Cedalje Sirse plasti znanstvenikov, obcutimo, da bi lahko od- 
govorili, da tak primer ni samo mogo6, ampak skoraj naraven, 

£e se zavedamo nujnosti zgodovinskega dogajanja; ni samo 
mogo£, ampak tudi logi£en, 6e razumemo smisel napredka, za 
katerega ni nicesar mogo£e vkovati v ustaljene in nespremen- 
ljive formule.* 1 

Tako smo torej zvedeli, da je med diktaturo burzoazije 
in diktaturo proletariata se nekaj tretjega, »izraz zase«, »po- 
sebna resitevc, >posebno, jasno obelezeno dejstvo«, namrec nek 
druzben sistem, ki nima niti znacdlnosti kapitalizma niti zna- 
cilnosti socaalizma, skratka — nekaj nemogocega. 

Razumljivo je, da iz kapitalizma ni mogoce skociti na- 
ravnost v zgrajeni socializem, ampak je potreben nek prehod. 

Toda glede prehodnega razdobja so marksisticno-leninisticne 
teze popolnoma jasne in doslej ni niti najmanjsega objektiv- 
nega dejstva, ki bi koliekaj omiajalo te teze. Marx namrec 
pravi, da je med kapitalizraom in socializmom neko prehodno 
razdobje, ki se nosi pecat stare druzbe, v 'katerem pa se hkrati 
porajajo, razvijajo in cedalje bolj utrjujejo elementi nove 
sociialisticne druzbe vse dotlej, dokler popolnoma ne prema- 
gajo kapitalisticnih elementov. To prehodno razdobje ne more 
biti nic drugega kot neka oblika diktature proletariata, ki iz- 
korisca drzavnii stroj kot ostanek razredne druzbe za zatirauje 
odporta ostankov kapitalizma in za zgraditev socialisticne druz- 
be. Red v tern razdobju seTeda ni nic vec kapitalizem, pa tudi 
se ni zgrajeni socializem, ker vsebuje elemente tako prvega 
kakor tudi drugega. Vendar je taka drzava prehodnega raz- 
dobja vseeno ddziava socialisticnega tipa — ceprav se ne- 
razvita — in sicer tako po znacaju oblasti kakor tudi po tern, 
da neposredno sluzi unicenju kapitalizma in zgraditvi so- 
cializma. 

Na tern mestu ni mogoce prezreti naslednje znane klasicne 
definioije, ki jo je podal o tern vprasanju Karl Marx: 

>Med kapitalisticno druzbo in komunisticno druzbo je raz- 
dobje revolucionarne preobrazbe prve v drugo. Temu razdobju 
ustreza tudi politicno prehodno razdobje, drzava tega razdobja 
ne more biti nicesar drugega kot revolucionarna diktaturo pro- * 
letariaia .« 8 


1 >Rinascita«, Rim, maja 1947, str. 120. 

8 Karl Marx, Kritika Gothskega programa, str. 36, »Kultura«, 

1946, Beograd. 

9 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Po Marxu je torej diktatura proletariata >politicno pre- 
nodno razdobje«, v katerem se izvrsi » re volucionarn a pre- 
obrazbas kapitalisticne druzbe v komunisticno druzbo. Ravno 
to pa je bistvo sodobne ljudske demokracije v drzavab 
vzhodne Evrope. 

To porneni, da ljudska demokraciija ni nikak »most« med 
diktaturo burzoazije in diktaturo proletariata, ampak je laliko 
samo ime za celo vrsto specif icinih oblik v prehodnem raz- 
dobju k socializmu, v prehodnem razdobju, katerega vsebina 
je ravno diktatura proletariata, ne pa nekaj »tretjega«. Za to 
prebodno razdobje je znacilna vztrajna borba med cedalje 
stevilnejsimi in narascajocimi soeialisticnimi in pa nenehno 
izrivanimi in izgmjajocimi kapitalisticnimi elementi, tja do 
likvidacije kapitalisticnih elementov. Tu seveda ni nikakih 
j-tretjih znacilnostk. Te si je lahko izmisl.il satno oportnni- 
sticni filistrski strah pred borbo in tezavami v prehodnem 
razdobju, slonec na akademskem dogmatizmu, kii ne more 
razumeti bistva komkretnih oblik revolucionarnega razvoja, 
ker se te oblike neskladajo s predvidenimi shemami in recepti. 

Ne bi citiral Reale-ja, ce hi bilo to samo njegovo mnenje. 
Njegov citat sem navedel zaradi tegat, ker najjasneje izraza 
vpliv tistih nazorov, ki se pojavljajo ze od zakljucka vojne 
pri mnogih vplivnih osebnostih v komunisticnem gibamju, tako 
v Sovjetski zvezi in drzavah ljudske demokracije kakor tudi 
v kapitalisticnem svetu. 

Septembra 1947. leta je n. pr. pisal Eugen Varga na- 
slednje: 

»Druzbena struktura <eh drzav (misli drzave ljudske demo- 
kracije. — E. K.) se razlikuje od strukture vseh tistih drzav, 
ki smo jih poznali doslej. To je nekaj povsem novega v zgodo- 
vini CloveStva. To ni diktatura burzoazije, pa tudi ni diktatura 
proletariata. Stari drzavni aparat ni bil porusen, kakor je bilo 
to v Sovjetski zvezi, ampak se obnavlja z nenehnim vsrkava- 
njem pristaSev novega rezima. To niso kapitalisticne drzave v 
navadnem nomenu te besede, vendar pa niso niti socialisticne 
drzave. Njihov razvoj v smeri socializma temelji na nacionali- 
zaciji najvaznejgih proizvajalnih sredstev in na samem znaCaju 
teh drzav.c 1 

Torej tudi pri Vargi ljudska demokracija ni ne ptic ne 
mis! Vendar za Vargo v ljudski demokraciji obstaja perspek- 
tiva socialistienega razvoja, samo da njen nosilec ni prole- 
taniat, t. j. njegova oblast, temvec nekaj neznanega, »tretjega«, 

1 »Democratie nouvellet, Pariz, September 1947, str. 463. 

Approved £or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

kar je v »samem znacaju drzave«, kaj pa je prav za prav 
ta znacaj, ostaja popolna neznanka. 

Rojak Eugena Varge in clan CK KP MadizSarske Horvat 
Martin pa je vendar hotel stvar bolj konkretizirati. Ko Horvat 
polemizira proti tistim sovraznikom, ki po njegovih bescdah 
»mesajo« ljudsko demokracijo s socializmom, pravi: 

sNjihova argumentacija se na kratko glasi: kdor je proti 
soeializmu, tisti nasprotuje ljudski demokraciji in je pristas 
burzoazne demokracije. To predvsem teoreticno ne drzi. Glede 
na to, da ljudska demokracija ne odpravlja^ privatne lastnine 
proizvajalnih sredstev, jo lahko enostavno stejemo za najna- 
prednej^o obliko burzoazne demokracije (ali pravilneje, za njeno 
edino napredno obliko).* 1 

/ Stvar je torej jasna. Ljudska demoikracija je obliika bur- 
zoazne demokracije, in sicer edina napredna oblika! 

Toda po tej tako »jasnk liniji pride inajbolj klepetavi 
in bkrati najbolj zmesani tribun » in f o r mb ir o j c v s kc ldnije« 

Rakoszi Mathias in napravi tole zmesnjavo: 

»Naposled moramo povedati nekaj besed o tem, kako in 
kje se upostavitev madzarske ljudske demokracije zdruzuje 
s potjo, ki vodi v socializem. V zadnjih petindvajsetih letih so 
se komunistiene partije sveta naucile, da je vec poti, ki vodijo 
v socializem, zato ne moremo zgraditi socializma, ce ne uposte- 
vamo specificnih razmer v nasi drzavi. Mi smo se to naucili, 
in 6e utrjujemo madzarsko demokracijo, tega ne delamo iz 
takticnih razlogov ali iz razlogov, da bi dosegli nek skrivni cilj, 
temveC iz globokega komunistifinega prepricanja. Storili bomo 
vse, kar je v na§ih moceh, da bi okvire te demokracije izpolnili 
s Cim ve£jo socialisticno vsebino. To bo pospesilo napredek, 
ki vodi elovestvo k soeializmu. Prav tako vemo — ceprav upo- 
rablja socializem kopico mednarodnih izkuSenj ■ — da lahko 
nastane naS socializem edinole kot rezultat razvoja madzarske 
zgodovine in madzarskih gospodarskih, politicnih in druzbenih 
sil. To bo socializem, rojen na madzarskih tleh in prilagojen 
mad2arskim pogojem.« 2 

Po Rakosziju se morala torej nekje srecati ljudska demo- 
kracdja in pot v socializem. Sicer je ostalo popolnoma nejasno, 
kaj je prav za prav ljudska demokracija, vendar pa je jasno, 
da se mora nekje srecati s potjo v socializem. Na ta macin 
Rakoszi taji tisto, kar je dejal Horvat, namrec, da ljudska 
demokracija in socializem nista v nikaki zvezi, in pravi na- 


1 »Tarszadalmi Zsemle*; oktober 1946, str. 694. 

2 Iz govora M. Rakoszija na III. kongresu MSDL. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


sprotno, da zelijo madzarski komunisti ljudsko demokracijo 
s ciin vecjo socialisticno vsebino. 

Za Rakoszijem je na istem kangresu Madzar-ske stranke 
delovnega ljudstva Jozef Revai takole pojasnil, kaj prav za 
prav pomeni pot v socializem po poti ljudske demokracije: 

>To napredovanje k socializmu je nedvomno pocasneje kot 
tisto napredovanje, s katerim smo Sli leta 1919. Toda, tovarisi, 
na ljubo inteligenci, kmetom, malim ljudem, torej na ljubo 
vsemu delovnemu ljudstvu, gremo rajsi pocasneje, toda brez 
boleiin k socializmu, kot da bi Sli hitreje za ceno krvave 
drzavljanske vojne.< 

Mad-zarski komunisti so se torej odlocili po besedab 
Revai-ja za ljudsko demokracijo zaradi tega, ker je pot 
ljudske demokracije v socializem pocasnejsa kot kaka druga 
pot; madzarski komunisti pa gredo »v interesu delovnega 
ljudstva* rajsi bolj pooasi, toda brez bolecin, kakor pa bitro 
in bolece, kot so sli leta 1919, ceprav nam je Revai ostal 
dolzam odgovora, koga je takrat zaradi »bitrosti< konec koncev 
bolelo. Toda, glejte, takoj nato Revai takole grozi svojim 
sovraznikom: 

»Ce bo naSim nasprotnikom uspelo, da bodo zavrli ali pre- 
precili razvoj ljudske demokracije, tedaj bo komaj mogo£e 
govoriti o tej neboleci poti k socializmu.* 

To pomeni, da gredo madzarski komunisti v socializem 
po poti ljudske demokracije zato, da bi sli pocasi in brez 
bolecin, in sicer iz velikodusne obzirnosti do delovnega ljud- 
stva. Hkrati pa izjavljajo, da bodo — ce bi jih sovraznik 
ustavljal na tej poti — sli hitreje in bolece, to je po neki 
drugi poti, po bitrejsi poti, najbrz po tisti, kot so sli leta 1919, 
ko se je, kakor nam je znano, madzarska revolucija koncala 
s porazom, ter je torej precej 3>tvegano« izjavljati, da je bila 
tista pot bitrejsa od sedanje. Kar se tice nas — komunistov 
in delovnih ljudi Jugoslavije — bo z nami malo drugace. 

Ce bi mi morali izbirati med pocasnejso in hitrejso potjo, 
bi vsekakor izbrali hitrejso, ceprav bi bila za nekoga morda 
lxtleca. Toda mi gremo priblizno prav tako, kakor je treba, 
to se pravi tako bitro, kolikor nam dovoljujejo in kolikor 
zahtevajo objektivni cinitelji socialisticnega razvoja. Seveda 
imajo tudi subjektivni cinitelji veliko vlogo, toda njibova 
vrednost se kaze ravno v tem, da znajo najti za razvoj socia- 
lizma taksen tempo, ki je v skladu z o'bjektivnimi pogoji. 

Ce bodo sli prepocasi, bodo tepeni; ce bodo sli prehitro, pa 

Approved 1 ?or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

spet ne bo prav. Le poglejte, madzarski komunisti so na bolj- 
sem in labko izbirajo, ali bodo sli pocasi ali pa bitreje. Kot 
dobri in miroljubni ljudje so se odlocili, da bodo sli rajsi 
pocasi. 

Toda po vsem tem so bo clovek vendarle vprasal: kaj je 
prav za prav madzarska ljudska demokracija? Da bi bil 
odgovor jasnejsi, si' ne morem kaj, da ne bi navedel se en 
madzarski citat, in sicer spet iz clanka »najbolj ucenegac 
madzarskega »teoretika« Jozefa Revai-ja, ki pravi: 

»Bistvo drzavne oblasti ljudske demokracije je delitev 
oblasti med delavskim razredom in delovnimi kmeti.* 1 

Taka formulacdja seveda ni nic drugega kot prazno sbola- 
sticno izbngliramje z besedami in pojmi. Toda ta formulacija 
dobiva svoj prakticni smisel, ce precitamo naslednje besede, 
ki v istem clanka sledijo oxnenjeni formulaciji: 

>Da bi sOi k socializmu po poti ljudske demokracije, je 
potrebno, da bi bila naia drzavna oblast Zedalje bolj enotna. 

(Podcrtal E. K.) Sedaonja drzavna uprava je sla dalec naprej 
glede doseganja enotnosti. Vender pa tudi sedanja uprava, se- 
danja drzavna oblast ni enotna, homogena drzavna oblast v tem 
smislu, da ni vsa drZavna oblast v rolcah enega razreda.x 2 (Pod- 
frtal E. K.) 

Z drugimi besedami, Revai boce »cisto« oblast enega raz- 
reda, t. j. delavskega razreda; iker pa sedainji maidzarski sistem 
po Revai-jevib besedah pomieni » delitev oblasti^ med delav- 
skim razredom in delovnimi kmeti, to pomeni, da je treba 
delovne kmete cimprej odriniti od sodelovanja pri oblasti. 

Glejte, do kaksnib neumnosti lahko pridejo nezreli steoretikk 
pri svoji sbolasticni miselnosti in vseskozi idealisticni metodi 
dela, ki nima za podlago objektivnib dejstev, ampak bresto- 
matiijo loceno izbranib citatov. 

0 takem nacinu dela pravi Engels takole: 

, ^Materialisticna metoda se spreminja v svoje nasprotje, 

6e se je ne poslu2uiemo kot vodilne niti v zgodovinskem 
raziskovanju, ampak kot gotove sablone, po kateri se kroje 
in ponarejajo zgodovinska dejstva . . .«* 

1 »Informacijski bilten CK MSDL«, Budimpesta, 1948, st. 8, str. 14 
(v ruicini). 

» 2 Prav tarn, str. 14 — 15. 

8 F. Engels, xOdgovor g. Paulu Ernstu«, Dela Marxa in Engelsa, 

XVI. zv., II. knjiga, str. 73 (v ruscini). 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004?00130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Revaii ocitno zeli, da bi bila na Madzarskem neke vrste 
scista diiktatura proletariata*, ki bi bila prosta slehernega 
sodclovanja drugih delovnih ljudi pri oblasti. Tod a taksna 
proletarska diktatura bi' bila mogoca same pri prehodu v 
social izem iz 3-ddealno ciste kapitalistione druzbe*, kakrsne mi 
nikjer, to je take druzbe, kjer bi bili samo kapitalisti in 
delaviski razred. Ker pa ni take druzbe, tudi ni »idealno ciste* 
burzoazne, nitd idealno ciste prolctarske dikiature. Znano je, 
da je Lenin definiral diktaturo proletariate kot posebno zvezo 
delavskega razreda z drugimi sloji delovnih mnozic, predvsem 
z delovnimi kmeti. Ali lahko obstoji taka zyeza, ne da. bi 
polcg delavskega razreda sodelovale pri oblasti tudi druge 
mnozice delovnega ljudstva? Razuihljivo je, da ne more. Tisto, 
kar je nujno potrebno, da bi imela taka oblast v bistvu 
vendarle znaoaj diktature proletariate, to je nesporna vodilna 
vloga delavskega razreda, ki zagotavlja, da bodo delovni 
kmctje sodelovali pri tej oblasti zares kot delovna mnozica, 
katere koristi se skladajo s koristmi delavskega razreda. 
Delovni kmet je zaveznik delavca, ni pa kmet-spekulant. Ta 
oblast se bori proti kmetu-spekulantu, ravno zato je diktatura 
proletariate. Zagotooiteo vodilne vloge delavskega razreda, ki 
se izraza predvsem v vodilni vlogi njegove reoolucionarne avant- 
garde, Komunisticne parti je — v organih in aparatu oblasti — 
to je tisti skok iz kvantitete v kvaliteto, ki danes spreminja neko 
oblast po SDojem bistvu v diktaturo proletariata, ne glede na 
oblike, ne glede na vecje ali manjse ostanke preteklosti, ne glede 
na stopnjo in oblike sodelovanja ostalih delovnih mnozic pri 
oblasti. Danes in v danasnjih pogojih je seveda govorjenje o 
sdelitvi oblasti* med delavskim razredom in delovnimi kmeti, 
teoreticno vzeto, neumnost in idealisticni shematizem, prak- 
ticno pa skodljivo izpodkopavanje zveze delavcev, delovnih 
kmetov in vsega delovnega ljudstva. 

Take »teorije« so tipicne za tiste nezrele, a zelo domisljave 
>;teoretike«, ki se drzijo S’pravila*, da jim teoreticno znanje 
ne sluzi za to, da bi se laze orientirali v druzbeni pnaksi, 
pri prakticnem delu, ampak jam sluzi za to, da bi' dokazali 
svoje teoreticno » znanje*. V resnici pa sestoji njihovo znanje 
iz kopice citatov in definicij, ki so se v mjihovi glavi spre- 
menili v nespremenljive in ustaljene dogme. Tako je tudi 
v tern primeru. Namesto da bi se cutil srecnega, ker se danes 
clovestvo v borbi za socializem in s proletariatom na celu 
v mnogo sirsem merilu odziva socialisticni ideji in praksd. 

Approved f^)r Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001 30004-4 

kakor pa je bilo to v dobi Oktobrske revolucije, pa smatra 
Revai to sirino kot zacasno zlo, kii ga moramo za enkrat 
prenasati, a se ga je treba cimprej osvoboditi. Drugace ne 
more pojmovati stvari, ker v njegovi nezreli glavi praksa ni. 
v soglasju s teorijo in jo zato nujno mora natezati na »teore- 
ticno kopitoc. 

Revai je sam spregledal neumnost in skodljivost te svoje 
teorije, zato v istem clanku kasneje prepricuje kmete, da 
madzarski komunisti »nc tezijo za monopolom* v oblast i, 
s cimer, ocividno, pribaja v miasprotje s svojo najvaznejso 
teorijo. Yendar pa se kljub temu — ne odreka te »najvaz- 
nejse« teorije. §ele nekaj mesecev pozneje — po lekciji, ki so 
moi jo dali moskovski profesorji — je v imenu vsch ntadzar- 
6kih »teoretikov<r avtokriticno »popravik svoje stalisce, kar je 
storil na zelo > original en« nacin, o cemer bom govoril pozneje. 

Mislim, da to zadostuje, da bi bilo razvidno, kaksno zmes- 
nja'vo so napravili madzarski komunisti iz pojnut ljudska 
demokracija. Iz vsega je jasno samo to, da je bila za madizar- 
ske komuniste pray do zacetka letosnjeiga leta ljudska demo- 
kracija sieer prehodno razdobje, toda prebodno razdobje, ki ni 
diktatura proletariata, k prebodnemu razdobju, ki je diktatura 
proletariata. In kaj je tisto razdobje, ki ni diktatura prole- 
tariata? Po razlagi Jozefa Revai-ja bi to morala biti »delitev 
oblasti na delavce in delovne kmete«. V obeb razdobjih pa 
se gradi socializem. V prvem — pocasneje in brez bolecin, 
v drugem pa bitreje in bolece. Brez dvoma — originalno 
»od'kritje« ! 

Nikakor ni slueajno, da so se ravno v takih komunisticnib 
partijab, kakrsna je madzarska, v taki meri razvile taksne 
antimarksiiisticne teorije. Madzarska partija se ni kovala v 
Ognju revolucionarne prakse, v katerean bi se resila profesor- 
ske dogmatike in idealisticnega shematizma. Recepti in sheme 
so tu zamenjali zivo revolucionarno iniciativo. 

Toda nic ni bolj smesnega in nevarnega kaikor absurdni 
poizkusi, da bi vso neizcrpno raznolikost druzbenega razvoja' 
od kapitalizma k social izmu zajeli v kodeks obveznib receptov 
in da bi vse te in ravno taksne recepte razglasili za zakone 
druzbenega razvoja. Marksizem-leninizem natrn je dal sredstva 
za spoznavanje objektivne zakonitosti druzbenega razvoja in 
za zavestno vodenje tega razvoja — toda samo dotlej, dokler 
stojiino na temelju te objektivne zakonitosti in v tistib mejah, 
v katerib jih v resnici lahko spoznamo z znanstvenimi sredstvi. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004t§0130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


<5e prekoracimo te meje, ce skusamo zamenjati to zakonitost 
z nekimi dogmaticnimi konstrukcijami, ki delajo nasilje ob- 
jektivni stvamosti, tedaj prehajamo na idealisticne pozicije 
in zacenjamo ovirati razvoj. Tako je z madzarskimi »teori- 
jami< in sploh z vsakrsnim mesarnjem in identificiranjem 
objektivne zakonitosti z dogmami. 

Dovolite mi, da se dotaknem se nekaj citatov, ki kazejo, 
da tako stalisce ni niiikaka madzarska specialiteta. Glejte, kaj 
pravi o ljudski demokraciji Georgij Dimitrov: 

»Bolgarija ne bo sovjetska republika, ampak bo ljudska 
republika, v kateri bo imela vodilno vlogo velikanska vecina 
ljudstva — delavci, kmetje, obrtniki in ljudska inteligenca. 

V n jej ne bo nikake diktature . . 

Tudi tu se torej postavlja ljudska demokracija kot nekaj 
nacelno razlicnega od sovjetske oblasti, kot nekaj, kar ni 
proletarska diktatura, pa tudi ni kakrsna koli diktatuira sploh. 
»Nase ljudstvo j© za parlamentarno republiko, ki ne bo pluto- 
kraiska republika, < je rekel v istemi govoru Georgij Dimitrov. 

To pomeni, da ni ljudska demokracija niti buraoazna niti 
proletarska diktatuira, niti ni burzoazna niti sovjetska demo- 
kracija, ainpak je parlamentarna republika vecine delovnega 
ljudstva. Georgij Dimitrov ni s tern seveda prav nic pojasnil 
druzbeno-zgodovinske vsebine ljudske demokracije. 

Vzemimo nadalje izjavo Boleslawa Bieruta junija 1946 
v Krakovu: 

>Bistvo nove druzbene in gospodarske ureditve je v apeci- 
fUni skladnosti dveh iiniteljev (podcrtal E. K.): na eni strani — 
v vodilni vlogi drzave, ki razpolaga z obseznimi proizvajalnimi 
sredstvi in se ravna pri svojem delu po splosnih narodnih 
koristih, na drugi strani — pa na podjetnosti, energiji, svobodni 
iniciativi mnozice samostojnih gospodarjev v kmetijstvu in obrti, 
kakor tudi v srednje velikih in manjsih privatnih delavnicah 
in podjetjih, ki temelje na mezdnem delu. Ta specifiCni sistem 
se ne naslanja na noben vzor in ne pomeni posnemanja. Ni po- 
doben niti sovjetskemu socialisticnemu gospodarskemu redu, 
niti klasicni gospodarski obliki zahodnih drzav. Toda pri tem 
ta sistem najbolje ustreza socialni strukturi, ki je nastala pri 
nas zaradi sprememb, nastalih po vojni.c 

Po tej izjavi — ki je polna najrazlicnejsih vljudnosti do 
kapitalistov in injihove 2 >klasicne« ureditve — naj bi bila 
ljudska demokracija nek poseben sistem, katerega znacilnost 

1 G. Dimitrov, »Govori, blanki in izjavec, str. 318, izd. »Kulture«, 
Beograd 1947. 

Approved fjpr Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

je »specificna skladnost« ljudske demokratiene drzave in nje- 
nega gospcdarskega sektorja, t. j. — socialisticnega sektorja 
s kapitalisticnim in drobnoproizvajalnim sektorjem gospodar- 
stva. Ta sistem,‘pravi Boleslaw Bierut, mi podoben niti socia- 
lizmu niti kapitalizmu, ampaik je nekaj — »tretjega«. Doslej 
smo vedno razumeli prebodno razdobje kot specificno raz- 
dobje spopada in borbe na zivljenje in smrt med narascajo- 
Cimi socialisticnimi element! in ostanki kapitalizma. To polj- 
sko prehodno razdobje pa je v nasprotju s tem razdobje 
3>specificne skladnosti« med tcrni elementi, z drugimi bese- 
damii — razdobje mirnega vrascanja kapitalizma v socializem. 

Mi kaj takega nismo nikoli govorili, toda rasolueija Inform- 
biroja ocita tak ismrtni greb ravno nam, ne pa Boleslavn Bie- 
rutu. Toda sekretar CK ZDP Poljske je vendar, kot veste, 
danes informbirojevski branilec »prave« marks is tieno-leiiini- 
sticne linije v razvoju socializma v 1 j u d skod am ok r a t i cn i b de- 
zelab. Od njega niso celo niti zabtevali, naj zmoli — confiteor. 

Kot zanimivost naj omenim se to, da sem zgornji Bierutov 
citat povzel iz clanka nekega sovjetskega drzavljana Publova, 
ki je svojecasno prikazoval to stalisce v svojem clanku kot 
vrhunec poljske modrosti. Nekaterim izmed vas bo morda 
Publovo ime znano po tem, da isti Publov v Judinovem listu 
i-Za trdni mir, za ljudsko demokracijo« zadnje case bruba 
ogenj in zveplo na naso Partijo, ki po Publovem mnenju brani 
teorijo o mirnem vraseanjn kapitalisticnib elementov v socia- 
lizem. Zares bo morala zgodovina fizknlture zabeleziti, da je 
dal Informbiro spodbudo mnozicnemu izvajanju najbolj fan- 
tasticnib in najbolj smesnih »salto mortale^:, kakrsnih si ne 
bi mogla izmisliti nobena cloveska fantazija. 

Toda poudariti je treba, da ta zmesnjava ni same v drza- 
vali ljudske demokracije, ampak tudi pri ucenih sovjetskih 
profesorjib, od katerib so se predvsem zelo redki labko Totili 
analize novih revolucionarnib pojavov med drngo svetovno 
x vojno im po njej. Toda tndi pri vecini tistib, ki so to vendarle 
storili, je prisla na dan temeljita zmesnjava v glavab. Omenil 
bom nekaj citatov, ki govore o tem. 

Primer E. Varge je ze znan, zato ne bom citiral njegovib 
izjav. Toda popolnoma napacno bi bilo misliti, da je bilo 
njegovo mnenje osamljeno. Nikakor ne. Labko priznamo, da 
je bila vecina drugib sovjetskib teoretikov manj pogumna 
in zato manj jasna v formulacijah. Toda v bistvu se mnenja 
^ ne razlikujejo mnogo. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047($130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Poglejte nekaj misli akademika I. P. Trajnika iz leta 1947 : 

>V pogojih demokratifine revolucije, ki je utrdila demo- 
kracijo posebnega tipa, se ne razvija privatna lastnina. Ceprav 
njena na£ela ostajajo, se nadalje ne razSirjajo. V teh pogojih ni 
gospostva finanCnega kapitala, monopolov in trustov. Namen 
demokraticnili ustanov je dvig gospodarske in kulturne ravni 
drzave in ljudstva, kar ni mogoce brez Siroke politicne aktiv- 
nosti ljudskih mnozic . . .c 1 

In dalje: 

p . . . Torej kakSen je druzbeni znafaj demokracije poseb- 
nega tipa? 

Ta seveda ni proletarska (socialisti£na) demokraeija. Prole- 
tarska demokraeija je istovetna z diktaturo proletariata, ki ne 
deli oblasti z drugimi razredi.« 2 

To se pravi, da to ni proletarska demokraeija, ker ni 
diktatura proletariata, ni diktatura proletariata, ker z nekom 
deli oblast; ker pa ni diktatura proletariata — nima tudi 
nobenega opravka s socializmom, razem, da se privatna last- 
nina ne razvija dalje. 

Dalje: 

>Hegemonija proletariata se izraza v tem, da proletariat 
v podobi svoje avantgarde — komunisticne partije — tezi 
k temu, da se te naloge ne reSujejo po poti krepitve kapita- 
lizma, raarveti po poti postopnega utrjevanja na6el resnicne 
demokracije, ki ustrezajo interesom delavskega razreda in vseli 
delovnib ljudi, t. j. velikanske vecine ljudstva. Hegemonija pro- 
letariata je ze privedla do tega, da ima organizaeija ekonomike 
in njeno upravljanje tako smer, ki izvira iz resni£ne demo- 
kraeije.t 3 

In naposled: 

»Demokracija posebnega tipa ustreza novim proizvodnim 
odnosom, ki se oblikujejo, odnosom, ki niso kapitalistifini kakor 
v dezelah stare demokracije, pa tudi niso socialisticni. S svojo 
graditvijo, ki izvira iz posebnega zgodovinskega razvoja posa- 
meznih dezel, kazejo demokracije posebnega tipa nov zgodo- 
vinski tip ne le politifinega, ampak tudi ekonomskega razvoja, ki 
se ostro loci od navadnega burzoaznega ekonomskega razvoja. i 1 

In profesor A. Leontjev, kakor da bi pozabil, da sta Marx 
in Engels videla n. pr. v demokraticni parlamentarni republiki 
mozno obliko diktature proletariata, pise leta 1947 takole: 

1 xSovjetska drzava in pravoc, St. 1, Moskva, 1947, str. 8. 

2 Prav tarn, str. 12. 

3 Prav tarn, str. 15. 

4 Prav lam. st. 5. str. 3. 

Approveifror Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

»Tako obliko — (Leontjev misli na ljudsko demokracijo — 

E. K.) nista predvidevala in je nista mogla predvideti niti Marx 
niti Lenin, ker so jo rodile povsem specifidne zgodovinske oko- 
liMine, posebni pogoji, ki jih ni bilo mogoca predvidevoti .«* (Vse 
podcrtal E. K.) 

V resnici pa sta Marx in Engels zelo dobro predvidevala 
take oblike prehodnega razdobja, le da A. Leontjev ni razumel, 
za kaj prav za prav gre, pa je tudi on kakor vsi ostali iskal 
v ljudski demokraciji neko » tret jo obliko«. 

Citirajmo se mnenje M. Mitina iz leta 1947: 

>V teh drzavah so se razvile nove, visje oblike demokracije, 
v primeri s staro burzoazno parlamentarno demokracijo. V teh 
dezelah vidimo tako razsirjenje in razvoj demokracije, ki prav 
za prav pomenita vkljucevanje delavcev in kmetov k uprav- 
ljanju drzave, ki napravlja demokraticne pridobitve resnicno 
pristopne iirokim ljudskim mnozicam. Na ta nacin so nastale 
nove oblike drzavne ureditve, ki predstavljajo velik korak dalje 
v primeri z burzoaznodemokraticnimi drzavami in ustvarjajo 
moznost za nadaljnji razvoj teh dezel v gospodarskem in poli- 
ticnem pogledu.c 2 N 

Ljudska demokracija pomeni torej » velik korak dal je« v 
primeri z navadno burzoazno demokracijo, korak, ki ustvarja 
»moznosti za nadaljnji razvoj*. O tern, da se je sprememila 
oblast — ni niti besede. 

Se leta 1948 pise Dr. Levin v zvezi z analizo rumunske 
ustave: 

>K njej (t. j. k ljudski demokraticni drzavi — E. K.) seveda 
ne smemo pristopiti niti s kriterijem ,navadne‘ .splosnopriznane 
demokratiCnosti, t. j. burzoaznega parlamentarizma z njegovo 
formalno .delitvijo oblasti*, z odgovornim poglavarjem drzave 
in neodvisno izvrSno oblastjo, niti s kriterijem razvite sociali- 
stiCne demokraticnosti, ki je lastna socialisticni drzavi. Izhajati 
moramo iz tega, da je Rumunija drzava posebnega tipa, ki gre 
po svoji in specificni poti k socializmu .« 3 

Z drugimi besedami receno, sedan je drzave ljudske demo- 
kraoije po svojem bistvu niso tip socialisticne drzave, kakrsna 
je bila Sovjetska zveza po Oktobru, ampak so nek poseben, 
tretji tip drzave, ki pa vendarle vodi k socializmu. Kakor 
vidimo, je zmesnjava popolna. 

1 »Plansko gospodarstvo«, st. 4, Moskva, 1947, str. 69. 

2 »Boljsevik«, st. 6, str. 23, Moskva, 1947. 

5 »Sovjetska drzava in pravo«, st. 6, str. 58, Moskva, 1948. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Lahko bi vam navedel nesteto takih citatov, toda to bi 
vzelo prevec prostora. Na kratko receno, profesorski diskusiji 
v ZSSR je v svoji prvi fazi uspelo ugotoviti samo to, da ljudska 
demokracija ni navadna burzoazna demokracija’, hkrati pa je 
*doikazala«, da ni niti speialisticna demokracija. Kaksna veli- 
castna odkritja! Kakor da bi bilo mogoce od kapitalizma pre- 
skociti <5ez noc v socializem, brez slehernega prehodnega 
razdabja socialisticne dcmokracije. To bi bilo lepo, vendar je 
zal nemogoce. 

Na drugi strani je zares zanimivo, na kak niacin so ti 
sovjetski teoretiki »dovolili< Sovjetski zvezi skoraj dva jset let 
za zgraditev socializma in da ji za ta cas vendarle ne odreknjo 
znacaja socialisticne drzave. Sedaj pa pondarjajo ostanke 
kapitailizma kot neko posebno znacilnost ljudske demokraoije, 
kakor da bi bili ti ostanki manj znacilni za sovjetsko drzavo 
po Oktobrski revolucijii tja do zmage koloktivizacije. Toda 
glejte, ce mi govorimo o graditvi socializma — smo avanturisti. 
V bistvu se isti odnos izraiza sedaj — ko so dejstva zrusila vse 
te tcorije in dokazala pravilnost nasega stalisca in nase poli- 
tike — v teoriji, da je sicer >tudi v ljudski demiokraciji< 
mogoce iti v socializem, toda »ne brez pomoci ZSSR«. Kaj pa 
ta fraza pomeni in kaj se za njo skriva, najbolje kaze inform- 
birojevski napad na naso drzavo in vse tisto, kar sprernl ja ta 
napad, predvsem pa poizkusi, da bi nacela enakopravtnosti in 
prostovoljneiga sporazumevanja zamenjali z enostranskim pod- 
rejanjem. 

loda kaj je prav za prav Ijndska demokracija, ce ni niti 
prvo niti drugo, na to vprasanje moskovski profesorji vse do 
letosnjega leta niso odgovorili. Vendar so bili zadovoljni s svo- 
jimi nspehi, zato pravi K. V. Ostrovitjanov — ko govori o 
znanih avtokriticnih izjavah E. Varge — ined drugim tndi 
naslednje: 

»To evolucijo v naziranjih tovariSa Varge lahko samo toplo 
pozdravimo. Mislim, da bodo taksno postavljanje vpra^anja v Se 
vefiji meri pozdravili komunisti in vsi napredni javni delavci 
Jugoslavije, Bolgarije in drugih dezel ljudske demokracije, ki 
jih je spofetka dezorientirala nepravilna trditev tovariSa Varge 

0 drzavnem kapitalizmu.* 1 

Ta izjava prica predvsem o tern, kako nekateri profesorji 
v ZSSR podcenjujejo teoreticno delo komunisticnega gibanja 

1 Priloga k reviji »Svetovno gospodarstvo in svetovna poIitika<, 
St. it, str. 58, Moskva, 1947. 


ApprovedKFor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/Q6/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


izven ZSSR. To podcenjevanje je nedvomno podobno prisva- 
janju monopola v m a rk s i S ti fino - letni n is t i cni teoriji. Razen tega 
je treba podcrtati, da stalisfie Varge v Jugoslaviji ni nikogar 
dezorientiralo, marvefi je to kakor tudi druga podobna stalisfia, 
takoj naletelo na odpor. Morda je Varga dezorientiral nekatere 
inoskovsike profesorje in prepisovalce v drugih drzavah ljud- 
r ske demokracije, vendar ti tudi danes niso nic bolje orien- 
tirani. Mi pa smo nasprotno ze od prvega due jasno zatrjevali, 
da se pri nas. pod imenomi ljudske demokracije razvijajo v 
posebnib oblikah v bistvu enaki procesi kakor med in po Okto- 
brski revoluciji. Pri nas n. pr. niikoli ni nihoe dejal, da imamo 

dezelah ljudske demokracije nacelno nov pojav«, kot je 
to izjavil K. V. Ostrovitjanov v isti kritiki E. Varge, s firmer 
se je prav za prav znasel skupaj z Vargo na istih pozicijah 
revizije nekaterib osnovnib tez marksiama-leininizma. Na- 
sprotno, mi smo poudarjali, da ne gre za nek »naeelno nov 
pojav«, temvefi za nekatere specificne oblike prehodnega raz- 
dobja in da samo v tern sniislu labko govorimo o »novih 
pot eh j v socialism. 

Sicer pa se je o tej posebni in novi poti v socializem mnogo 
govorilo v vseb dezelah ljudske demokracije, Tazen v Jugo- 
slaviji. Mi smo vedno govorili, da ne gre za nacelno nove poti, 
ampak za razne oblike na splosni poti socialisticnega razvoja, 
oblike, ki se labko zelo razliku je jo od doslej znanih oblik 
v ZSSR, toda oblike, ki morajo imeti isto vsebino in splosno 
smer razvoja. Ravno zato, ker nismo imeli iluzij o nacelno 
»novih poteh<r v socializem, smo si zagotovili zmago nase ljud- 
ske revolucije. To stalisee smo jasno razlozili tudi na prvem 
zasedanju Informbiroja, in sicer samo mi. V nasprotju s tern 
pa so voditelji kompartij ostalib dezel ljudske demokracije 
stalno razglasali neka >odkritja« v njihovi lastin', > nacelno 
novi« poti v socializem, o raznib >specififinib skladnostib« med 
socialistifinimi in kapitalisticnimi elementi in o posebni vred- 
nosti nekaterib ostankov burzoazne demokracije, ki so jib 
slavili kot nako posebno znafiilnost ljudske demokracije. In 
vsi so stalno terjali patente za te svoje »iznajdbe<. Te fraze 
so potem ponavljali za njimi sovjetski profesorji v vseb mo- 
gofiih variantab. Zato je bilo v sovjetskem tisku vedno vefi 
govorjenja o razlifinih oportunisticnib neumnostib iz drugih 
drzav ljudske demokracije, kakor pa o novi Jugoslaviji, ki je 
bila dalec pred njimi. Nasprotno, nam, ki smo trdili, da smo 

21 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


zmagali v socialistiicnimi revoluciji, da je nasa ljudska demo- 
kracija demokracija sovjetskega tipa, so govorili, da smo 
navadni omejeni sektasi in popolnoma nesposobni, da bi si 
izmislili nekaj novega — beprav je skoraj vse tisto, kar je 
v danasnji ljudsiki demokraciji res novo, dejamsko nasialo 
pri nas. 

Toda poiem je naenkrat — kakor je to iz'e prislo v navado 
pri sovjetskih profesorjih, ki ocitno menijo, da je nibanje iz 
ene skrajnosti v drugo najboljsa metoda, da pridemo vcasih 
do prave zlate sredine — prislo do prelomnice in zaceli so 
pisati v »Boljseviku« takole: 

»Ne moremo priznati, da so pravilne trditve o tem, da gre 
vsaka dezela k socializmu po svoji, povsem svojevrstni poti, da 
itnumo toliko poti k socializmu, kolikor imamo posameznih 
dezel. Kdor tako govori, tisti zanika mednarodni pomen izkuienj 
boljievizma. Splosne zakonitosti prehoda od kapitalizma k so- 
cializmu, ki sta jih odkrila ze Marx in Engels in ki sta jih 
preverila, konkretizirala in, razvila Lenin in Stalin na podlagi 
izkuienj boljieviike partije in sovjetske drzave, veljajo za vse 
dezele.c 1 

To je bilo seveda ze po sloviti resoluciji Informbiroja. 

Tu splosne zakonitosti ndso samo , kot taksne obvezne, 
ampak so obvezne ravno v sprever jenilu in »konkretiziranili< 
oblikah, ki so jih rodile izkusnje sovjetske drzave; prav n.ic 
no vega se ni zgodilo z nastankoni dezel ljudske denuokracije. 
Sedaj pa spet znova! Prepisovalci iz dezel ljudske demokra- 
cije se ne odrekajo le eden za drugim svojih patentiranih 
origmalnib >odkritij«, marvec nas razglasajo za domisljave 
nacionaliste, ker pravimo, da je proces socialisticne revolucije 
v Jugoslaviji porajal celo vrsto specificnih novih oblik, ki kot 
izkusnje nimajo vrednosti samo za nas, ampak tudi za druge 
dezele na poti sooialisticnega razvoja, kar je, poleg drugega, 
razvidno iz ustav in drugih zakonov dezel ljudske demokra- 
cije, v katerih je marsikaj, kar so prepisali ali posneli po 
nasi Ustavi in na s ill zakonih. 

Mar mislite, da je omenjeni Burdzalov — potem ko je 
tako temeljilo zajajdral v drugo skrajnost — usmeril svojo 
ikriitdko proti raizniini madzarskitm, rumunskim, bolgarskim, 
poljskim in drugim podobnim potem v socializem? Ne, sploh 
ne! Nasprotno, nasa Parti ja je baje tista, ki si izmislja »nekaj 

1 E. Burdzalov, >0 mednarodnem pomenn zgodovinskih izkuienj 
boljieviike partijec, >BoljIevik«, 1948, it. 17, str. 51. 

ApprovecP^or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

iretjega«, >most mecl obema epobamac, tisto »posebno sklad- 
nost«, tisto spocasi in brez bolccin« in kakor se ze imenujejo 
»teorije«, ki sem jib omenil. In to imenujejo danes v Sovjetski 
zvezi — nacelno kritiko! 

Kar zadeva naeelnost, ne moremo o njej pri taksnib sovjet- 
skib »kritikib« in >teoretikih« niti govoriti. Zanje je znaeilno 
globoko podcenjevanje teoreticne vrednosti izkuseuij in aktiv- 
nosti revolucionarnib sil izven Sovjetske zveze in prav tako 
globoka prepricanost, da samio oni labko »dokoncno« in »ne- 
preklicno« ocenijo vse pojave v svetu. 

Toda besede in »ocene« same po sebi se ne ustvarjajo 
resnienosti. Svojo silo imajo same tedaj, ce so resnicne, to je, 
ce se skladajo s to resnicnostjo. In rawio to danes pozabljajo 
omenjeni sovjetski »teoretiki«, kd mislijo, da nekaj labko 
postane re'snica, cim oni tisto trdijo, pa oeprav bi bilo tisto 
v naspirotju z objektiviniimi dejstvi. S tern se oni v resnioi le 
kotalijo na idealisticne pozieije in delajo^silo resnici in res- 
nicnasti. Na drugi strand pa je politieno skodljivo in popol- 
noma nemarksistieno slebemo podcenjevanje teoreticnib del 
revolucionamih gibanj sodobnega sveta. 

Nedvomno je sleberni korak v razvoju proletarske revo- 
lucije bkrati ponicnil tudi korak naprej v marksisticni teoriji. 
Proletarska revolucija se ni Taizvijaia po nataneno dognanih 
pravilib miarksisticno-leninisticne teorije, marvec je bila ta 
teorija splosni kazipot, kompas in konkretna pomoc v vsak- 
danji praksi. Ta teorija se je tudi sama bogaitila v procesu 
revolueije, se dopolnjevala in se v dolooenib tezab tudi spre- 
menila. Lenin n. pr. govori o razvoju marksizma pred in po 
Pariski komuni. Brez dvoma drzi, da je praksa Pariske 
komune konkretizirala celo vrsto splosnib Marxovib in Engel- 
sovib tez. To nedvomno velja tudi za veliko Oktobrsko revo- 
lucijo v Sovjetski zvezi in za oeloten razvoj Sovjetske zveze 
po njej. Celo vrsto novib elementov so vnesli v razvoj mar- 
ksizma-leninizma celo neuspesni revolucionarni poizkusi v 
Evropi po prvi svetovni vojni, nadalje kolonialne vojne in 
celotna praksa mednarodnega delavskega gibanja. 

In sedaj se pojavijo »kritiki«, ki n. pr. ne vidijo v revo- 
lucionarnib dogodkib v Jugoslaviji, na Kitajskem itd. nic 
novega s podroeja teorije, znanosti; se vec, »kritiki«, ki vse 
tisto novo, kar je n. pr. pokazala nasa revolucija in s cimer 
_}e zmagovala, preprosto razglasajo — za napako, avanturizem 
in celo izdajstvo itd., in sicer samo zaradi tega, ker se to ne 

23 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

sklada popolnoma z debelimi marksisticno-leuiuisticnimi hre- 
stomatijami, sestavljenimi iz citatov, ki so se nanasali na 
drugacne pogoje in na druge case. O takih modrijanih je 
pisal nekoc Lenin takole: 

»Vsako geslo je in bo ,izdajalsko‘ za liste, ki ga bodo 
mehamcno ponavljali, ne da bi razumeli njegov pomen, ne da 
bi se v stvar poglobili in ki se omejijo le na to, da si zapomnijo 
besede, ne da bi analizirali njihov smisel.P 

Naslednje Leninove besede se nedvomno nanasajo na 
taksne »teoretike«: 

>Tocna dejstva, nesporna dejstva — to posebno tezko pre- 
nasajo pisatelji take vrste in ravno to je posebno potrebno, 
ce se resno hocemo znajti v nekem zapletenem in tezkem vpra^ 
® ai ?i, ll > ki ga najveCkrat nala§c zapletajo. Kako naj zberemo 
dejstva. Kako naj ugotovimo njihovo zvezo in medsebojno 
odvisnost? . . . Da bi bila to res podlaga, ne smemo jemati po- 
sameznih dejstev, marvec vsa dejstva v celoii, ki se nanasajo 
na doloceno vprasanje, brez sleherne izjeme, drugace se bo 
nujno rodil dvom, in sicer popolnoma utemeljen dvom, da so 
dejstva iztrgana ali zbrana svojevoljno, da bi namesto objek- 
tivne zveze in medsebojne odvisnosti zgodovinskih pojavov v 
celoti servirali >subjektivno« godljo zaradi opravicevanja, morda 
zaradi opravicevanja kake umazane zadeve. In to se dogaja . . . 
precej bolj pogosto, kakor pa se nam zdi. 

Na podjagi teh razlogov smo se odlocili, da bomo zaceli 
s statistiko, Ceprav se seveda dobro zavedamo, kako globoko 
antipatijo vzbuja statistika pri nekaterih Citateljih, ki imajo 
raje .pretvaro, ki nas povzdigne', kakor pa .zalostne resnice*, 

1J J P a Pri nekaterih pisateljih, ki pod zastavo ,splo§nih‘ raz- 
glabljanj o internacionalizmu, kozmopolitizmu, nacionalizmu 
patnotizmu itd. radi vtihotapljajo politicni kontrabant.c 2 

lies, kakor da bi Lenin te besede nap i sal za danasnje 
kJevetnike KPJ. Tudi njihova >suibjektivna< godlja proti KPJ 
se pripravlj a zaradi opravicevanja neke umazane zadeve. Res, 
take zadeve so bolj pogoste, kakor se nam zdi na prvi pogled! 

Toda pustimo to in se vrnimo h karakteristiki ljudske 
demokracije, 

Lahko bi navedel veliko citatov iz izjav in clankov raznih 
komunisticnih voditeljev in raznih profesorjev v Sovjetski 
zvezi ter drugih dezelah, vendar je tudi to, kar sem navedel, 
dovolj, da bi spoznali idejno in poJiticno zmedo, ki je vladala 


1 Lenin, Dela, XIX. zv., III. izd., str. 198. 

2 ^Leninski zbornikc, zv. XXX., str. 302—304, Moskva. 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

in se vlada v vrhovib nekaterib komunisticnib partij glede 
vpra§anj socialisticnega razvoja. 

V nasi drzavi in v nasi marksisticni literaturi in politiki 
nase Partije ne l>oste nikjer naisli podobnih pojavov in teorij. 

To je tudi razumljivo. Nasa Partija je sla skozi ogenj revo- 
lucije, ki je rodila stevilne posebne oblike, ki pa je bkrati 
samo znova potrdila glavna revolucionarna naeela marksizma- 
leninizma. Ravno zaradi tega je bila za nas revolucionarna 
perspektiva vedno jasna in mi nikoli nismo pozabili, da smo 
revolucionarna Partija. 

Res je, nismo delali brupa o diktaturi proletariata, ga tudi 
danes ne delamo in tudi danes stejemo za popolnoma nepo- 
trebno, da bi delali ta hrup, ker ne zivimo vec v dobi II. inter- 
inacionale, ko se je bilo treba boriti za obnovo revolucionarne 
vsebine maarksizma v tern vprasanju. Toda mi nitd nikoli nismo 
zanikali, da je to bistvo nase ljudske oblasti, pa tudi nismo 
sirili oportunisticnib iluzij o raznih »specificnih skladnostib«. 

Mi smo .se za tako bistvo konkretno borili, pri cemer smo ze 
spocetka postavljali tezisce k zaigotovitvi vodilne vloge Kom- 
partije v borbi in ljudski oblasti. To smo delali brez pateticne 
samobvale in grozecega brupa, zato pa z veliko pozrtvovalno 
borbo, v kateri so nasi delovni ljudje spoznali naso Partij o, 
se jo naucili ceniti in ji zaupati. Zato je bila nasa Partija 
ob koncu vojne edina kompartija, katere vodilna vloga je 
bila nesporna in zagotovljena ne samo z zaupanjem vecine 
ljudstva, ampak tudi z njegovim revolucionarnim orozjem. To 
smo dosegli, kajti tovaris Tito in Centralni 1 komite nase Partije 
mista' nikoli vzgajala nasih partijskih kadrov v dubu najraz- 
licnejsih oportunisticnih iluzij, kot so to delale med vojno 
nekatere druge kompartije, ampak sta vzgajala te kadre samo 
v smeri jasne revolucionarne perspektive. Zato ni bilo pri nas 
nejasnosti glede bistva in razvojne smeri ljudske demokraoije. 

Koga torej popravlja Informbiro? Ocivlidno tiste, ki so 
podpisali njegovo zloglasno resolucijo proti KPJ. Ti ljudje so 
se res >popravili«, vendar pa tako, da so se skotalili v se vecjo . 
napako. Vendar bom o tern govordl pozneje. 

II. LJUDSKA DEMOKRACIJA IN DIKTATURA PROLETARIATA 

Jasno je — kakor sem ze prej dejal — da kadar go- 
vorimo o diktaturi proletariata, razuimemo s tern doloceno 
druzbeno zgodovinsko kategorijo, ki je znacilna za drzavo 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


v obdobju prehoda od kapitalizma k social izrnu. To obdobje 
ima lahko si] no imnogo raznih oblik, pa tudi stopnja deano- 
kraticnosti je lahko vecja ali manjsa, pac glede na oelo vnsto 
faktorjev, ki jih na tem. mestu ne bom obravnaval. Nobenega 
dvoma ne more biti, da mora ta socialist)' cni demokratizem 
postaiti v nadaljnjem razvoju nujno cedalje globlji in cedalje 
obseznejsi. Popolnoma napacno bi bilo gledati v diktatufi 
proletariata, kakrsna obstoji po Oktobrski revoluciji v Sovjet- 
ski zvezi, edino obliko diktature proletariata, splosen recept 
za vse dezele. Ne smemo namrec pozabiti Leninoviih besed, 
da so boljseviki j- mo rail uresnicevati diktaturo proletariata 
v njeni najbolj grobi oblikk (XXIII, str. 313), poleg drugega 
tudi zato, ker se je Oktobrska revolucija lizvrsila v takih 
objektivnih zgodovinskih pogojih, da je nujno morala imeti 
proti sebi vso maloburzoazno demokracijo. Ocitmo je torej, 
da so ti zgodovinski pogoji labko tudi popolnoima nasprotni 
— na primer narodnoosvobodilna vojma pri nas — kar daje 
diktaturi proletariata neprimemo bolj demokraticno obliko. 

Ysi vetmo, da je po svoji razredmi in druzlbeni vsebini tudi 
najliberalnejsa burzoaznodeimokraticna republika dejansko 
diktatura burzoazije. Burzoazija lahko vcasih v okviru d emo- 
kraticne obliike iz kakrsnih kola objektivnih razlogov uporabi 
razne oblike sodelovanja pri saini oblasti, in sicer vcasih so- 
delovanja z ostanki fevdalizma, vcasih s fraikcijami radikalne 
male burzoazije, vcasih pa celo sodelovanja s predstavniki 
delavskega razreda — s komunisticnimi partijami. Toda tudi 
v takih primerih ohralmi burzoazija svojo hegemonijo, si za- 
gotovi kljucne pozicije oblasti, v prvi vrsti pa oborozeno silo 
drzave. Tako torej ta oblast po svoji vsebini ostane diktatura 
burzoazije, ceprav vcasih burzoazija tezko vzdrzuje tak svoj 
polozaj in ceprav je vcasih celo prisiljena za nekaj casa 
dejansko deliti oblast ali jo celo izpostavljati nevarnosti. 

Tak primer smo videli v blizlnji preteklosti, in sicer v 
sodelovanju komunistov v italijanski in francoski vladi v za- 
kljucni fazi druge svetovne vojne in neposredno po njej. 
Nekateri italijanski in francoski komunisti so takrat govorili, 
da so te vlade zaradi njihovega sodelovanja v njih dejansko 
Ijudskodemokratiicne vlade. Trdili so, da gredo te dezele ze po 
poti ljudske demokracije. Dejansko pa v teh dezelah ni bilo 
nobene ljudsike deuuokraeije, marvec so tarn komunisti so- 
delovali v burzoaznodemokraticni vladi, v kateri je vodilna 


Approved^or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

vloga pripadala burzoaziji, ki pa je bila tako sibka, da je 
us k ala zacasnega izboda v koaliciji s komunisti. 

Pod obne siituacije imamo labko tudi v okviiru oblasti, 
ki jo ima v svojib rokah delavski razred. Vzemimo na primer 
sodelovanje Subasic-Gr ol ove burzoaizne frakeije v nasi vladi. 

Geprav je ta frakcija upala, da bo s pomocjo burizoazne demo- 
kracije in ponovne utrditve kapitalisticnega si sterna preokre- 
nila razvoj nase ljudske demokracije, se je yendarle pre- 
yarila, ker je bila vodilna yioga delavskega razreda in njegove 
avantgarde Komunisticne partije trdno zavarov an a. Ceprav je 
takratna nasa vlada predstavljala speoificno prekodno koali- 
cijo, ki so jo narekovali predvsem medmairodni razlogi, vendar 
Subasic-Grolova frakcija prav zaradi take nedvomno vodilne 
vloge Komunisticne partije ni mogla omcjiti oblasti delavskega 
razreda niti prepreoiti razvijanja soeialisticnih elementov v 
ekonomiki in zaitorej ni mogoce govoriti o kaksni »razdelitvi 
oblasti«. Nikoli inam ni, prislo na misel, da bi zaradii takih 
prehodnib koalieij proglasali, da je to »nova pot v socia- 
lizem« ali nekaj »tretjega« med diktaturo burzoazije in dik- 
taturo proletariata. Mi smo samo dopuscali moznost, me pa 
tudi neogibnost prehodne faze »dvovladja«, ki se labko po- 
javlja v raznib oblikab. 

Nobenega dvoma ni, da je te vrste oportunizem glede 
vprasanja o bistvu diktature proletariata oziroma ljudske 
demokracije povzrocil mednarodnemu proletariatu in sociali- 
sticnemu razvoju po drugi svcto^mi vojni velikansko skodo. 

Za diktaturo proletariata ni bistvena stvar nasilje, kakor 
meni filisteir, marvec dejstvo, da pomeni zgodovinsko vodilno 
vlogo delavskega razreda. Prav ta razred pa je grobar in 
nibce drugi ne more biti girobar kapitalisticnega sistema. 

In zato samo ta razred in nibce drug labko zagotovi taksno 
oblast, ki bo napravila konec izkordscanju cloveka po cloveku. 

»Tezavnost prehoda je pray v tem, ker je ta prehod po- 
vezan z diktaturo, s trenutkom, ko vodi (podcrtal E. K.) samo 
en razred — proletariat .* 1 

Oblike, v katerih se lahko izxazi ta vodilna vloga, pa so 
labko — kakor sem dejal pop re j — silino raznovrstne, na 
manjs'i all zelo visoki stopnji socialistiomeiga demokratiznna. 

Ne smemo torej mesati oblike z vsebino, kakor to delajo 
Rakoszi, Revai in njibova druscina. 

1 Lenin, Dela, III. izdaja, zv. XXIII, str. 321. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047?) 7 0130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


S tega stalisca je treba torej gledati na vprasanje ljudske 
deutokracije in s tega stalisca smo mi na to vprasanje tudi 
vselej gledali. O tem se je lahko preprical vsakdo, ki kolicka j 
pozna zgodovino nase Parti je. To stalisce se je jasno izrazilo 
tudi v referatih delegacije KPJ na prvem zasedanju Inform- 
biroja leta 1947, zlasti pa se na V. kongresu nale Partije. 

Spomniti vais hocem na naslednji odstavek iz Programa 
nase Partije, ki je bil sprejet na Y. kongresu: 

» Ljudska oblast t Jugoslaviji je prav tista oblast, s pomocjo 
katere se delovni ljudje nase dezele uspesno bore proti kapi- 
talistifnim elementom in za zgraditev socialistifne druzbe. Yodil- 
11 a vloga delavskega razreda v ljudski oblasti zagotavlja, da ima 
le-ta tiste osnovne karakteristike diktature proletariata, ki za- 
gotavljajo socialistifni razvoj dezele, a to so: ta oblast je spo- 
sobna zlomiti odpor izkoriSfevalcev; ta oblast je sposobna orga- 
nizirati graditev socializma; ta oblast je najprikladnejsa, da 
v borbi za uresnifenje socializma zdruzi najsirse mnozice de- 
lovnega ljudstva.s 1 

Zdi se mi potreibno, da to posebej poudarim zategadelj, 
ker se dames najirazlicnejsi >teoretiki< hvaliijo, kako so »odkrili 
Amerikoc s tem, ker zdaj pisejo, da ima ljudska demokradja 
vendarle neko zvezo z diktaturo proletariata an s socializmom, 
ter vcasih pri tem ne morejo niti prikriti vpliva naisih for- 
mulacij. Toda koldkor so pred Y. kongresom pisali o tem 
vprasanju, so pisali samo to, da ljudska demokracija ni dik- 
tatura proletariata. Kakor pa vidite, so zdaj prav isti ljudje 
ne samo odkrili diktaturo proletariata v ljudski demokradji 
in v svojih lastnih dezelah, marvec so likrati >odkrili< tudi to, 
da v nasi dezeli proletariat in Komunisticna partija nimata 
vodilne vloge ter da se mi vrh tega spreminjamo v neke vrste 
burzoazno republdko s kulasko diktaturo. 

Kar se tice teh klevet, mi dovolite, da se samo mimogrede 
clotaknem <1 v ell citatov, in sicer predvsem izjave, ki jo je 
leta 1925 d,al Stalin v borbi proti frakcionasem, a ki se danes 
tocno nanasa na klevetnike nase Partije. 

>Zakaj vendar Se dalje< — pravi Stalin — irazsirjajo fence 
in izmisljotine? Kak§na metoda borbe pa je to? Pravijo, da je 
to idejna borba. Nikakor ne, tovarisi, to ni idejna borba. V na- 
sem ruskem jeziku se temu pravi preprosto kleveta ,« 2 


1 ^Program in Statut KPJ<, str, 38, izd. »Kulture«, Beograd, 1948 
(str. 327 slov. izdaje knjige »V. kongres Komunisticne partije Jugo- 
slavijec, CZ 1948). 

2 Stalin, Dela. zv. VII, str. 363—364, Moskva. 


ApprovecPFor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Poleg tcga pa me bo odvee, ce iiz uvodnega dela za statut 
I, mternacionale, ki ga je leta 1864 napisal Karl Marx, citiramo 
masledn je : 

3>Ona (t. j. I. internacionala — E. K.) izjavlja: Vsa drustva 
in posamezniki, ki se ji prikljucijo, priznavajo resnico, pravico 
in moralo za pravilo v njihovem medsebojnem odnosu . . .« . 

Sedanji prist asi resolucije Informbiroja so ta nacela teme- 
Ijito poteptali, zato postajajo njibovi idokazi < iz dneva v dan 
•cedalje manj prepricljivi. 

Toda naj se povrmem k definiciji ljudske demokracije. 

Dejal seam ze, da je komec leta 1948, se posebej pa letos, 
mastal pri omenjenib vtcoretikibr v ocemi ljudske demokracije 
nag el prelom.' Oglejmo si, kako isti ljudje, ki som jib navedel 
poprej, dames, to se pravi v poiuformovski fazi, ocemjujejo 
svojo lastno ljudsko demokracijo: 

Boleslav Bierut je na Kongresu zdruzitve poljiskib delav- 
skih strank konec lanskega leta rekel: 

»Drzava ljudske demokracije je torej neposredni rezultat 
zgodovinske zmage socialisticne drzave nad imperialisticno- 
liitlerjevskim osyajalcem v drugi svetovni vojni.r 

Ljudska demokracija torej ni odraz konkretnega odnosa 
med razrednimi silami znotraj Poljske v ugodnih mednarodnih 
pogojih (med katerkni je seveda zmaga ZSSR glavni faktor), 
marvec je cisto preprosto dar od zunaj. V zelo abstraktni obliki 
je Asia misel celo se jasmeje izrecena v maslednjeim stavku: 

»Iz tega izbaja, da je ljudska demokracija posebna oblika 
revolucionarne oblasti, oblika, ki je nastala v novih zgodovin- 
skih pogojih nase dobe, in da je izraz novih odnosov med 
razrednimi silami v mednarodni areni.« 

Potemtakem »posebn,a oblika« » revolucionarne obi astir, 
v »novi.b zgodovinskih pogojih*, izraz » novih odnosov« v »med- 
narodni arenk — vsc skupaj zelo nedolocemo in s tendenco, 
da se nicesar jasno ne pove, a se iz vsega tega vendarle 
vidi, da Poljska menda nima nic skupnega s svojo lastno 
ljudsko demokracijo, marvec da jo je dobila v dar od zunaj 
ter da je ravno ta »darovanost« glavna karakteristika ljudske 
demokracije. Kolikor je ta teorija servilna im problematicna, 
toliko je tudi skodljiva! 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047 l 80130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Toda mod drugism pravi Boleslav Bierut tudi naslednje: 

»V drzavi ljudske demokracije obstoje se sloji, ki zivijo 
od izkoriScanja tujega dela, in to so kapitalisti. To so razni 
podjetniki, veliki trgovci, lastniki tovarn, ki zaposlujejo dolo- 
ceno Steviio delavcev, vaski bogatasi, razni spekulanti in vsake 
vrste ljudje, ki ne delajo.t 

Pustimo oib strani, da Bierut v pogledu kategorij kapita- 
Listov, ki se obstoje v Ijudskodemokraticnih dezelah, tu ne- 
upraviceno izenacuje s Poljsko vse deaele ljudske demokracije. 
Visak nas clovek ve, da pri nas ni rniti »podjetmkov« :n iti 
>velikih trgovcev« niiti 5>lastnikov tovam« in da torej ti niso 
nek nujen sestavni del ljudske demokracije. Imamo pa pri nas 
se vedno vaske bogatase in razne spekulante, toda ti niso 
noben nujen in trajen atribut ljudske demokracije, kar prica 
razvoj nasih obdelovalnih zadrug. Toda pustimo to ob strani. 
Kar pa je tu vaano, je dejstvo, da Boleslav Bierut v nasprotju 
s citatom, ki sem ga navedel poprej, priznava, da obstoje 
na Poljskem pravi kapitalisti, kakor obstoje tudi v drugih 
dezelah, kapitalisti, proti katerim se je treba boriti, kakor 
so se proti njim borili boljseviki v Oktobrski revoluciji in 
po njej ter kakor smo se mi borili in se danes borimo proti 
njim. Na Poljskem potemtakem ne obstoji >specificno soglasje 
med dvema faktorjema«, namrec med social isticno drzavo in 
xrnnozico samostojnib pridobitnikov«, kakor je Boleslav Bierut 
leta 194r6 vljudno imenoval kapitaliste, marvec obstoji razredni 
boj. Prav zares, kakor da se je resolucija Informbiroja obrnila 
na napacen naslov! 

Po drugi strani pa pravi Georgij Dimiitrov sedaj takole: 

»Prehod v socializem se ne more izvrsiti brez diktalure 
proletariata, kajti treba je zatreti kapitalisticne elemente in 
organizirati socialistifno gospodarstvo. Dokler je burzoazna de- 
mokracija diktatura kapitalistov, opravlja ljudska demokracija 
funkcije diktature proletariata v interesu velikanske vecine 
delovnih ljudi ter je najSirSa in najpopolnejsa demokracija — 
socialisticna demokracija.* 1 

Potemtakem ni tocno to, kar je Georgij Dimitrov govoril 
poprej, da namrec v Bolgariji ni nikakrsne diktature. Prihaja 
pa na dan, da je tam vendarle diktatura proletariata. Tudi ni 
tocno to, da je v socializem sploh mogoce stopiti brez diktature 
proletariata, kakor je Georgij Dimitrov govoril poprej in 

1 »Pravda«, Moskva, 27. XII. 1948. 

Approved^or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

kaikor so govordlii drugi, marvec je tocno, da mora biti visebina 
prebodnega obdobja med kapdtaliziinom im socia'lizmom dik- 
tatura proletariata. 

Taksna »odkritja« so vzpodbudila Matbiasa Rakoszija, 
da je definicijo ljudske demokraci je »tocneje« preciziral 
takole: 

sLjudska demokracija je diktatura proletariata brez so- 
vjetske oblike.* 

In dalje: 

jVprasanje je jasno: prehod od kapitalizma v socializem 
se lahko spreminja. Ena izmed njegovih oblik je lahko sovjetska 
oblika, druga oblika pa je ljudska demokracija .* 1 

Yse to pa je potem »kronal<s: Judin v »Pravdk z due 
27. aprila 1949 z naslednjo >definiicijo« : 

sTako je zgodovinska izkusnja dokazala, da diktatura pro- 
letariata obstoji y dveh oblikah: v obliki sovjetov in v obliki 
ljudske demokraci je. UresniCenje diktature proletariata v obliki 
ljudske demokracije je postalo mozno zaradi posebnih zgodo- 
yinskih vzrokov in pogojev.* 

Na prvi pogled je y teh definicijah zares jaisno -samo eno, 
in steer to, da v njih rnanjka, kar je glavno iin kar so botele 
definirati, to se pravi, da namret; pojasnijo, kaj je ljudska 
demokracija in v cetm se razlikuje od sovjetske oblasti. Vendar 
pa Jozefa Reyai- ja to ne ovira, da ne bi omenjeno publo frazo 
M. Rakoszija servilno proglasil za pomemben pnispevek 
k sociializmu. 

Takoj za tern pa Jozef Revai trdi tole: 

»Ce pravimo, da je nasa drzava proletarska diktatura brez 
sovjetske oblike, tedaj pri tem ni treba misliti, da se od sovjet- 
ske oblike proletarske diktature nimamo cesa uciti ali cesa 
sprejeti. Nasprotno! Organizacija naie drzave se mora pribli- 
zeyati sovjetskemu iipu proletarske diktature, kakor na primer 
pri reorganizaciji nase administracije, pri odpravljanju dvo- 
tirnosti administracije s Cedalje sirsim vkljucevanjem delovnega 
ljudstva v administracije in v izvrsevanje drzavne oblasti. Ne- 
dvomno moramo izvrsiti reformo nasega parlamenta, ki nosi 
v sebi Se vedno ostanke burzoaznega, klepetavega parlamenta- 
rizma, dvotirnost zakonodajne in izvrsilne oblasti .* 2 

Toda ko bodo madzarski komunisti vse, kar je nastel 
Revai, v svoji ljudski demokracija zares popravili, ne bodo 

1 »Szabad Nep«, Budimpesta, 16. I. 1949. 

2 Govor na Plenumu CK MSDL 5. III. 1949. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00^00130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


dobili nic drugega kakor ravno — obliiko sovjetske oblasti. 
Kaj pa so navsezadnje nacela, o katerih govori Revai, kaj 
drugega kakor tista nacela, ki tvorijo bistvo- Pariske komune 
ali sovjetov all nasib ljudskili odborov? Revai in drugi se 
ocdtino sploh niso vprasali, kaj je prav za prav sovjetska 
obliika oblasti, pred katero imajo tako fetisisticen pobozen 
strab in spostovanje, da se ji ne upajo niti priblizati. Ocitno 
iimajo prav tako malo pojma o nacelih sovjetske oblasti kakor 
tudi o bistvu 1 j udske demokracije. 

Ce bi te defimicije prevedlii v-vsakdanji jezik, bi videli, 
da ni nujno, da se diktatura proletariata takoj pojavi nepo- 
sredno v obliki sovjetske demokracije, marvec da lahko vec 
ali manj casa nosi v sebi ostanke raznih oblik staTega. drzav- 
nega sistema, kar je med drugiim tudii sicer znaoilno za pre- 
hodno obdobje, pri cemer laliko te oblike nekaj casa celo 
prevladujejo. Ce bi Rakoszi, Dimitrov, Bierut in drugi po- 
stavili to vprasanje ma ta nacin, bi imcli prav. Toda raz- 
glasati za evoje originalno sodkritjet oblike, ki so izposojene 
pri burzoaziji, a ki za nekaj casa morda ustrezajo konkret- 
nemu odnosu razredndh sil in nalogam diktature proletariata 
bolj kakor oblike Pariske komune. sovjetske oblasti, nasib 
ljudskib odborov itd. — to je vec kakor to, da se ne znajdejo 
glede osnovnih vprasanj v razvoju social izma. Vsd ti avtorji 
taksnib *originaltiih< .teorij diktature proletariata bi se navse- 
zadnje morali vsaj spommiti, da imajo patentirano jpravico do 
takib teorij reformisti II. ante rnacion ale, ki so is zdavnaj 
pred njimi, to se pravi najmanj >sorok lei iortiu tuizadz trdili 
isto in ki so naimrec poskusali ovekoveciti burzoazno parlei- 
mentarno republiko kot vrhunec » socialistic-net demokracije. 
Po drugi strani pa omenjeni avtorji ne bi smeli pozabiti na- 
sled-nje Leninove misli: 

iSocializem vodi k odmiranju s leherne drzave, in torej tudi 
sleherne demokracije, toda socializma ni mogoce uresnifiti dru- 
gaJe kakor s pomoljo diktature proletariata, ki zdruzuje nasilje 
proti burzoaziji,. t. j. manjSini prebivalstva, s popolnim razvojem 
demokracije, t. j. z dejansko enakopravnim in zares vsesplosnim 
sodelovanjem vse mnozice prebivalstva v vseb driavnih zadevah 
in v vseh zamotanib vpraSanjih likvidacije kapitalizma.t 1 

Ali zaostale oblike burzoazne demokracije v ljudskodemo- 
kraticnib dezelab lahko zagotovijo tak vpopoln razvoj demo- 
kracijet, to se pravi taksno -zares visesplosno sodelovanje vse 

1 Lenin, Dela, IV. izd., zv. XXIII., str. 13. 


Approved Far Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

mnozice prebivalstva« v drzavnib zadevali? Jasno je, da je to 
nemogoce. Zato je popolnoma razumljiivo, da bodo morali 
madzairskii in, druigi kotn unisti prej all slej - — kolikor bodo 
hoteli iti po potiil poglabljanja socialisticne domokracijc - 
prevzeti od sovjetske oblike njena glavna nacela, ki bodo 
njiibovo ljudsko demokracijo dejamsko spremenila v demo- 
kracijo tipa sovjetov, Paniske konmne in nasih ljudskib od- 
borov. Tudi druge dezele ljudske demokracije bodo nujnn 
morale itiil y tej smeri, ceprav vs aka ina svoj naoin in v svojih 
speeificnih oblikah. 

Siicer pa Marx ni slucajno rekel naslediije: 

»Sam obstoj Komune je imel za posledico — kot nekaj, kur 
je samo po sebi razumljivo — lokalno samoupravo, toda ne vef 
kot protiutez drzavni oblasti, ki je postala zdaj odvec . . . Njena 
prava skrivnost je bilo tole: v bistvu je bila vlada delavskega 
razreda, rezultat borbe proizvajajocega razreda proti prisvaja 
jofiemu razredu, bila je politicna oblika, ki so jo naposled 
odkrili in v kateri se je lahko izvrsila ekonomska osvoboditev 
dela . . .«* 

Po Marxovetm. minenju je torej nacela socialist icne demo- 
kra-ei je in smer njenega razvoja jasno dolooila Pariska komuna. 
ceprav ta nacela niso bila dosledno uresnioena niti v Pariski 
komuni sami, kakor niso bila do kraja ureisuicena niti v 
sovjetski oblasti v ZSSR. Jasno je, da ne bo vsak narod takoj 
imel ze izdelane oblike take socialisticne demokracije. Hitreje 
se razvijajo dezele, ki so lie skozi revolucijo, katera je zajela 
stroke delovne mnozice (Pariska komnna, ZSSR, Kitajska. 
Jugoslavija), pocaisineje pa se razvuljajo dozele, ki zaradi 
speeificnih pogojev niso prehodile take poti in ki morajo na 
drugacen nacin premagati ostanke preteklosti. Toda progla- 
sati te ostanke zai ljudsko demokracijo in za nekaj »nacelno 
novega« na specdifieni poti v socializem — to je vec kot 
smesno. Lahko govorimo o iraznih poteb v socializem, lahko 
celo tudi brez sovjetske oblike napravimo raznieroma velik 
koraik dalje v graditvi socializma, toda vseistrauskega razcveta 
socializma in socialisticne demokracije ni brez nenebnega in 
vsestramiskcga r azvoja tistih naicel, ki jib je v zarodku dal a 
Pariska komurna s svojo oibliko oblasti, nacel, ki jib je dala 
Oktobris'ka revolucija v sovjetski oblasti' in nasa Ljudska 
revolucija v ljudiskib odborih. 

1 K. Marx, sDrzavljanska vojna v Franciji«, str. 67, izd. »Kul- 
ture«, Beograd. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047bbl30001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


V ljudski demokraeiji so sicer tudi vclike nooe stvari, 
toda to so zares nove stvari, ne pa os tan ok oblik stare burzo- 
azne oblasti. To, kar je novega, je na liniji nadaljnjega raz- 
sirjanja socialisiicnega demokratizma in nadaljnjega razvijanja 
ti still nacel, ki sta nam jih dala Pariska komuna in sovjetska 
oblast. TaksJia movost je nedvomno in v prvi vrsti tip ljudske 
fronte, kakrsna se je razvila pri nas in ki je izredno prikladno 
sredstvo za cedalje bolj mnozieno pritegovanje ljudstva k so- 
<lelovanju pri oblasti. V tem smislu bo tudi bodooi razvoj 
socialistione demokracije pokazal obilo novih oblik. V tem 
■smislu se dejansko more in mora govoriti o raznih poteh v 
socializem. Toda razglasati za novo to, da se revolucionarna 
preobrazba posameznih dczel razvija hitreje all pocasneje, 

7 . vec ali manj oslankov preteklosti, in neko prebodno etapo 
v tem razvoju cisto preprosto ovekoveciti kot >svojo pot«, 

1o >odkritje« nima nobene zveze z marksizmom-leninizmom. 

Ljudska demokracija je torej ljudska demokracija zaio, 
ker je v njej zaigotovljena vodilna vloga delavskega razreda 
in ker uresnicuje socializem, ne pa zato, ker irma v nekaterih 
dezelah se polno ostankov preteklosti v drzavnem sistemu. 
Nasprotno, ti ostanki samo rusijo ljudsko demokracijo, ji 
dajejo bolj zaostalo obliko, v nobenem primeru pa niiso neka 
njena nacelna kaxakteristika. 

Resmilcno: eesar se modri sramuje, s tem se bedak bvali! 

Oglejmo si to vprasanje tudi z druge strani! Malo poprej 
snio videli, da je za ze omenjeme >teoretike« vprasanje 1 judske 
demokracije zelo preprosto »reseno<: po njibovem mnenju je 
ljudska demokraeija proletarska diktatura brez sovjetske 
oblike. Toda pri tem so nam ti »teoretiki< vpozabilb pojasniti, 
prvic, v cem je prav za prav razlika med ljudsko demokracijo 
in »sovjetsko obliko*, in drugic, kaj je tisto, kar je skupno 
vsem dezelam ljudiske demokracije in kar je vzrok temu, da 
so te dezele Ijudskodemokratilcne ter da se razlikujejo od 
ssovjetske oblike*. 

Potrebno je samo, da vprasanje postavimo na ta;k nacin, 
pa naim lx> na prvi pogled jasno, kako nezmamstvene in 
nesmiselne so judinsko-rakoszijevske definicije ljudske de- 
mokraciije, ki sem jih navedel spredaj. Ce je diktatura pro- 
letariata tako vsebina sovjetske oblasti kakor tudi vsebina 
ljudske demokracije — v tom pa so si danes, kakor je vkleti, 
vsi edini in se s tem strinjamo tudi mi • — tedaj to pomeni, 
da je razlika v oblikah. Toda zastavlja se vprasanje, kaj je 

Approved¥or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

tisto, kar jev obliki ljudske demokracije skupno, da jo kot 
ta'ksno loci od sovjetske obli'ke demokracije? 

Ce pOiSftavimo vprasan je na tak nacin, bomo na prvii, pogled 
opazili, da je na primer razlika med oblikami, ljudske oblast i 
v Jugoslaviji v primeri s sovjetsko oblastjo neprimeirno 
manjsa kakor pa na primer razlika med naso ljudsko oblastjo 
in recimo rumunskim ali madzarskim ali poljskdm ali 1 katerim 
„ koli drugim ljudskodemokraticniim rezimom. Kako je naiposled 
mogoce primer jati nase ljudske odbore, ki so naistali in se 
razvi jali med krvavo Ljudsko revolucijo, ki so se kot organi 
te re-volucije spremiinjali v organe ljudske oblasti, ki so 
vzdriiali straboviti pritisk okupatorja, domaee in tuje reakcije, 
ki iso nastali, ko je bil star! aparat do temeljev zrusen in 
umicen, kako je po eni strani mogoce take ljudske odbore, 
ki imajo oblast v svojih rokah, primerjati z rumunskimi ali 
kaksnimi drugimi okrajnimi in okroznimi nacelniki alii ma- 
dzarskiimi zupani, ki jiib postavlja minifetrstvo za notranje 
-zadeve? Tu ni seveda nobene podotmosti in nobene primer jave. 

Tu je mogoce samo primerjati te nove nacelnike s starimi 
nacelniki raznib rumunskib, madzarskib in drugib policijskib 
rezimov, ne pa z organi nase revolucionarne demokracije. Mi 
sicer rumunskim, madzarskim in drugim komunistom ne zamo- 
rimo, ker so obdrzali: te stare oblike. To so celo morali storiti. 

V zvezi s tern jim pac labko zamerimo; da taksno kompromi- 
tirano in nedemokraticno orozje predolgo nporabljajo. Toda 
nedopustno je, da; na podlagi teh svojib nacelnikov in drugih 
podobnih nedemokraticnih ali premalo demokraticmib institucij 
delajo — teorijo o ljudski demokraciji. 

Ooitno je tOrej, da je definieija informbirojevskih rieore- 
tikov« ljudske demokracije napacna, neresmicna in brez sle- 
herne znamstvene vrednosii.. 

III. O OBLIKAH LJUDSKE DEMOKRACIJE 

Y zacetku isem poudariil, da je bil izraz ljudska d«mo- 
kracija in ljudska demokraticna oblast v pomenn, v kakrstiem 
se danes uporablja v vzbodnoevropskab dezelab, ki so stopile 
na pot socializma, uporabljen prvikrat v Jugoslaviji med naso 
Ljudsko revolucijo. 

To pa nikakor ne pomeni, da smo si ta izraz in ta pojav 
jugoslovamski komuniisti cisto pTeprosto izmislili, »izumili« kot 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004^)0130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


nekaj »naicelno novega« (kakor pravi sovjctski profesor Ostro- 
vitjanov), kot nekaj, cesar klasitki marksizma-lenini zxn a niso 
mogli predvideti (kakor spet trdi sovjetski profesor Leontjev). 
Ne, tega nismo storili in torej tudi mikoli nic takega nismo 
trdili. To so dejansko, kakor smo videli poprej, skusali storiti 
samo nekateri V drugih ljudskodemokraticnih dezelah, ki so 
od nas cisto preprosto vzeli ixne, od burzoazije pa nekatere 
parlamentarnodemokraticne in druge se manj demokraticne 
oblike, se odrekli diktaturi proletariata in vso to godljo pro- 
glasili za karakteristiko ljudske deimokracije. Vendar ta izraz 
ni niti najmanj nov in ga je uporabljal ize Marx. Ta izraz 
sicer ni znanstveno precizen, ima pa svoje doloceno mesto. 
Ce nocemo, da se ta izraz spretneni v navadno frazo, tedaj 
za inarksisticno-leninisticno znanost pojem ljudske demokra- 
cije v danasnjem casu ne more biti nic drugega kakor dolo- 
cena karakteristika proletarske, socialisticne demokracije, to se 
pravi take oblike drzave, v kateri ima delavski razred vodilno 
vlogo, ki z njo hkrati izraza koristi velikanske vceine ljudstva, 
njegove delovne vecina, ki pa danes dejansko predstavlja 
Ijudstvo. In prav zaradi tega se delavski razred v borbi za 
uresnicenje svojega zgodovinskcga poslanstva lahko opira na 
to Ijudstvo, prav zaradi tega delavski razred more in mora 
dajati in dati svoji razredni diktaturi obliko najsirse dexno- 
kracije za to Ijudstvo. Diktatura proletariata dobiva ljudski 
znacaj v pravem pomenu te besede. Oeitno je, da je sovjetska 
demokracija v tem smislu prav tako ljudska demokracija. 
V tem smislu je proletarska diktatura dejansko diktatura 
ljudstva nad pescico protiljudskib izkoriscevalcev in tovaris 
Tito ima stokrat prav, ko pravi: 

»Ce gospodje reakcionarji vidijo diktaturo v tem, da pri 
nas ostanku neznatne pescice svetnih ali cerkvenilx reakcio- 
narjev ni dovoljeno rusiti pridobitev velike osvobodilne borbe, 
potem jim bodi to diktatura. Toda to je ljudska diktatura, ker 
predstavlja 96 % ljudstva. Diktatura 96 % nad 4 %, kar z dru- 
gimi besedami pomeni: najresnicnejsa ljudska demokracija. «’ 

Oeitno je torej, da je popolnoma napacno, ce kdo poskusa 
dati pojmu ljudske demokracije neko naceloma novo vsebino. 
nekaj »tretjega«, neikaj, kar naj bi bilo med diktaturo bur- 
zoazije in diktaturo proletariata. 


1 Tito, »Graditev nove Jugoslavijec, knj. II.. str. 189—190, izd. 
»Kulture«, Beograd 1948 (str. 210 slov. izdaje, CZ *949). 


Approved Ftor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Tu govorim seveda o razvitih kapitalisticnih de&l ah, ne 
pa o dezelah kolonialnega sveta, kjer lahko dobi vcasih razvoj 
v neki ineri posebne oblike. 

Kar torej tej oblasti prebodnega obdobja — oblasti, ki je 
zaradi nedvomne vodilne vloge proletariata v bistvu dikta- 
tura proletariata, to se pravi niz bolj all manj razvitih oblik 
proletarske, socia'listicne deanokracije — daje znacaj Ijuclske 
demokracije, je dejstvo, da je ta oblast nastala v taksnih 
zgodovinskih pogojih, ki ji omogooajo, da se lahko nasloni na 
ie sirS'e mnozice delovnih ljudi, to se pravi, na ljudstvo in na 
vsakodnevno aktiivno sodelovanje Ijudiskih xnnozic pri uprav- 
Ijanju drzave. Danes, po tridesetih letih cubs to j a ZSSR, in 
potem ko je ideja socializma izbojcvala svetovnozgodovinsko 
z m ago, prihaja prav ta ljudsikodeinokratiena stmn prebodnega 
obdobja cedalje mooneje do izraza, kajti socialisticaa drzava 
se dames lahko opira ma rnnogo bolj stroke ljudske mnozice, 
kakor pa se 1 jc opixala diktatura proletariata v Rusiji v ob~ 
dobjn po Oktobru. Pri takih pogojih se iieposredno sodelo- 
vamje ljudskih mnozic v vsem aparatu dirzavne uprave po- 
vecuje, decmokracija pa se poglablja in razvija dalje. 

Taksen proces je prisel do izraza zlaisti v nasi 1 dezeli. Nasa 
revolucija je socialistic-mi revolucija, toda kot taka je ljudisika 
revolucija. Ljudska je zato, ker je delavskemu razredu kot 
vodilni sili uspelo ne samo, da se je v vsakodnevniih ekonom- 
skih in politicnih akcijah proti skupnemu sowazmiku povezat 
s kineckimi delovnimi mnozicami in z drugimi delovnimi ljud- 
mi, marvec je te mnozice dvignil k oborozeni vstaji proti 
okupatorju in proti domacim izdajalcem, k vstaji, v kateri 
se je ustvarila zelo trdna zveza delovnih mnozic pod vodstvom 
Komunistiene partije, taksna zveza, ki je omiogocila, da so se 
z idejo social izm a zblizale najairse ljudske mnozice in da so 
bile te po veliki vecini pripravljene tudi preliti kri za to idejo. 

Prav zato je bilb rnogoce tako naglo organiiziirati mocen sisteni 
ljudske oblasti. 

' V zvezi s tern se moramo zavedati zla-sti riaslednjib mo- 
mentov, ki poglabljajo in razsdrjajo ljudski znacaj nase socia- 
listicne revolucije in nase social is #cne demokracije: 

1. Srednjii kmet je bil pri nas v glavnem ve«' cas z nami, 
sicer ne dosledno, ne vselej, ne ves in je vcasih zelo omahovah 
ni pa bil samo »nevtralen«, omarvec je sel z nami. 

2. Z nami je v veliikainskii vecini sla iinteligencai, ki tudi 
dimes v zelo te/.kih pogojih aktivno zaistavlja svoje sale v borbi 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047&0130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


za socialisticno graditev. Ali smrano gledati na povojni razevet 
nase znanosti in na njeno vkljucevanje v socialisticno graditev 
kot na nekaj slncajnega? Jasno je, da to ni nekaj slucaj nega, 
marvec da se v tom izraza stalisce velikanske vecine nase 
inteligence. 

3. Z nami je slo in z nami je ostalo mnogo patrioticnih 
elementov stare Jugoslav# je, ker so se v praksi prepricalj — 
oeprav niso bili konmnisti — da pomeni socializeim me samo 
neodvisnost, marvec tudi srecno in ponosno bodocnost za nase 
tmrode. Lenin je leta 1918 napisal nekaj clankov v zvezi 
■s pozitivmim staliscem, ki ga je iz patrioticnih pobud v nekem 
trenutku zavzel do sovjetske oblasti nek eserovski voditelj, 
in je v teh clankih analiziral, kako bo prehod tega esera in 
njemu podobnih vplival ma diktaturo proletariata v tem suiislu, 
da se bodo demokraticne oblike razsirile in vloga nasilja 
zrnanjsala. Ali mar pri nas stevilo taksnih patriotov ni ne- 
primerno vecje, kakor je bilo v tistih letih v ZSSR? 

4. Nedvommo je tudi, da je bil in da je se zdaj odpor 
kapitalisticnih elementov v nasi dezeli relativno sibkejsi, kakor 
pa je bil v ZSSR, in sicer po end strani zato, ker je intel mnogo 
sibkejso mnozicno podporo, po drugi strani pa zato, ker je en 
del kapitalistov doumel nujnost odprave kapitalizma v naii 
dezeli — o eemer jiih je prepricala moc nase revolucije in 
izkusnje ZSSR — in je zato polozil orozje ter se vkljucil v 
dclo kakor ostali drzavljani nase dezele. Ljud.ska oblast seveda 
tem, ki so se odlocili, da obracunajo s preteklost jo, ne ovira, 
da ne bi v novih poigojih, pri delu — kakor vsi nasi delovni 
ljudje — razvijali svojih sposobnosti. To ni nobeno vrascanje 
kapitalisticnih elementov v socializem, marvec uspeh pravilne 
revolucionarne socialistic.ne politike v sedan jih pogojih in 
socialisticnega deimokratizma. 

Ali mar pri vseh teh dejstvih mi jasno, zakaj je masa pro- 
letarska deanokracija zares siroka ljudska deirmokracija in 
zakaj tako temeljito gresijo tisti, ki v ljudski demokraciji ne 
vidijo koraka dalje v razvoju proletarske demokracije, marvel 
ravno ostanke kapitalisticne preteklosti v njej. 

Razni modrijani so prisli k naim z ooitki, da precemju jesmo 
vlogo kmetov, podcenjujemo pa nevarnost kapitalisticnih ele- 
mentov med kmeckimi mnozica.mi. Dejansko pa nismo nikoli 
ne prvega ne drugega niti precenjevali niti podcenjevali. Toda 
ti modrijani ne bi sineli pozabiti na dve dejstvi, ki zlasti 


Approved l*br Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

doioeata nas odnos do delovnih kmetov in s tern tudi sirino 
nase ljudskc demokracije. Ti dve dejstv.i sta: 

1. da je bil mas kmet mnogo mocneje proletariziran, poli- 
ticno pa bolj raizvit kakor ruski kmet leta 1917; 

" 2. da ami nasiih kmetov v Revoluciji nismo mobilizirali na 
vprusanjih borbe za mir in da nismo iimeli tako posebnih 
pogojev, kakrsni so bili razpadanje imperialisticne vojne front e 
med Oktobrsko revolucijo, m-arvec smo jib mobilizirali na 
vprasanjn pozivanja v vojno, na vprasanju odboda na fronto. 

In dejansko smo se pod vodstvom Komunisticne partije 
vojskovali nekaj let, z armado, ki je stela nekaj sto tisoc ljudi, 
vojsikovali smo se proti n a jra zli cn c. j sim sovraznikom, proti 
vscim mogocim armadam in avioritetam in proti svoji lastni 
burzoaziiji. Velikaniska vecina te armade pa so bili delovni 
kmetje. Ysakomur, ki dela znanstveno analizo na podla;gi ob- 
jektivnih dejstev, ne pa na osnovi sholasticne citatologije, bi 
moralo bdti jasno, da je v taki vojni in v takih pogojih morala 
nastati izredno trclna zveza delavcev in delovnih kmetov ter 
vsega delovnega ljudstva, da je morala nastati izredno trdna 
Ljudska fronta, zares ljudska fronta ter da so se prav zaradi 
take zveze in zaradi take vodillne vloge delavskega razrerla 
z idejo social izma cedalje bolj zblizevale tudi neproletarske 
delovne mnozice. 

Trdnost te zveze med delavci in kmetii, ki se je razsirila 
tudi na velikansko veoino inteligence in na druge delovne 
ljudi, prav ta trdnost je dala nasi socialist! cny revoluciji 
ljudski znadaj, in oblasti, kd' je izsla iz nje, znacaj ljudska 
demokracije. In prav zaradi tega, ker je nasa revolucija bil a 
ljudska revolucija, so morale tudi oblike ljudske oblasti biti 
zares taksne, da je neposredno sodelovanje ljudstva pri oblasti 
labko postalo kar najbolj mnozicno in kar najbolj aktivno. 

Doslej je bila v zgodovimi revolucionarnih gibanj kot oblika 
te oblasti poznana Pariska komuna in sovjetski sistem, ki je 
macela Pariske komune dalje razvil v enoten drzavni sistem 
social istione demokracije. Zato se je nasa ljudska demokracija 
morala nujno razvijati in se je od vsega pooetka tudi raz- 
vijala kot revolucionama demokracija tipa Pariske komune 
in sovjetske oblasti. 

Y drugih dezelab, kjer ni bilo tako sirokega revolucio- 
narnega sodelovanja mmozic v borbi za oblast, pa so se na- 
sprotno obranili ne samo vecji all manjsi ostanki starega 

39 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047001300ai-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


drzavnega aparata, marvec se je v vecji ali manjsi men 
obdrzala tudi sama oblika starega burzoaznega rezima. 

Od tod izvirajo obcutne razlike v oblikah ljudske demo- 
kracije v posameznih dezelah. Te razlike so v gla vnero vec 
ali manj otstanki burzoazne drzave, kakor so Da primer: 
parlamentarizem, delitev oblasti, dejstvo, da ne obstoje lokalni 
organi ljudske oblasti (names to njih obstoje organi ministrste v 
za notranje zadeve), paralelni obstoj predstavniskih organe v 
ljudstva, ki imajo samo posvetovalno funkci jo, postavl janje 
ljudskib odborov od zgoraj itd. 

V Bolgariji so vse do aprila 1948. leta vrsili lokalno oblast 
oboinski predsedniki in delovod je, okra jni upravitelji in oblast- 
ni direktorji, vse pa je postavljafo mmistrstvo za notranje 
zadeve. Sele februarja 1948 je bil izdan zakon o Ijudskih 
svetih, ki je bil v glavnem posnet po nasem zakonu o ljudskib 
odborih. Kolikor pa se je omenjeni bolgarski zakon razlikoval 
^ nasega, se je razlikoval v pogledu birokraticne centjali- 
zacije, ki ljudske svete dejansko spramiinja bolj v izvrsiine 
organe min istrstva, ne pa v lokalne organe drzavne oblasti, 
ki bi — v okvirn z zakoncxm dolocenih pravic — dejansko 
irneli vso oblast v s'vojih rokah. 

ludi v Rumuniji so bili vse do zacetka tega leta na eelu 
obcin, okrajev in okrozij uradniiki, ki jib je postavilo mini- 
strstvo za notranje zadeve, in v praksi se doslej to v glav- 
nem ni spremenilo Sele januarja 1949 je bil izdan zakon 
o ljudskib svetih — ki sloni v glavnem na istih nacelih kakor 
nas zakon o Ijudskih odborih — vendar pa tega zakona splob 
se niso zaceli izvajati, marvec vlada sele ' sedaj postavl ja 
nekaksne provizoricne komiteje. Ni mogoce reel niti tega, 
da se je ves ta sdstem osvobodil metod, ki so bile znaoilne 
za stare rezime v Rumuniji. Rumunski voditelji glede teh 
metod ocitno niso tako obcutljivi, kakor bi kot komunisti 
morali biti ne samo zaradi svoje moralnopoliticne obcntlji- 
vosti same po sebi, marvec predvsem tudi zato, da bi nasli 
najkrajso pot k ljudskim mnozicam. 

Na Madzarskem je skoraj popolnoma ostal v veljavi'stari 
bunzloazni sistem delitve oblasti. Zato tudi v lokalnem mcrilu 
vr.se oblast veliki zupani, mestni nacelniki, okrajni in obcinski 
nacelniki tear vaski knezi, ki jib vse postavl ja minister za 
notranje zadeve, razen njih pa obstoj 6 sc ’"tciItkO imenovaj) a 
>samoupravna teles>a« starega burzoaznodeinokratiicnega tipa„ 
ki nimajo skoraj nobene oblasti. Poleg tega imajo tako ime- 

Approvetf'For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

novane nacionalne odbore, ki bi bojda morali postati to, kar 
so nasi ljudski odbori, a imajio za sedaj samo nekaksnopo- 
svetovalno funkcijo in praktiono ne pomenijo dosti. Znaciino 
je, da je reakci ja usmerila svoj glavni udarec ravno proti 
tern nacionalnim odborom, ker cuti, da je to edina oblika, 
po kateri bo delovno ljudstvo dej'ansko lahko sodelovalo pri 
oblasti in zato v njej tudi videlo svojo oblast. Toda madzarski 
kamuni'sti niso teb odborov zascitili tako, kakor bi to bill 
morali storiti. Sholastiicno zongliranje z marksistiicno-leniini- 
sticnimi citati jib je ooitno tako zmesalo, da splob niso bill 
zmozni viideti, kje je glavni clen verige za nadaljnje raz- 
vijanje njibove ljudske demokracije. 

Na Poljskem prav tako ie ni nobene izvoljene ljudske 
oblasti. Ljudski sveti so bill nstanovljeni po osvoboditvi na 
ta nacin, da so van j e imcnovale svoje predstavnike vse deino- 
kraticne stranke in organizacije. To nacelo velja za v>se svete 
— od krajevnih do vojvodskib (oblastnib). Ljudskim svetom 
naceluje predsednik, ki ga postavlja ministrstvo za admuui- 
stracijo. Po statutu iimajo ljudski sveti v odnoisu do organov 
drzavne administraoije isamo kontrolno in posvetovalno iunk- 
cijo in torej sploh niso organi oblasti v pravem pomemu. 

Ljudski sveti irimajo torej po svoji strukturi in P» svojem 
delovanju skoraj nobene podobnoisti z nasinui ljudski mi odbori, 
ki imajo v svojib rokab vso oblast. • 

Y Ceskoslovaski obstoje v posiameznih krajib in okrajib 
ljudski odbori, v katere so posamezne stranke imenovale svoje 
predstavnike glede na izid volitev v letu 1946, pri cemer so 
bile izvrsene nekatere spremembe, ki so jib po februarju 
leta 1948 napravili akeijiski odbori Ljudske fronte. Oblastne 
ljudske odbore pa je postavilo iministrstvo za notranje zadeve 
v sporazumu z resominii ministrstvi. Doslej se ni bilo nobenih 
volitev. Ti ljudski odbori nimajo nobenih skupscin, niarvec 
so samo kolektivi voditeljev posameznih panog drzavne uprave. 

Dejansko gre torej za izvrsilne organe centralne upravne 
oblasti, kontrola s strani ljudstva pa lahko pride do veljave 
v zelo majbnem obsegu. Z masimi Ijudskimi odbori S ‘0 si torej 
tudi. ti odbori zelo nralo podobnli. 

Teh primerov ne navaj'aim samo kot ocitek vodstvu ten 
komunisticnib partij, da si premalo prizadevajo demokrati- 
zirati oblike ljudske oblasti, ceprav bi bilo pogosto mogoce 
izreci tudi tak ocitek. Vendar pa ni nobenega dvoma, da so 
sami pogoji, v katerih se je razvijala sioeialisticna revolueija 

41 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

V tell dezelah, zavirali proces nadaljnjega razvijanja ljudske, 
to se pravi socialisticne demokracije. S temi primeri sem hotel 
predvsem opozoriti, da to, kar se danes imenuje »ljudska 
demokraci ja«, . nd nobena enotna oblika, kakor je na primer 
sovjetska oblast, marvee da gre pri tern za celo vrsto oblik 
wse od zelo zaostahh nedemokraticnih oblik pa preko parla- 
mentarne demokracije do sov jet skill oblik. Popolnoma ne- 
znanstveno, napacno in bedasto je torej govoriti o tern, da 
11 as top a diktatura proletanata bodisi v obliki sovjetske oblastii 
bodisi v obliki ljudske demokracije. V Jugoslaviji ima ljudska 
demokraci ja v glavnem sovjeitsko obliko, v drugih dezelah 
pa ima se popolnoma ali pa v pretezni meri obliko burzoazne 
purl ament am e demokracije in vcasih celo se bolj zaostale 
oblike starega sistema. 

Toda kljub vsemu temn se te dezele nedvomno razvijajo 
v smeri socializma, celo tiste dezele, ki uporabljajo najliolj 
zaostale oblike drzavne oblasti. §e vec. Kakor sem ze prej 
dejal, smo celo mnenja, da takib oblik ni mogoce zamenjatii 
cez noc, marvee da je treba opraviiti velikansko politicno delo 
v mnozicah, predvsem pa je treba te oblike trdno povezati 
z delavskim razredom, in sele tedaj bodo lahko sluzile kot 
taksno dcmokrationo orozje, kakrsno so na primer nasi ljudskd 
odbori. I oda ee nam neki kominformski modrijani dokazujejo, 
da je prav taksna njihova ljudska demokraeija zgled ljudske 
demokracije in vrh tega se nekaksna »nova« oblika diktature 
proletanata, ki so jo, glejte, odkrili v njihovi dezeli, likrati 
pa novo Jugoslavijo, ki jib je v pogledu razvoja ljudske 
demokracije, to se pravii socialisticne demokracije dalec, dalec 
prehitela, napadajo, ces da se spreminja v bnrzoazno republiko, 
tedaj jim moramo reci: Pocakajte, gospoda! Vi n e samo do 
vratu ticite v zaostalih oblikah burzoazne demokracije, marvee 
celo v oblikah, ki so vam jih zapustili stari reakeionarni 
rezinrn v vasib dezelah, in storiti boste morali se marsikaj, 
da bo vasa ljudska demokraeija v pravem smisJu te besede 
ljudska. Ce bocete ljudsko demokraci jo dalje razvijati, 
tedaj morate poiskati take oblike, s katerimi boste lahko 
pntegovali ljudske mnozice k oblasti, razvijati morate lokalne 
organe ljudske oblasti, in sicer ne kot organe ministrstva za 
notranje zadeve, marvee kot edine organe enotne drzavne 
oblasti v adminiistrativno-teritorialnih enotah, organe, ki bodo 
odgovornd delovnim ljudem, ki so jih izvolili, organe, ki bodo 
zmozni uresriicevati osnovne naloge v borbi za socializem. 

Approved 2 For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Vcasih slisiimo celo .glasove, da je vec ali manj vseeno, 
kaksne so oblike oblasti, in da je poglavitno le to, da vodi 
ta oblast v socializem, da se bori za socializem. Poglavitno je, 
pravijo taksni ljudje, koga ta oblast predstavlja, kateri razred 
predstavlja in me, kaksna je ta oblast. 

Res je, da je to poglavitno, toda to se ne zadostuje, in 
tisti, ki vidi samo to, spravlja v nevarnost tudi tisto, kar je 
poglavitno. Nikoli ne smemo pozabitl, da socializma no more 
zgraditi noben se take dovrsen birokraticni aparat, pa naj 
ima Se tako genialno vodstvo. Socializem labko raste samo iz 
iniciative milijonskib mnozic ob pravilni vodilni vlogi pro- 
letarske parti je. Razvoj socializima ne more torej iti po nobeni 
drugi poti razen po poti nenebnega poglabljanja socialisticne 
deimokracije v srnislu cedalje vecje samouprave ljudskih 
mnozic, v srnislu cedalje vecjega pritegovanja teb ljudskib 
mnozic k delu drzavnega stroja od najnizjib organov pa do 
najvisjib, v Srnislu cedalje vecjega sodelovanja teb mnozic 
pri neposrednem upravljanju v vsakem posameznem pod jet ju, 
ustanovi itd. 

Y zvezi s tern pravi Lenin naslednje: 

»Cim popolnejsa je demokracija, tem blize je trenutek, 
ko postane nepotrebna. Kolikor demokraticnejsa je >drzava«, 
ki jo tvorijO oborozeni delavci in ki »ni vec drzava v pravem 
pomenu te besede«, toliko hitreje zacenja oamirati vsaka 
drzava. 

Samo na ta nacin so vprasanje socialisticne demokracije 
postavili k'laisik-i marksizma-leninizma. Ce se tne drzimo teb 
nacel, nujno zapademo v birokratizem, v oddaljevanje biro- 
kraticnega aparata od ljudskib mnozic,^ v podre janje^ tch 
mnozic birokraticnemu aparata. Tak polozaj v socialisticnem 
sis t emu — pa naj si je se tako kratkotrajen — vodi k celi 
vrsti negativnib pojavov, kakor so: reeeptomanija, konser- 
vatizem v metodah in organizacijiskib oblikah, dusitev ustyar- 
jalne iniciative od spodaj navzgor, vzgajamje birokraticnih 
ljudi upogljivib hrbtenic, idejna stagnaeija, odstopanje od 
marksisticno-leninisticne nacionalne politike itd. 

Marx in Engels sta nas v zvezi z analizo Pariske komune 
jasno opozorila na birokratizein kot na veliko nevarnost po 


1 Lenin, sDrzava in revolucija<, str. 92, izd. »Kulture,' Beograd, 

1947 (str. 97 slov. izdaje, CZ 1949). 

43 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-OO415ROO47OO130OO1-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

zmagi proletariata nad burzoazijo. loda hkrati sta opozorila 
na nezmot I ji vo orozje, s katerim se l>o zmagoviti proletariat 
zavaroval pred to nevarnostjo. To orozje je po Marxu in 
Engelsu v naslednjem: 

1. volivnost in odstavljivost vseh vodilnih ueluzbencev v 
vseh organ ih drzavne uprave in gospodarstva; 

2. tak sistexn plac, ki bo prep re oil prerivanje za vodilne 
polozaje v drzavni upravi; 

3. neposredno pritegova nje mnozic k drzavni upravi na 
ta nacin — kakor dodaja Lenin — da bo visakdo nekaj casa 
»brmkrat«, da pa zaradi tega nihce ne bo mogel postati 
birokrat. 

Nekateri Jjudj'e razglasajo danes riekatera Marxova po- 
jasnila o Pariski komuni za utopizem. Dejansko pa s tern 
v zvezi pri Marxu ne gre za kak utopizem, marvec za globoko 
znanstvemo utemeljeno splosno per.spekti vo, ki jo je dal za 
razvoj soeiaidsticne druzbe. Teh nacel ni mogoce dobeisedno 
uresniciti vselej in tal?oj, kakor hitro vzame proletariat oblast 
v svoje roke. Toda ta nacela so nujen kazipot, v kaksni smeri 
se mora razvijati socialisticna demokracija. Parisika kornuna 
je bila prototip isovjetske oblasti in ljudske oblasti nasega 
tipa. Njena osnovna nacela in osnovne organizacijiske oblike 
so kljub temu, da so nerazvite in nedovrsene, tudi osnova 
sovjetske organizacije. To ni nic slucajnega niti kaksno za- 
vestno posnemanje. Kajti ko so ruske mnozice ustvarjale so- 
vjete, jim organizacija Pariske komune ni bila poznana, in tudi 
ko so nase minozice ustvarjale ljudske odbore, niso poznalet 
organizacije sovjetov. Prav te oblike pa so se pojavile tudi 
v revolucionarnam gibanju na Yzhodu. Seveda je pri vsemi tem 
imelo vazno vlogo vodstvo, toda poglavitno pri tem je, da so 
te oblike izraz globoke teznje delovnih mnozic, da bi svojo 
drzavo neposredno upravljale. Najneposredneje pa lahko 
upravljajo svojo drzavo ravno v takih oblikab. V svojii borbi 
za socializem lahko proletariat uporabi razlicne drzavne oblike 
in celo burzoaznodemokra<ticne oblike, toda kar ustreza drzavi 
epohe sociulizma, ki pripravlja in zacenja pot, ki vodi v 
izumiranje drzave kot take, so ravno tiste oblike, ki so se 
pojavile v Pariski komuni, v sovjetski oblasti, v nasib ljudskih 
odborih in v podobnih oblikah,' ki lahko pritegnejo mnozice 
k najbolj neposrednemu in najbolj mnozicnemu sodelovanju 
pri upravljanju drzave. Hoditi v drugi smeri — pomeni za- 

Approvecf For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

puscati nacela marksizma-leninizma, zapuscati nacela socia- 
listicne demokracije. 

Y zvezi s tem zelitn poudariti se en pojav, namrec pojav 
neskladnosti med b-esedami in de j an ji v nekaterih socialist ion ih 
dezelah. Pogosto povzdigujejo prav do neba demokraticnost 
drzavncga sistema, v superlativih govore o soci alisticncm 
■demokratizmu, o ljudski domokraciji itd. Hkrati pa v neka- 
terih dezelah priikriivajo pomanjkljivosti in zaostalost te de- 
mokracije ter skrivajo dejansko brezperspektivnost, ki vlada 
v vrhovih v pogledu njenega nada'ljnjega razvoja. Nobencga 
■dvoma ni, da pomeni vsak, se taiko zaostal element proletarske 
demokracije, ce gledamo nanj zgodovinsko, progresiven korak 
dalje od kapitaliisticnega sistema, pa najsi ima ta kakrsno kolii 
-demokraticno fasado. Toda hkrati ne smemo pozabiti, da je — 
ce upostevamo pcrspektivo socialisticnega razvoja — danasnja 
stopnja socialisticne demokracije vendarle se relativoo nizka 
in da njen razvoj ne bo potekal dalje spontano, marvec zaradi 
zavestnega dela komunistov in vseh graditeljev soci a] isticne 
druzbe. Ne zadostuje torej, da samo pojemo slavo socialisticni 
demokracijii in da mislimo, da smo z njo dosegli ze vrbunec 
•cloveske modrosti, marvec moramo delati za njeno nadaljnje 
izpopolnjevanje in poglabljanje. Kolikor bolj bo sooialisticna 
demokracija dejanisko socialisticna, to se pravi, kolikor bolj 
bodo iz socialisticne drzave izginjali ostanki kapitalizma in 
negativne preteklosti sploh, toliko bolj bo social i sticn a demo- 
kracija postaj ala splosnoljudiska demokracija, toliko odlocneje 
i>o razvijala sannoupravo ljudskih mnozic, vse dotlej, dokler 
se ne bo spremenila v pravo svobodo za vse ljudi, s cimer 
bo kot drzavna oblika dejansko odmrla. 

Znacilna poteza nosilcev birokraticne linije v socialisticnih 
dezelab je to, kar sta Marx in Engels imenovana pobozni strah 
in spostovanje pred drzavo. Drzava seveda ne odmira s tem, 

■da postaja cedalje sibkejsa. Nasprotno, drzava se krepi z ne- 
nehnim poglabljanjem demokracije, s cedalje sirsim sodelo- 
vanjem mnozic pri upravljanju drzave in seveda z razvijanjem 
produktivnib sil socialisticne druzbe. Toda hkrati se ravno 
js netnehnim izpopolnjevanjem socialisticne demokracije ustvar- 
jajo pogoji za njeno odmiranje. Zato je popolnoma napacno 
stalisce tiistib, ki taksne naloge podcenjujejo, bkrati pa kazejo 
tendence k birokraticnenm centralizmu v skodo satmouprave 
ljudstva. Niti najgenialnejsi clovek ne more predvideti vsega, 

45 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

kar lahKo v vsakodnevni praksi uresnicijo milijoni gra- 
diteljev socializma, ce jih ne veze birokratieni centralizem. 
Nobenega dvoma ne more biti, da ima v prehodnem obdobju 
mod kapitalizmom in socializmom odlocilno vlogo odlocno re- 
volucionarno vodstvo proletarske partije, ki ima pred seboj 
jasen cilj in zacrtano pot k temu cilju. Toda prav tako jasno 
je tudi, da ima revolucionarno vodstvo lahko uspeh sa.mo tedaj, 
ce se opira na ustvarjalno aktivnost in initiative najsirsih 
delovnib mnozic. Ce bi si neko taksno vodstvo domisljalo. da je 
nezmotljivo in da lahko zagotovi zgraditev socializma cisto 
preprosto s centraliziranim administrativnim aparatom ter da 
pri tern ne potrebuje initiative od spodaj navzgor, iniciative 
mnozic, iniciative nizjih organov oblasti, tedaj bi taksno 
vodstvo nujno postalo ovira na poti socialisticne demokraoije, 
kar bi pomenilo, da je postalo tudi ovira na poti socialist ic- 
nega razvoja sploh, Nikakor ne mislimo, da je mogoce delati 
brez napak, toda po nasem mnenju so tiste napake, ki jih 
sreenjemo, kadar prihaja samostojno do izraza iniciativa od 
spodaj, manj nevarne kakor pa napake tistih birokratov, ki so 
si vtepli v glavo, da so nezmotljivi in da se sme storiti sarno 
tisto, cemur so oni daii svoj blagoslov. 

Deinokracija je oblika drzave, razredna vladavina pa je 
njena vsebina. Tako vsebina kakor oblika odmirata hkrati 
z drzavo. To pa se ne pomeni, da oblika ni vazna. Ne, oblika 
je prav tako vazna, in sicer ne same v pogojih burzoazine, 
marvec tudi v pogojih proletarske diktaturc. Bistvena razlika 
med burzoazno in proletarsko diktaturo je, kakor znano, 
v tem, da prva pomeni demokraeijo za. manjsino, in sicer za 
zatiralsko manjsino, druga pa demokraeijo za vecino, ki je 
bila vse do veeraj zatirana in ki se zdaj sama osvobaja, da bi 
nstvarila pogoje za demokraeijo, za vse tisto, kar bo obenern 
pomenilo odmiranje demokraeije kot drzavne oblike. To pa 
hkrati pomeni, da je poglabljanje in razsirjanje demokraeije 
na vseh podrocjih druzbenega zivljenja zakon socialisticnega 
razvoja v prehodnem obdobju in da mora krsitev toga zakona 
nujno povzrociti tezke posledice, predvsem pa povzrociti po- 
jave ideoloske stagnaeije. Zdi se nam, da v nekaterih socia- 
listicnih dezelah tega ne upostevajo v zadostni meri. 

Ni torej vseeno, kako je organiziran in kako se razvija 
sistean oblasti v socialisticni drzavi, Ni dovolj samo to, da 
ima proletarsika partija vodilno vlogo, marvec je treba revo- 

46 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06723 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

lucijo zavarovatii, .kakor je dejal Marx, in sicer zavarovati 
jo pred njenimi lastnimi birokrati, ki labko, ee ze ne obrnejo 
tok razvoja nazaj, pa vsaj resno zavrejo tempo razvoja soeia- 
lizma in druzbenih proizvajalnih sil sploh. Komunisti in vsi 
napredni ljndje imajo pravico in dolznost kritizirati taksen 
si-stem proletarske ddktatnre, ki skus-a oveikoveciti svoje Tmj- 
nizje in najbolj zaostale oblike ali ki se razvija po poti 
birokratipnega centralizma-, kajti v-s-e to zavira socialisticni 
razvoj in razvoj druzbenib proizvajalnib sil. Posebno dane-s, 
ko je i mper i ali sticn i sistem se mocan, labko taksne tendence 
socialisticni svet samo slabij-o in dajejo re-akcionarjem v roke 
oro-zje za bo-rbo proti njctmu. 

Skozii vso zgodovino labko nabajamo dejstva, da so vs-a 
revolucionarna gibauja razsirila sodclovanje ljudskib mnoziic 
pri oblaisti in da so stavljala na dnevni red vpra-sanje samo- 
upravljanja ljudstva. Zgodovina nam prav tako kaze, da je 
kar-akteristika vseb druzbenib sdstemov, ki so zapuscal-i linijo 
napredka in postajali reakcionarni, ta, da je njihov pr vi korak 
na tej poti bila izolacija drzavnega aparata od rnnozic in 
postopna likvidacija vs eh oblik ljudske samouprave. O tern 
sta govorila ze Marx in Engels, Lenin pa pravi naslednjc: 

»Gospodje predstavniki zemljiske gospode in kapitalisti, 
ki sedijo v zacasni vladi, hocejo na vsak nacin ohraniti stari 
earisticni upravni aparat: >od zgoraj« postavljeno uradnistvo. 

Tako so delale vse burzoaznodemokraticne republike na svetu 
skoraj vselej, razen v tratkotrajnih obdobjih revolucije v ne- 
katerih dezelah. Tako so delali — ter olajsevali in pripravljali 
povratek od republike k monarhiji, k Napoleonu, k vojaskim 
aiktatorjem . . .« 

‘V sistemu socialisticne demokracije j-e torej samoupravnost 
njen najnujn-ejSi element, osnovni clen v smeri poglabljanja 
socialisticnega d e mo k r a-ti z m a , ki ga labko oslabijo samo biro- 
kraticne centraliisticne tendenoe. Prav zaradi tega bi bilo 
skrajno napacno mi si it i, da bo taksen razvoj socialisticne 
demokracije v prebod nem obdobju potekal sam od sebe, avto- 
maticno. Ne, tak razvoj je mogoce' zagotoviiti samo z z-avestno 
vodiln-o vlogo proletarske partije in z vztrajino nenebno borbo 
proti poskusom birokraticnega spodkopavanja osnovnih nacel 
socialisticne demokracije. Najisii ima socialisticna demckracija 
v zacetku kakrsne kolii oblike, vendar se labko razvija samo 
v eni smeri, v smeri cedalje krepkejsega razvijanja samo- 

47 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


upravljan ja ljudstva, v smeri cedalje vecjega spajanja drzav- 
nega aparata z ljudskimi mnozicamii. Ponavljam torej, tako 
s mein a in napacna je definicija, da je ljudska demokracija 
diktatura proletariata brez sovjetske oblasti, in da je splob 
napacno gledati v ljudski demokraciji neko posebno kate- 
gorijo. Ljudska demokracija je dejansko nek splosen termiin, 
ki je vzet iz marksisticno-leninisticne zakladnice in ki ozna- 
cuje sirino proletarske demokracije, ljudski znacaj proletarske 
deanokracije, konkretno pa ta naziv ustreza celi vrsti zgodo- 
vinsko pogojenih oblik — o katerih sem poprej govoril — 
v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu. Kar pa 
imajo vse te oblike skupnega, je nedvomino vodilna vloga 
proletarske parti j-e kot avantgarde delavskega razreda iin ravno 
to tudi daje ljudski demokraciji bistvo diktature proletariata. 

Iz vse te diiskuisije o ljudski demokraciji bi bil torej 
pravilen zakljucek, da je razvoj v dezelab ljudske demo- 
kracije pokazal, da se lahko v prehodnem obdobju kot oblike 
diktature jiroletariata pojavijo tudi druge oblike iu ne samo 
sovjetska oblast ter da tudi za sovjetsko oblast ni uujno, 
da bi imela v vseb dezelab popolnoma euako obbko. Toda 
nobenega dvorna ni, da so nacela, ki jih je v t6m pogledu 
dala Pariska komuna in ki so dalje razvita v obliki sovjetske 
oblasti, nujen zakon v razvoju socialisticne demokracije. 
Socialiistiicni razvoj se ocitno ne zaustavlja pri kateri koli 
izmed teh oblik, kakor se ni ustavil rniti pri pooktobrski obliki 
sovjetske oblasti, marvec gre dalje po poti cedalje vecjega 
poglabljanja socialisticne demokracije kot splosnoljudske de- 
inokracije tor cedalje bolj spaja drzavni aparat z ljudskimi 
mnozicaimi, vse dotlej, dokler blovestvo ne l>o odvrglo — kakor 
pravi Engels — se poslednjib ostankov te »ropotije drzavnostic. 

Informbi rojevski »teoretiki« ljudske deanokracije so torej 
v poskusih, da bi dali znanstveno definicijo ljudske demo- 
kracije, pokazali temeljit neuspeh. To seveda ni slucajno. Tisti, 
ki ne vernje v revolueiionarno energijo svojoga Jaistnega ljud- 
stva, marvec gleda na vse pojave z dolooenimi recepti — ker 
sam ni priscl v polozaj, da bi bil prisiiljen ustvarjalno uporabiti 
inarksizem-leninizem v zivd revoluoionarni borbi za oblast — 
ta se bo vsekakor teze znasel v vprasanjib, kaj je oblika, 
kaj je vsebina, kaj je poglavitno in kaj postransko in kaj je 
glavni clen v nadaljnjem razvoju ljudske demokracije. 


Approvedfor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

IV. NACELA NASE DRZAVNE GRADITVE 

Naso ljudsko demoikracijo in naio drzavno graditev karak- 
terizirajo v prvi vrsti tale nacela: 

1. Ljudska oblast v nasi drZavi pomeni demokracijo za 
delovno ljudstvo, za velikansko vecino ljudstva, za vse tiste, 
ki ne zelijo, da bi se povrnil start kapitalisticni sistem. Za 
■ostanke kapitalizma in za njibove raznovrstne agenture pa je 
ljudska oblast nepopustljiva diktatura, ki daje tej pescici 
odkrito dve moznosti na izbiro: ali se prostovoljno odrecejo 
tej preteklosti in se potrudijo, da najdejo v social isticni druzbi 
pogoje za svoj osebni obstoj dn razvoj kakor vsi drugi delovni 
ljudje v nasi drzavi, ali pa bo padla nanje pest nase ljudske 
oblasti. 

Ko tako govorimo, se ne bojinio ugovorov laznih demo- 
kratov z Zaboda, ki kricijo: da, vi dajete demokracijo samo 
tistim, ki so za vas, vi imate enostrankarski sistem, 

Tovairis Tito je na to kricanje takole odgovoril: 

»Naj kricijo, kolikor jih je volja, drugega tudi ne morejo. 

Labko jim takoj zastavimo konkretno vprasanje: koliko strank 
pa imate vi, gospoda? — Samo dve. — Kaksni pa sta ti dve 
stranki? V bistvu sta popolnoma enaki, vsemogocna dolarska 
diktatura ju vzdrzuje in podpira. To sta torej stranki velikih 
financnih magnatov ne glede na to, da iinata tudi dobronamerne 
pristaSe, ko pa ti pristasi ne morejo nicesar napraviti, Ceprav 
bi tudi kaj hoteli. To so torej stranke demokracije zahodnega 
tipa, demokracije v zelo slabem smislu, po katerih izvajajo 
veliki kapitalisti svojo diktaturo.« 

Demokracija za ljudstvo — da, toda pescica izkorilcevalcev 
in njibovib advokatov ne spada med to ljudstvo. Ljudstvo — 
to so nasi delovni ljudje, ljudje, ki zive od svojega lastnega 
dela, ki nikogar ne izkoriscajo, ki pa so sami bili na ta ali 
oni nacin izkoriscani. Prav zato so se tudi zdruzili v enotni 
Ljudski fronti z delavskim razredom na celu in pod vodstvom 
Kompartije, da bi preprecili povratek izkoriicevalskega si- 
stema, ostanke tega sietema polagoma iztrebili in zgradili 
socialisticni sistem, v katerem ne bo izkoriscanja cloveka po 
cloveku. Samo te mnozice imajo pravico govoriti kot ljudstvo. 

Samo zanje velja danes nasa demokracija. Jutri pa, ko bo 
odstranjen poslednji ostanek kapitalisticnega izkoriscanja — 
bodo ljudstvo vsi drzavljani nase drzave in demokracija bo 
za vse. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047t) < 0130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


Advokati zapadne demokracije nam govore, da imamo 
enostrankarski sistem in da potemtakem pri nas ne more biti 
demokracije. V resnici pa, kakor vemo, ne gre za stranke, 
marvec gre za razrede. Tam brani vec strank gospostvo enega 
razreda, t. j. kapitalistov. \loga avantgarde proletariata kr>/ 
Dodilne in usmerjajoce sile pa je pri nas popolnoma drugacna, 
kakor je vloga strank v kapitalisticni druzbi. 

To ne pomeni, da v nasih ljudskih mnozicah ni razlicnih 
mnenj o posamezmh vprasanjib. Take razdike v mnenjih 
temeljijo vcasih na splosni napredni osnovi. vcasih so ostanek 
preteklosti. Toda zato, da bi ta mnenja prisla do izraza. niso 
potrebne stranke, iker pri nas zakonodajna in izvrsilna oblast 
nista deljeni, da bi sele mnenje tiste stranke, ki dobi vecino, 
lahko vplivalo na izvrsilno oblast. Nas drzavni mehanizem jo 
tak, da prihaja mnenje posameznika neposredno do izraza in 
se dnevno preizkuisa y prakticni graditvi. Tak sistem je seveda 
mogoc samo s pogojem, da Ijudske mnozice v cim sirsem 
obsegu neposredno sodelujejo v 1 judski oblasti, in sicer v vseb 
njenih orgamh. In tak je ravno nas sistem. 

Posebej je treba poudariti, da je nasa LjudsRa fronta taka 
oblika zveze vseh delovnib ljudi, v kateri vodilna vloga Komu- 
nisticne partije zagotavlja jasno sooialisticno perspektivo, v 
kateri pa prihajajo do svojega izraza razlicna mnenja, in sicer 
z veliko vecjo moznostjo, da bo vsako posamezno mnenje 
upostevano, ce je v njem le kolickaj zdrave in konstruktivne 
vsebine, kakor pa v sistemu burzoazne demokracije tudi ne 
glede na razredno bistvo te demokracije. Nasprotno je v bur- 
zoazni demokraciji, kjer pride mnenje posameznika do izraza 
samo, kadar glasuje za strankarskega kandidata pri volitvah, 

°d tega trenutka dalje pa nrma vec nikakrsnega deleza pri 
drzavni oblasti, niti ne more neposredno vpli'vati nanjo. V rcs- 
nici se vsakih nekaj let pri volitvab vnaprej odrece svojemu 
sodelovanju pri oblasti. Y tem smislu je tudi majsirsa burzo- 
azna demokracija neprimerno blizja enostrankairskemu sistemu 
kakor nas sistem Ijudske demokracije. 

Razumljivo je, da je glede tega pri nas se nekaj poman jk- 
Ijivosti. Obdrzali smo se neke navade iz preteklosti. Ni se 
dovolj razvita kritika. Se vedno skusajo posamezni birokrati 
zozevati pravico posameznikov in ljudskih mnozic glede nji- 
hovega sodelovanja pri oblasti. Se vedno imamo poskuse, uva- 
jati metodo ukazovanja namesto metode propricevanja. Toda 
to so prebodni pojavi in nas boj proti takim pomanjkljivosiim 

ApprovecPPor Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

bo cedalje bolj spopolnjeval nas demokraticni sistem, ki je 
ne same po vsebimi, temvec tudi po obliki ze dames brez 
primere Mr si in naprednejsi od katere koli oblike buraoazne 
demokracije. 

2. Iz takega sistema ljudske demokracije nujno izhaja tudi 
naCelo enotnoisti oblasti. Pod pojmom enotnosti oblasti razume- 
mo predvsem enotnost zakomodajne in izvrsilne oblasti, a prav 
tako tudi enotnost tako imenovane centralne in krajevne 
oblasti, 

Pri nas je izvedeno globoko demokraticno nacelo »zdru- 
zitve vise politicne oblasti v rokab delovnega predstavnistva<, 
o katerem je govoril Engels. Za Engelsa je v tistein casu to 
na6elo, uporabljeno v pogojib burzoazne demokracije, pome- 
nilo slabitev reakcionamega drzavnega stroja in moznost, bolje 
izkoristiii parlament kot sredstvo v boju proti burzoaziji. Za 
nas — v pogojib socialisticne demokracije — pooneni to nacelo 
zagotovitev enotnosti oblasti kot neposrednega orozja delovnih 
mnozic pod vodstvom delavskega razreda. To nacelo zagotavlja 
trdnost revolucionarnib pridobitev in onemogoca skodl jive in 
protidemokraticne tendence, ki bi se labko razvile na temelju 
birokratizma. 

Znano je, da obstoji v b u r zoa z no d ern okr at i cn cm sistemii 
tako imenovana delitev oblasti na zakonodajno, izvrsilno (ozi- 
roma upravno) in sodno. Znano nam je, da je dejansko tudi 
ta oblast enotna v tern smislu, da ima oblgst sarno kapitali- 
sticna burzoazija s svojimi zavezniki, da pa ne obstoje nika- 
krsne tri neodvisne panoge oblasti'. Tod a ta delitev ima svoj 
prakticni pomen. Vsakib nekaj let volijo ljudje po svojib 
strankah parlamente, ki izdajajo zakone in druge odlocbe. 

Toda od rnjih je popolnoma locen upravni aparat vse drzave, 
nad katerim nimajo zakonodajni organi nobene dejamske kon- 
trole, ali pa je ta kontrola zelo omejena. Razumljivo je, da 
Ijudske mnozice od spodaj nimajo skoraj nobene kontrole nad 
upravnimi orgami. Deanokracija je na ta nacim trdno v rokah 
stalnega upravnega in policijskega aparata in reakcionarnih 
oborozenih sil, ki so neodvisne od ljudstva. Na tak nacin 
gospodujoca burzoazija navidezno deli' oblast v tri »neodvisne< 
panoge, v resnici pa vso oblast krepko zdruzuje v 6vojib 
rokah. 

Y nali drzavi, kjer je oblast v rokab ljudstva z delavskim 
razredom na celu, pribaja enotnost oblasti popolnoma do izraza. 

Ljudstvo samo oziroma njegovi predstavniki, ki sprejemajo 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004^(!l0130091-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


zakone, doloca po planu smer drzavnega razvoja, hkrati pa 
tudi samo zagotavlja izpolnitev nalog, voli in odstavlja vodi- 
telje izvrsilnih organov An te organe stalno kontrolira. Kakor 
je ze Marx poudaril, je tak si stem najzanesl jivejse sredstvo 
zoper birokratizem, hkrati pa tvori okvir, ki omogoca, da se 
pritegnejo najsirse mnozice k vodstvu drzave. 

V istem smislu pri nas ni nacelne razlike med centralnimi 
in krajevnimi organi oblasti. Oboji so organi iste oblast i, izraz 
iste ljudske samouprave, ki rcsujejo v istih nacelnih okvirih 
naloge na podrocju. Svoje pristojnosti, dolocene z zakonom na 
osnovi objektivnih drnzbenib potreb in snbjektivnih pogojev. 

3. Ravno iz omenjenih razlogov je nelocljivo od nacela 
ljudske demokracije tudi nacelo volivnostj in odstavlj'i vosti 
vodilnib oseb v izvrsilnem aparatu, v centralnih kakor tudi 
v krajevnib organib oblasti. Pravica ljudskib nrnozic, da labko 
odstavijo tiste, ki ne ustrezajo njiboyemu zaupanju, je ravno 
sredstvo stalnega, neposrednega vpliva mnozic na oblast, a ne 
kakor v burzoazni demokraciji, da se sodelovanje mnozic 
izraza samo tistega dne, ko voli dolocenega ljudskega poslanca 
in se to samo za zakonodajne organe. Marx je volivnosti in 
odstavljivosti vseb vodilnib usluabeucev priipisoval odlociilen 
pomen za razvoj socialisticne demokracije. 

V nekaterib socialistic-nib drzavab se pojavljajo birokra- 
ticne tendence, ki v praksi nastopajo dejansko proti temu 
nacelu. Te tendence se izrazajo v tern, da se volivnost vodilnih 
usluzbencev cedalje bolj omejuje in da ccdalje vec upravnih 
funkcij prenasajo na usluzbence, imenovane po visjih upravnib 
organib. Take tendence so se pojavljale tudi pri nas. Toda 
mi smo jib razbili izie v zacetku. Pri nas ne volimo samo 
izvrsilnib odborov ljudskib odborov, tomvcc so tudi na celu 
posameznih upravnib panog izuoljeni poverjeniki. Na ta nacin 
smo n ace 1 o socialisticne demokracije o volivnosti vodilnib 
usluzbencev v resnici izvedli najdosledneje. 

4. Nadaljnje nacelo ljudske demokracije je demokraticni 
centralizein. To nacelo, ki sloni na volivnosti in odstavljivosti 
vseh organov ljudske oblasti in skoraj v-seh vodilnih upravnib 
usluzbencev, vsebuje bkrati odgovornost pred tisti-mi, ki so 
jih izvolili, oziroma katere zastopajo, kakor tudi nacelno pod- 
re jenost visjim organom drzavne oblasti, ki so tudi voljeni 
od ljudstva, ki so prav tako izraz njegove samouprave in 
spadajo potemtakem prav tako pod nadzorstvo ljudstva. 

Approved F3)r Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Na ta nacin se krepi enotnost oblasti in veca moc zdruze- 
ncga ljudstva v borbi za graditcv socializma, bkrati pa se 
utrjuje samouprava, nadzorstvo od spodaj in od zgoraj, vse- 
stranska iniciativa in enotna linija v izvajanju drzavne poli- 
tike. Tendenca birokratov je, da bi popacili to nacelo in 
spremenili' demokraticni centralizem v birokraticni centra- 
lizem, ki je najvecja nevarnost za pravilen razvoj socialisticne 
:j druzbe. 

Ne smenio pozabiti, da se v prebodnem socialisticnem 
obdobju ne unicijo kar avtomaticno vsi lizvori birokratizma, 
temvec se labko : — kolikor ne bi bilo stalne ,! borbe za spopol- 
nitev spoialisticne demokracije — celo razsirijo. Ze prej sem 
naglasil, da labko socializem premaga kapitaliizem samo s bi- 
trejsim razvijan jem proizvajalnih sil, kar bo hkrati omogocilo 
tudi bitrejse narascanje zivljenjskega standarda sirokib 
delovnih mnozic. To pa bomo labko dosegli zlasti teda j, ce 
bo socialisticni sistem razvijal individualno iniciativo moeneje 
kakor kapitalisti'Cni sistem. To individualno iniciativo labko 
zagotovi samo dosledno razvijanje socialisticne demokracije, 
njen najvecji in najnevarnejsi sovraznik pa je birokraticni 
centralizem- Proti temu se moramo zato bordti vselej in povsod. 

Nekateri tovarisi mislijo, da obstoji birokraticni centralizem 
samo V nekaterib zveznib organib oblasti. Tako misljenje je 
popolnoma napacno. Nasprotno, nedvomno je pravilna politika 
nase Partije privedla do tega, da je birokraticni centralizem 
najbolj zatrt ravno v zveznib organib, ceprav tudi tu se ni 
popolnoma likvidiran. Toda veliko mocnejsi je v republiskib 
eentralnih organih, v raznih generalnib in glavnih direkcijab, 
pa tucli v nasih ljudskib odborib nasproti njim podrejenim 
organom. 

Tendence birokraticnega centralizma narascajo zlasti v 
primerib, kadair se pri nizjib organib pojavljajo napake. Vsi 
dobro verno in se spominjamo, kako so se v prvem obdobju 
po vojni, ko so bili nasi odbori se slabi in so delali vse mogoce 
napake, pojavljale tendence, da se cim bolj omeje vloga in 
pristojnost ljudskib odborov. Toda vodstvo nase Partije s to- 
varisem Titpm na celu je bilo vedno na staliscu, da kazejo 
napake nizjib organov oblasti vecidel slabosti visjib organov, 
da dokazujejo, da visji organi niso zmozni zadosti bitro in 
ucinkovito pomagati nizjim organom, niso zmozni, da bi jib 
pravilno vodili in bolje pripravili za naloge, ki jib morajo 
izpolnjevati. Toda ce tega ne bi mogli doseci, bonvo tern manj 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004^)0130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


mogli izpolniti naloge samo z administrativnim aparatom, ki 
ni povezam z ljudstvom in ki se je vecidel vzgojil v kapitali- 
sticnem sistemu. To pomeni. da popravljanje napak ni v 
zmanjsevanju pnistojnosti ljudskib odborov ali drugih nizjih 
organov, tejnvec v odlocnih ukrepih, da se i ti odbori in organi 
bolje usposobi j o za izpolnjevanje svojili nalog in da se vzga- 
jajo na tak naein, da bodo mogli vse naloge opravljati ciinbolj 
samostojno. 

Danes razen nekaterih najbolj okorelih birokratov nihce 
vec ne zahteva, da bi zmanjsali pristojnost ljudskih odborov, 
in sicer iz preprostega razloga, ker nam je praksa pokazala, 
kako pravilna je bila glede iega linija nasega CK, linija 
lovarisa Tita. Nasi ljudski odbori so delali mnogo napak in 
jib se delajo, kakor jih delamo vsi. Se vedno jih teii breme 
raznib partikularisticnih raeunov in lendenc. Vendar pa so 
opravili velikansko dolo, ki ga ne bi mogel opraviti noben 
drug aparat. Operativna samosiojnost nasib ljudskib odborov 
zbuja in mobilizira taksne sile iz dna ljudskib mnozic, o 
kakrsnib omejene birokraticne glave niti ne sanjajo. 

Social izern se labko neovirano razvija samo, ce se splosno 
socialisticno vodstvo pravilno zdruzuje z zbujanjem iniciative 
milijonskib mnozic. Vsak korak, ki vodi k zanemairjanju 
prvega kakor drugega faktorja, pomeni nevarnost za stvar 
socializma, vselej pa zavoro za tempo, ki je mogoc v razvoju 
socializma. 

In zaradi tega smo brezpogojno pristasi nacela demokratic- 
nega centralizma v drzavi in zato hkrati vodimo neniehno in 
vztrajno borbo proti vsem tendencam birokraticnega centra- 
lizma. 

Koncno vas bom v zvezi z vprasanjem demokraticnega 
centralizma spmmnil na besede, ki jib je rekel tovaris Tito 
na II. kongresu KP Hrvatske: 

»Ljudem je treba pojasnjevati. Ne ukazovati, marvec vztraj- 
no pojasnjevati. Ukazovati ljudstvu ni prav. Ukazuje se lahko v 
vojski in drugih uniformiranih oddelkih, ljudstvu pa ni mogoce 
ukazovati. Ljudstvo je navajeno, da mu pojasnjujemo. In korau- 
nisti morajo imeti to lastnost, da se nikoli ne navelicajo 
pojasnjevati ljudstvu, za kaj gre.« 

To bi morali razameti vsi nasi vodilni kadri kot navodilo 
za delo in za odnos nasproti niizjim organom oblaisti, v katerih 
prav tako niso s> uni form i rani oddelkk, teinvec predsta vniki 

Approved Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

ijudstva, ki jim je treba prav tako potrpezljivo pojasnjevati, 
kako naj resujejo svoje naloge, pojasnjevati pa tudi smisel in 
cilje celotne drzavne politike. 

5 je se cn a nujna in bistvena znacilnost nase ljudske 
demokrac'ije oziroma demokraticnega centralizma, ki jo je 
treba posebno poudariti in ki brez nje demokraticni centralizem 
ni vec demokraticen, inaivec postaja birokraticen in skodljiv 
centralizem, to je nacelo ljudske samoupravnosti. 

Kakor sem ze prej povedal, se nasa samouprava ibistveno 
razlikuje od krajevne samouprave v starem druzbenem si- 
stemu. Burzoazija dovoljuje krajevno samoupravo samo, doikler 
ji ta sluzi in samo toliko, kolikor ji labko sluzi, brezobzirno 
pa jo odpravlja, brz ko zacenja izgubljati oblast nad njo. 
Samouprava krajevnih organov je torej nujno v zvezi z vpra- 
san jcm, kaksna je centralna oblast, in ne more biti d'rugacna, 
kakrsna je centralna oblast. V revolucionarni fazii burzoazne 
-demokracije je samouprava imela zelo pozitivino vlogo, toda 
burzoazija jo je bitro odpravila, ali jo z raznimii mabinacijami 
spravila ob vsak pomen, brz ko je prisla v spor is plebejskimi 
mnozicami. Socialisticna demokracija, ljudiska oblast se mora 
nujno naslanjati na ljudsko samoupravo na vseh stopnjah 
mebanizma drzavne oblajsti. 

Za burzoazijo je krajevna samouprava oblika, ki jo tole- 
rira, dokletr je sama mocna in dokler je ne ogroza pritisk 
mnozic od spodaj. Za socialisticno drzavo je samouprava na 
splob nujen atribut organov drzavne oblasti in orozje proti 
morebitni degeneraciji oblasti, proti odklonu v birokratizem, 
proti oddaljevainjn od ljudskib mnoziic in za razvijanje mno- 
zi'fine iniciative. 

Mnogo stoletij je bila ideja krajevne ljudske samouprave 
(ideal naprednih ljudi in revoluoionarjev. Plebejske mnozice 
so gledale v njej zascito pred sovrazno razredno oblastjo. 
Revolucionarna reformatorska gibanja so jo imela za enega 
s vo jib glavnih ciljev. Socialisti.cn i utopisti ®o tudi iskali v njej 
okvir za uresnicenje idealne druzbe, da bi se osvobodili pri- 
tiska eentralne razredne oblasti vladajocega razreda. Zahtevali 
so jo kmeoki upori in jakobinske plebejske mnozice. Samo- 
uptava je bila tudi okvir in politiena osnova diktature pro- 
letariata v Pariski komuni. Pozneje so jo izkoriscali za pri- 
vlacno geslo oportunisti v delavskem gibanju, ne kot nalogo. 
revolucije, temvec kot pot k oblasti, kot nadomestilo za revo- 
lucijo itd. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047(&130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

Z drugimi besedami, vsakokrat kadar je revolucija vzva- 
lovila siroke mnozice, vsel-ej so te mnozice postavile geslo 
samouprave za okvi.r, v katerem bodo mogle iieposredno 
sodelovati v upravi drzave. Dejansko je ta zabteva izrazala 
te zii j o ljudskib mnoziic po oblasti, po osvojitvi ohlasti, po 
udelezbi v oblasti. Seveda pojem samouprave, kakor so ga 
razumevali v preteklosti, sam ob sobi ne oznacuje oblasti in 
sam ob sebi ne vodi do nje. Tudi v ZD A in Angliji imajo 
krajevno samoupravo — seveda bolj ali manj ovirano in 
okrnjeno - toda vendar nstaljeno samoupravo s tradicijo in 
z orgauizaci jskinri izkusnjami, ki so labko tudi za nas se 
danes koristne. Vendar pa ima ta samouprava reakcionarno 
vsebino. Temeljue vaznosti je torej Znacaj oblasti. Sele znacaj 
oblasti doloca vsebino samouprave krajevnih organov drzavue 
oblasti. 

Marx in Engels sta pripisovala vprasaiiju krajevne samo- 
uprave izreden pomen in sta o tem veckrat pisala. V tern 
pogledu je zlasti znano Marxovo stalisce v zvezi z analizo 
izkusenj iz Pariske komune. Navedel bom tukaj odstavek iz 
nekega Engelsovega pisma, v katerem pravi: 

■ »Nizozemska je poleg Anglije in Svice edina zahodnoevrop- 
ska drzava, v kateri od 16. do 18. stoletja ni bilo absolutisticne 
monariiije in ki ima zaradi tega nekatere prednosti, namrec 
ostanke krajevne in pokrajinske samouprave brez -prave biro- 
kracije v irancoskem ali pruskem duhu. To je velika prednost 
za narodni razvoj in za njegovo bodocnost. Z relativno malo- 
steviinimi spremembami bi moglo delovno ljudstvo vzpostaviti 
svobodno samoupravo, ki mor a biti nase najboljse orozje pri 
preobrazbi nacina proizvodnje. NiCesar takega ni niti v Nemciji 
niti v r ranciji in tarn bo treba to sele cisto na novo ustvariti.« 

Engels je s tem zelo jasno dolocil mesto in vlogo nacela 
ljudske samouprave v sistemu socialisticne demokracije. 

Sedaj so pri nas delovne mnozice z delavskim razredom na 
oelu osvojile oblaist. Izboje vale so s tem tudi samoupravo, in 
sicer ne samo krajevno, temvec v drzavi isploh, v vseh organih 
oblasti od najnizjih do najvisjib. Poleg odpora kapiitalisticnih 
elementov laliko sedaj samo en sovraznik se ovira uporabljati 
te organe za sdroko sodelovanje ljudskib mnozic v drzavni 
oblasti — to je birokratizem. 

Zaradi tega ne zadosca, da se — kakor delajo v nekaterih 
socialtisticnib drziavab — samo hvalimo, da je nacelo te samo- 
uprave vsebovano ze v nacelu demokraticnega centralizma, 
temvec se moramo tudi potruditi, da pride to nacelo zares 

ApprovedW Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 

do izraza, kajti sicer se bo demokrationi centralizem spremenil 
v birokraticni centralizera in v zavoro socialisticnega razvoja. 

Poglejmo, kaj pravi o tern Lenin, sklicujoc se na Engelsa. 

^Engels demokraticnega centralizma nikakor ne pojmuje 
y tistem birokraticnem smislu, kakor uporabljajo ta pojem 
burzoazni in maloburzoazni ideologi in med njimi tudi anarnisti. 

Po Engelsovem mnenju centralizem nikakor ne izkljucuje take 
giroke krajevne samouprave, ki brezpogojno odpravlja vsak 
birokratizem in vsako ,komandiranje od zgoraj, ce ,komuna in 
pokrajine prostovoljno branijo enotnost drzave.s 1 

Organizacija nase ljudske oblasti izhaja iz ljudskik odbo- 
rov. Sistem ljudskik odborov od spodaj navzgor — to je 
onganizacijska oblika nase ljudske oblasti. Zaradi tega je tako 
vazno, da se tezisce nasih skrbi prenese ravno na graditeY 
krajevnih organov ljudske oblasti, nasih ljudskih odboroY. 

Birokraticno razpolozeni ljudje se seveda temu upirajo. 

Oni hocejo »centralizacijo« birokraticnega tip a, kazejo znake 
tipicnega birokraticnega prakticisticnega lova za pristojnostmi, 
>koncentracijo« oblasti in sainostojnostjo aparata. Te tendence 
izvirajo iz nezaupanja v mnoziice, iz nezaupanja v deloYno 
ljudstvo, iz reakcionarnega odpora proti ljudski samoupravi, 
ki zahteva odgOYornost vodstva pred mnozicamii, zahteva od 
Yodstva vec znanja, sirso uporabo metode prepricevanja in Ye£ 
znanstvenega proucevanja analog drzavne uprave. 

Take biirokraticne tendence so poYSod nevarne. Zgodovina 
naim pripoveduje, da je opuscanje nacela samoupraYe biilo 
vselej uvod v prehod na reakcioname pozicije. Zato se mora 
boj za poglabljanje socialisticnega demokratizma nujno voditi 
z utrjevanjem samouprave. Prav iz tega razloga so vazne'tudi 
oblike krajevnih organov ljudske oblasti in ne saino vprasanje, 
koga ti orgaui predstavl j a jo. Gre za to, da mora imeti sociali- 
sticna drzava — od spodaj do vrha, od kraja do centralne 
drzavne oblasti — take oblike organov drzavne oblasti, ki 
omogocajo ne samo kontrolo ljudstva, temvec tudi njegovo 
Sedalje sirse in cedalje nepos'rednejse sodelovanje pri samem 
izvajanju oblasti. 

To je vzrok, da pri lokalnih organih ne gre samo za vo- 
livnost in predstavniski znacaj teb organov, temvec tudi za 
njihovo pravico, da se po njih izvaja vsa drzavnoupravna 

1 Lenin, sDrzava in revolucija«, str. 66, izd. >Kultura«, Beograd 
1947 (str. 70 slov. izdaje, CZ 1949). 

57 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


dejavnost, razen tiste, ki je izrecno z zukoni — kar zopet 
ponneni samoupravno odlocbo ljudstva — izrocena v pristoj- 
aost visjim organom drzavne oblasti. 

Zaradi tega so ljudski odbori — izven okvira pristojnosti, • 
ki ®o jib z zakonom dolocili centralni organi drzavne oblasti — 
■najvdsji in edini organi drzavne oblasti na svojem podrocjn, 
to je v svoji administrativiio-teritorialni enoti. 

Na. prvi pogled take ugotovitve nimajo prakticne vrednosti, 
v resnici pa tici ravno v tern bistvo razbke med naso resnicno 
Ijudsko samoupravo in krajevno saimoupravo v burzoazno- 
demokraticmh dezelah. To pomenii v nasem sistemu, da cen- 
tralni organi drzavne oblasti nimajo niti poirebe niiti pravdce, 
da bi v administrativno-teritorialnih enotah postavl jali svoje 
lastne dzvrsilne organe, razen v tistib redkih, z zakonom dolo- 
cenih primerib, kjer to zabteva narava posla sama. 

V danasnji b ur zoazn od emok ra ti cni samoupravi, kolikor se 
obstoji, omogocajo razne spletke, postavljati in cedalje bolj 
krepiiti poleg sibkih krajevnih »samoupravmh< organov organe 
centralne drzavne uprave, ki so dejanska oblast. 

Ni prav nic slucajno, da je Engels v svoji kritiki Erfurt- 
skega prograana nemske sociable deimokracije pripomnil tudi 
tole: 

>Toda to, kar se da sprejeti v program in kar bo vsaj 
posredno opozarjalo na tisto, Cesar ni mogoce povedati — to 
je zahteva: 

Popolna samouprava v pokrajinah, okrajih in obSinah po 
organih, ki se volijo na osnovi splosne volivne praviee. Odprava 
vseh od drzave imenovanib krajevnih in pokrajinskih organov 
oblasti. 

Na drugem mestu pa pravi: 

>Od 1792 do 1798 so imeli vsi francoski departementi in vse 
obcine popolno samoupravo po ameriskem zgledu in takSno 
samoupravo moramo dobiti tudi mi. Kako je treba organizirati 
samoupravo in kako je mogoce prebiti tudi brez birokracije, to 
sta nam pokazali ^ Amerika in prva francoska republika, to 
nam se danes kazejo Avstralija, Kanada in druge angleSke 
kolonije. In taksna pokrajinska in obSinska samouprava je 
veliko bolj svobodna kakor n. pr. svicarski federalizem, kjer je 
sicer kanton res zelo neodvisen od ,Bunda*, toda je neodvisen 
tudi nasproti okraju in obcini. Kantonske vlade postavljajo 
okrajne nacelnike in prefekte. Tega v dezelah angleskega jezika 


1 Engels, »H kritiki projekta socialnodemokraticnega programs 
iz 1. 1891«, Marx -Engels, Zbrana dela, v ruSCini, XVI. zv., 2 . knjiga, 
str. 111. 


Approvecf^or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R00470Q130001-4 

sploh ni in tega si tudi pri nas v bodocnosti ne bomo dovolili, 

kakor tudi ne pruskih dezelnih in vladnih svetnikov .« 1 

Koncno je treba gledati na to vprasanje se z neke straiii. 
Kapitalisticna drzava regulira poLiticne odnose med ljudmi 
samo zato, da burzioaziji ohrani gospostvo, gospodarsko ziv- 
Ijenje pa ima v rokah burzoazija neposredno po svojem u,a- 
^etern aparatu. V social isticni drzavi je to drugace: drzava ne 
nrejuje samo politico ill odnosov med ljudmi, temvec nepo- 
aredno vodi gospodarstvo, t. j. socialisticno imovino. \'se, kar 
je prej vodila ’burzoazija po svojih truistih, kartelih, delniikih 
druzbah itd., preide na drzavo. Razumljivo je, da se mora 
a tem spremeniti tudi sam znacaj drzavnega aparata in metode 
njegovega dela. V prvi vrsti se ta aparat mocno razsiri in 
postane bolj zamotan. S tem se pojavljajo tudi ncva rnosti 
odtujevanja takega aparata od ljudstva, nevarncxst birokrati- 
ziranja. Le krepko razvijanje samoupravnosti ljudstva — na 
v,seh stopnjah oblasti in v vsem upravnem aparatu — labko 
unici take pojave in zagotovi pravilen razvoj socialistic ne 
demokracije. To pa pomeni: kolikor sirse je sodelovanje mnozic 
v sistemu drzavne uprave, toliko vecja je njihova kontrola, 
toliko sirsi je demokratizem. Drzavni aparat mora, sluizitti ljud- 
stvu, ne pa biti oblast nad njdm — to je temeljno nacelo 
socialigtidne demokracije; to nacelo pa lahko pride do iz- 
raza samo v pogojih vsestranskega razvijanja s amou p r a vn osti 
ljudstva. 

Ker ima pri nas delovno ljudstvo v svojih rokah oblast 
tako v centralnem kakor v krajevnem merilu, ker je torej ves 
drzavni sistem samo izraz ljudske saimouprave, zato ne more 
biti nacelne razlike med oentralno in krajevno oblastjo. Vsaka 
oblast opravlja na svojem podrocju ustrezne naloge v imenn 
iste eno'tne ljudske oblasti, zakon pa doloca pravice tega in 
onega organa na osnovi demokraticnega centralizma. V nasern 
sistemu bj bilo zato popolnoma napacno, postavljati nasproti 
centralnim organom krajevne organe, prav tako kakor bi bilo 
napacno, bati se vse mocnejsega razvoja samoupravnih kr»- 
jevnih organov ljudske oblasti. Zato mora biti nasa borba 
usmerjena tako proti pojavom lokalnega partikularizma, ki bo 
imel se precej casa dolocene objektivne materialne izvore 
(razlicen raizvoj pasameznih pokrajin, naain razdclitvo itd.), 
kakor tudi proti poskusom podcenjevanjia samoupravnih kra- 


} Prav tam, str. lit — 112. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047C?(?1 3000 1-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


jevnih orga.no v, ki iinajo svoje vzroke v biroikraticnem cen- 
tralizmu. 

2e prej sem rekel, da je Ijudska samouprava bistven ele- 
ment v vsebini socialisticne demokracije, brez katerega se 
ustvarjalna energija ljudstva ne more razviti. Tovaris Tito je 
po pravici imenoval krajevno ljudsko samoupravo »gonilno 
silo za razvoj vseh ustvarjalnih sil nasega ljudstva.« 1 Hkrati 
je treba v samoupravi videti okvir za najvecji mozni priispevek 
delovnega ljudstva v posameznih administrativno-krajevnih 
enotah k splosnemu ljudskemu prizadevanju in vse drzave, 
da zgradimo socializem. 

1 oda napacno bi bilo misliti, da se tice nacelo samouprai- 
nosti samo takih organov oblasti, kakor so ljudski odbori. Ne, 
to nacelo morarno cedalje bolj razvijati povsod, v vsaki orga- 
nizacijski enoti nasega druzbenega zivljenja. Te element© 
morarno razvijati v podjetjih, ustanovali itd., vsepovisod, kjer 
lahko iniciativa mnozic koristi in pomaga do vecjih in boljsib 
uspehov. Razumljiivo je, da zahtevajo take naloge hkrati po- 
vecano politicno delo in povecano delo pri dviganju ljudske 
zavesti sploh. Yendar morarno to storiti, ce hocemo, da bo nas 
socialisticni druzbeni red cimprej razbil vse birokraticne 
okvire, ki ga vezejo in da se bo razcvetel, crpajoc svojo moc 
nepdsredno iz ljudske ustvarjalne energije. 

6. Yendar pa bi bila samoupravnost prazna fraza, ce ne bi 
bilo cedalje sirsega in cedalje bolj neposrednega pritegovanja 
ljudskih mnozic v vodstvo drzlave na vseh stopnjah njenega 
upravnega aparata. Seveda za nas ne zadostuje, da ljudske 
mnozice sodelujejo samo po svojih izvoljenih prcdstavnikih 
v ljudskih odborih in v ljudskih skupscinah. <5e bi ostali samo 
pri tem, bi bili bolj parlamentarna kakor Ijudska, social is tiers a 
demokraci ja. Delovni ljudje morejo in morajo sodelovati tudi 
na drug nacin pri vodstvu drzave, kar se pri nais tudi dogaja, 
in sicer v raznih komisijah, svetih itd., pri ljudskih odborih, 
vaskih aktivih, ljudski inspekeiji in v mnogih drugili podobnih 
oblikah. Vso to dejavnost je treba nenehoma poveoevati in 
pritegovati k njej oim sirse mnozice. 

V mnogih n a sill tovarnah, n. pr. povsod, kjer je iniciativen 
in pameten -direktor razumel, da je njegoV uspeh odvisen od 
prizadevanja in iniciative delavcev, se je kakor saima po sebi 
zaSela razvijati se ena nova oblika ljudske samoupravo in 

1 Iz govora na II. kongresu KPH. 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CJA-RDP83-00415R0047001 3000:1 -4 

sodelovanja delovnih ljudi pri upravljanju drzave. To so redni 
delovni posveti direktorja s skupinami najboljsih delavcev 
o vseh vprasanjih uprave podjetja. Ne da bi bilo krsemo nacelo 
osebne direktorjeve odgovornosti, sodelujejo delavci in ma- 
meSfienci pri takib spontanih posvetih skupmo z direktorjem, 
dajejo svoje kriticne pripombe in svoje komkretne predloge. 

To nepopolno spontamo obliko je treba se bolj spopolniti in 
jo spremeniiti v stalno obliko neposrednega sodelovanja de- 
lavcev pri upravljanju nasih podjetij. Take in podobne oblike 
sodelovanja delovnib ljudi pri upravljanju drzave so yelik 
korak naprej pri razvijanju nase social istic.ne demokracije in 
gares spreminjajo v prakso nacelo neposredne udelezbe pro- 
izvajaloev pri upravljanju gospodarstva, ki sta ga postavila 
Marx in Engel®. Pri nas je taka oblika postala mogoca zaradi 
visoke zavesti nasega delavskega razreda in njegove tesne 
povezanosti s Komunisticno partijo. To obliko nase ljudske 
demokracije moraimo razvijati me samo v sirino, temvec tudi 
navzgor v item smdislu, da bodo tudi visji orgaui gospodarske 
uprave prilegnili k neposrednemu sodelovanju delavca-pro- 
izvajalca. 

Na drugi strani omogoca sistem nasih obdelovalnih zadrug, 
okrajnih in visjih zadruznih zvez, da na enak nacin v vedno 
vecjem obsegu pritegu jerno k vodstvu nasega socialisticnega 
kmetiijstva najboljse predstavnike nasih zadruznikov. 

Ce gledamo po teh ze dosezenih rezultatih v priihodnost, 
se odpira pred nami jasna perspektiva nadaljnjega razvijanja 
nase soeialisticne demokracije, v k atari se bo aparat nase 
drzavne uprave cedalje bolj tako rekoc etapljal z ljudskimi 
mnozicami in prinasal vedno vecje uspehe, prebujajoc iz dneva 
v dan nove, se neizkorisoene in nerazvite sposobnosti vsakega 
posameznega nasega drzavljana-delovnega cloveka. 

Vprasanje sodelovanja mnozic pri delu ljudske oblasti 
koncno ni sanio vprasanje formalne pravice vsakega drzav- 
ljana, da sodeluje pri oblasti, pri vodstvu drzave, niti ni samo 
vprasanje aktivne pomoei nasih drzavljanov ljudski oblasti, 
da bi lahko dim bolje izpolnjevala svoje naloge, temvec je 
tudi vprasanje, celo v prvi vrsti vprasanje vzgoje nasih gene- 
racij V duhu socialisticnih odnosov med ljudmi in odmiranja 
ostankov kapitalizma v ljudeh, da bi se lahko, kakor pravi 
Lenin, -Dnavadili na spostovanje elementarnih pogojev druz- 
benega zivljenja brez nasilja in brez podrejanjaz. To je sele 
pot do prave in resnicne svobode, ki jo bo mogel uresniciti 

Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R0047#6l30001-4 



Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


nov rod. la rod bo, kakor pravj Engels (v uvodu k Marxovi 
»Dr2avljanski vojni v Francijic), szrasel v novih, svobodnih 
druzbenih pogojih« in »bo lahko odvrgel vso to ropolijo 
drzavnostk. 

Nasi novi rodovi ®e morejo in morajo vzgajati v takem 
dubu, ker je nasa revolucija ustvarila in se ustvarja nove 
druzbcne odnose, v k ate rib se nase mnozice labko vzgajajo 
za taksno svobodo, o kateri govori Engels. 

Tistim, ki se cudi jo, kako more neka socialisticna drzava, 
kakor je Jugoslavia, vzdrzati taksen pritisk, kakrsnega izva- 
jajo nan jo z \zboda in Zaboda, lahko recemo: odgovor vam 
daje nasa Ijndska demokracija, njena sirina in njene oblike, 
kii omogocajo slehernemu nasemu postenemu delovnemu clo- 
veku, da razvije vse svoje osebne sposobnosti. Zato pa tudi 
brani to deniokracijo, ker ve, da mu nihce na svetu ne more 
dati nicesar boljsega od tega, kar si je izbojeval v svoji dezeli. 

7 . Mi ne misbmo, da je pristojnost posameznih organov 
oblasti stalna, nespremenljiva. Mi vodimo kurz na nenehno 
priblizevamje ljudske oblasti ljudskim mnozdcam. Dolocanje 
pristojnosti za posamezne posle je odvisno od objektivne Ha- 
rare poslov, pa tudi od subjektivne sposobnosti ljudskih od- 
borov, ala lahko opravljajo ta ali oni posel. Prav zaradi tega 
se moraimo nenehoana bortiti za politicno in strokovno dviganje 
vseh nasih ljudiskih odborov, da hi lahko cim samostojneje 
resevali cim sirsi krog vprasanj in opravljali cim sinse naloge. 
Kolikor bolj bomo dosegali ta smoter, toliko manj bo pri nas 
birokratizma, toliko cenejsi bo nas upravni aparat. Hkrati 
nam bo to omogocilo, da kvalitativno zboljsamo centralna 
vodstva posameznih panog tako republiske kakor tudi zvezne 
drzavne uprave. Kolikor vec samostojnosti in iniciativnosti 
bo spodaj, toliko kvalitetnejsii im strokovno sposobnejsi bodo 
nasi vodilni organi. 

Taksna linija nase drzavne graditve popolnoma ustreza 
tasti perspektivi, ki sta jo dala za razvoj socialisticne drzav- 
nosti ze Marx in Engels. Po Engelsu bo treba avtoriteto drzave 
v bodocnosti, to je v socializmu, omejiti na »tiste meje, ki jih 
bodo nujno dolocali proizvodni pogojic. 1 Razumljivo je, da 
Engels tu ni uposteval zunanjepoliticnih momentov, t. j. obstoj 
agresivnega imperiabsticnega sveta, ki obstoji poleg socia- 
.listidnega, vendar pa je v tern jasno podana smer razvoja 


1 >Neue Zeit<, str. 39, 1. 1913 — 1914. 


Approved^ or Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 




Approved For Release 2004/06/23 : CIA-RDP83-00415R004700130001-4 


socialisticne drzave v srnislu, da je treba nenehno vecati 
samostojnost tistih osnovnib organizacijskib enot drzave, ki 
so najbliize Ijudstvu, jasno je podana linija, da je treba ome- 
jevati intorvencije drzave kot celote na tisti obseg, ki ga 
dolocajo socialis'iicni proiizvodni odnosi in potrebe vodstva 
sociaiisticnega gospodarstv